Upravništvo ..Domovine" V Ljubljani, Knatlova ulica 5	»_ J- _ J _ ..__«.	Narofniaa ta tarenutro: frtrtletoo 9 Dla. pollstao 18 Din. celoletao 3» Dia; za
'H—rf-iiK,- n___,„!..■< I/.,«!„„.	K/II toi.(„.qiM 4» oiaff isnel« VSalH ICiliSK itrasfvo raien Amerike: četrtletno 12 Dla, polletao U Dla, celoletao 48 Ola.
Uredništvo ..Oomovrne", Knaflova ulica 5 II., telefon 3I22 flO 3I23	"	Amerika leta« I dolar. - Račun postne hranilnice, polrttiaici T Li«m|«a!, M. 10.711.1
Poštnina plačana v gotovini,
štev. 9.
OailO 2 5.11. V332	Posamezna itev. Din
V L ub!;ani, dne 25.mp	Leto XV. \
Banovinski kuluk se poslavlja
Ni se še prelilo kmalu toliko črnila o kakšni reči, kakor se je to zgodilo o kuluku. Stara resnica je, da človek ni navdušen, kadar kdo kaj zahteva od njega. Državno oblastvo je videlo, da so ceste v zelo slabem stanju, vedelo je pa tudi, da ne more za njihovo popravilo dobiti potrebnih sredstev. Zato se je odločilo oblastvo za odsluženje cestnega davka z delom, odnosno s plačilom namestu dela. V teku izvedbe kuluka se je pa pokazalo med drugim dejstvo, da se
smo si bili vsi edini, ko pa je šlo za višino nove
mašnejše občane; 2.) podpreti hočemo hva1e vredno prizadevanje banovine za poenostavljenje cestne doklade in za vzorno ureditev naših
davčne obremenitve, smo zastopniki Ljubljane cest= 3.) ponovno hočemo pokazati dobro voljo
upravičeno ugovarjali. Za kuluk bi plačala Ljubljana banovini na leto 1,100.000 Din. Po novi ureditvi doklad pa bi morala plačati 1,800.000 dinarjev, torej 700.000 Din več. Pri tem je treba upoštevati, da je davčni vijak posebno v Ljubljani že napet do skrajnosti in da so žrtve Ljubljane za splošne narodne koristi silno velike. Ljubljana je k tem žrtvam obvezana kot pro-
prometne ceste ne dado popravljati z neizurje- j svetno in gospodarsko središče Slovencev, ven-nimi močmi, ki nimajo potrebnega orodja. Poleg j dar pa morajo biti neke meje. Zato smo se bra-kuluka pa so se še vedno pobirale sreske cestne nili, da bi z nadomestno doklado za kuluk na-doklade, kar je pomenilo dvojno cestno obdav- ložili Ljubljani še večje žrtve. Naposled pa smo čenje.	le popustili. Odločilni so bili zlasti trije nagibi:
Zadeva kuluka je postala posebno sedaj pred L) odpraviti hočemo kuluk, ki tako tepe najsiro-pomladnimi cestnimi deli pereča in je zato prišla na razpravo na zadnjem zasedanju našega banovinskega sveta. Banovinski svetnik Fran Bonač je stvarno dokazoval neizvedljivost banovin-skega kuluka in prišel do zaključka:
«Po našem splošnem naziranju je pobiranje
za sodelovanje s podeželjem in poudariti gospodarsko vzajemnost z narodom, katerega prestolnico predstavljamo.
Tem besedam g. Tavčarja, sprejetim z burnim ploskanjem vseh članov banovinskega sveta, je sledila le še kratka razprava, po kateri je bil predlog za odpravo kuluka soglasno sprejet.
Kakor čujemo, kažejo tudi pristojni činitelji v Beogradu razumevanje za stališče dravskega banovinskega sveta in bo banovinski kuluk za leto 1932. najbrž že odpravljen, zaostanke za leti 1930. in 1931. bo pa treba poravnati. Ostal bo kuluk za občinske ceste, kakor se je že stoletja izvajal.
Nova stranka v razmahu
K r š k o, februarja. V nedeljo dopoldne se je vršil v Gregorčičevem hotelu v Krškem lepo uspeli sestanek naj-kuluka in sreskih cestnih doklad obenem ne-; uglednejših predstavnikov ljudstva iz krškega mogoče, ker znači to dvojno obdavčenje istih sreza.. Sestanek je imel predvsem za svrho, da davkoplačevalcev za isti namen. Ako pa ostane se osnuje tudi za krški srez sreska organizacija pri občinskem in banovinskem kuluku, se morajo nove stranke Jugoslovenske radikalne kmetske nujno znižati dosedanji občinski proračuni in demokracije (JRKD), za katero vlada povsod v prav tako proračuni sreskih cestnih odborov, i srezu veliko zanimanje. Začasni banovinski iz-Mislim pa, da soglašate vsi z menoj v naziranju,! vrševalni odbor JRKD v Ljubljani je na sestanku da kuluk za naše gospodarske prilike in naš zastopal tajnik g. dr. Marjan Zaje. Sestanka so se upravni ustroj ni primeren in da je nujno želeti, udeležili tudi še gg. senator dr. Janko Raja r, da se v dravski banovini več ne izvaja.®	narodni poslanec za krški srez Alojzij D r m e 1 j
Vsi govorniki za njim so poudarjali potrebo !n banski svetovalec in krški župan Jožko P f e i -po izpremembi izvajanja banovinskega kuluka. if e r" Prisostvoval Je sestanku tudi sreski načel-
nik g. dr. Tine C u š,
. »« -- .	»j v . , . , i Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega
dr. Marusic, da se pridružuje raz ogom in pred-jodbora Anton Gm w je 1 J m Jbese*o
Inonm ormrnrni^mr ormrla L-iilnLr«-» ,»i Hnt-aH	'	° x
Med splošnim odobravanjem je izjavil g. ban j
logom govornikov glede kuluka in da predlaga izvolitev tričlanskega odbora, ki bo proučil to
g. dr. Zaje u, ki je obrazložil potrebo ustanovitve nove stranke in dal prisotnim zaupnikom točna

pa je imenoval v odbor podbana g. Pirkmajerja.1
Na predlog senatorja g. dr. R a j a r j a je bil j izvoljen poseben odbor, ki se je podal k posve-Izvoljeni odbor je pretresel vprašanje kuluka tovanju o kandidaturah za začasni sreski odbor, in je prišel do naslednjega sklepa:	I Po kratkem premoru se je odbor vrnil na zboro-
»Odprava kuluka se naj izvrši ob istočasnem; vanje in predložil kandidatno listo sreskega od-izenačenju sreskih cestnih doklad vsaj, kolikor b01'3* ki ie biki soglasno in z velikim cdobrava-gre za kritje izdatkov za redno vzdrževanje ba- niem sprejeta. Začasni sreski odbor sestavljajo novinskih cest. Kuluk-se da odpraviti s 15odstot- gg--' Anton Gliha, trgovec, predsednik; Jošef Ro-nimi dokladami na neposrednje davke, vprašanje štohar, uradnik v pokoju, podpredsednik; Anton sreskih cestnih doklad pa se da spraviti na pra- Grebene, posestnik, tajnik; Franc Rendla, urad-vičnejšo osnovo s tem, da se za prispevanje h 11'k v pokoju, blagajnik; Oton Ambrož, novinar, kritju izdatkov za redno vzdrževanje cest določi glavni dopisnik; odborniki: za radeški sodni enotna lOodstotna doklada za vse sreze dravske okraj: Anton Polanc, Albert Mozer in Franc banovine. Iz naslova odprave kuluka in rednega Cerne; za mokronoški sodni okraj: Ivan Majcen, vzdrževanja cest naj s pobira skupaj 25odstotna Dan Dev in Anton Ulm; za kostanjeviški sodni nadomestna doklada na državne neposredne okrij: Maks Vale, Polde Bučar, Jože Kalin in davke. Hkratu naj se določi najvišja meja za Zerlič; za krški sodni okraj: Izidor Ilorvatič in cestne doklade, ki ne smejo nikjer prekoračiti Alojzij Gorenc. V nadzorni odbor so bili izvoljeni 20 odstotkov.«	j gg.: Jože Ravnihar, posestnik v Radečah, Ivan
G. Ivan Tavčar je v daljšem govoru izvajal, Globevnik, posestnik v škocijanu, Alojzij Jane, da si je bil odbor, ki je razpravljal o kuluku, na posestnik v Studencih. Sresko eksekutivo v zmi-jasnem, da je treba ukinjeni kuluk nadomestiti z slu člena 20. strankinega Statuta sestavljajo pred-drugo, bolj pravično davščino. Odbor si je tudi sednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in krški prizadeval, da bi bila ta davščina nižja od kuluka. župan g. Jožko Pfeifer.
Med razpravo je prišel do prepričanja, da je po-' V teku nadaljnje diskusije je bilo sklenjeno treba izenačiti tudi cestne doklade, V načelih da se določi letna članarina na 5 Din.
Zatem je povzel besedo senator g. dr. R a j a r, ki je govoril o pomenu in delu senata ter obrazložil v podrobnostih posamezna vprašanja, ki se tičejo zlasti lunetskega stanu. Poslanec g. Dr-m e 1 j je pojasnil delo poslanskega kluba. Banski svetovalec g. Jožko Pfeifer je nato v kratkih obrisih očrtal delo banovinskega sveta in opravičil odsotnega leskovškega dekana g. Kurenta. G. dekan Kurent je bil nujno zadržan, sporočil pa je skupščini svoj pozdrav in svojo pripravljenost za sodelovanje.
Jesenice, februarja.
Na Jesenicah so se v nedeljo zbrali zaupniki JRKD iz radovljiškega sreza, da se medsebojno pogovorijo o željah in potrebah svojega sreza. Polnoštevilno zbrane zaupnike je pozdravil župan g. Josip A m b r o ž i č.
Poslanec g. dr. R a p e je v daljšem govoru orisal politične razmere v državi, nato pa podrobno tolmačil delo poslancev v Beogradu. Posebno pozarnest so vzbujala izvajanja glede gospodarskega udejstvovanja narodne skupščine, ki je v svojem kratkem zasedanju prinesla več potrebnih zakonov kakor katerakoli prejšnja skupščina- Nato je prešel na program in pravila nove stranke in podrobno utemeljil potrebo nove organizacije.
Po izvajanjih poslanca dr. Rapeta je bila otvorjena daljša razprava. Soglasno je bilo izraženo zaupanje poslancem, osobito še poslancu g. Ivanu Mohoriču, ki je z izredno spretnostjo očuval delavstvo na Jesenicah in drugod pred brezposelnostjo.
Prečitano je bilo poročilo banskega svetnika gr. dr. Obersnela, ki je podal kratek oris dela v banovinski skupščini.
Zatem je zbor prešel na volitve. Izvoljeni so bili: za predsednika začasnega sreskega strankinega odbora g. Jože Zabkar z Jesenic, za podpredsednika g. dr. Ivan Dobrovec iz Radovljice, za tajnika g. Lovro Humer z Jesenic, za blagajnika učitelj g. Franjo Klavora, v odbor pa župani iz občin radovljiškega sreza.
P r e v a I j e, februarja.
V	nedeljo so se sestali v dvorani restavracije pri g. Lahovniku na Prevaljah ugledni zaupniki vsega prevaljskega sreza. Sestanek je bil namenjen izvedbi organizacije nove vsedržavne stranke in razgovoru o programu za bodoče delo in o potrebah ljudstva v tem srezu. Sestanku je predsedoval notar g. Senčar, zapisnik pa je vodil šolski upravitelj g. Gačnik iz Guštanja.
Nato je govoril ravnatelj g. Anton Jug iz Ljubljane o ustanovitvi in organizaciji nove stranke, pojasnil pravila nove stranke in obširno govoril o sestavi in o nalogah sreskih organizacij, ki morajo biti meseca marca po vseh srezih banovine ustanovljene.
V	začasni sreski odbor JRKD so bili izvoljeni: notar dr. Dušan Senčar kot predsednik, notar Anton Lovšin iz Marenberka kot podpredsednik, Karel Sede j kot tajnik, Ivan Mra vijak kot tajnikov namestnik za Marenberk, načelnik Janez Kaffou kot blagajnik; kot odborniki: za Črno inž. Fettick, za Mežico Konstantin Hondin, za labuče Peter Gradišnik, za Prevalje Oroslav Vr-hovnik, za Guštanj Janko Gačnik, za Kotlje Matija Gradišnik, za Dravograd Josip Kac, za Libe-!iče Ivo Močnik, za Vuzenico Peter Mravljak, za Muto Anton Perko in Ivan Paternuš, za Ribnico
Janko Zabovnik in za Brezno Drago Kogeluik.
Narodni poslanec g. inž. P a h e r n i k je poročal v daljšem govoru o delovanju poslanskega kluba, o organizaciji in razdelitvi dela med poslanci in o sestavi raznih odborov. Pregledno je
in notranje poslovanje, dokler se ne doženejo vzroki in posledice dognanih nerednosti.
V nadaljevanju uradnega pregledovanja se je brez odloga sklicala in vršila seja načelstva in nadzorstvenega odbora omenjene registrirane
obravnaval vprašanja kuluka, znižanja davkov in pomožne blagajne. Banska uprava je tej in vsem razdolžitve kmetov, posebno pa tudi pereče ru- nadaljnjim sejam blagajniške uprave prisotstvo-darske in gozdne zadeve. H koncu je poročal j vaIa po svojem s pregledovanjem poverjenim tudi o razdelitvi cenenega in brezplačnega žita, uradnikom, da izposluje takojšnje sklepe, ki so odnosno koruze med najbednejše prebivalce ' za ureditev knjigovodstva in poslovanja, pred-
sreza. Zborovalci so njegovo poročilo in njegove zadevne predloge z zahvalo odobrili.
G. inž. Fettich je v toplih besedah oči tal delovanje naroduega poslanca g. inž. Pahernika in
vsem pa za zaščito pravic in koTisti članstva in pomožne blagajne same, nujno in neodložno potrebni. Seje uprave se nadaljujejo ter se bodo nadaljevale z vso vztrajnostjo ob prisotnosti in
izrekel toplo zahvalo njemu in ministru za trgo- sodelovanju s pregledovanjem poverjenega ban-
vino in industrijo g. dr. Kramerju, ki kaže vedno veliko umevanje in brigo za prevaljski srez. Zahvali se je pridružil tudi lesni'trgovec g. Lahov-nik, ki je obširno poročal o posetu odposlanstva s Prevalj pri ministru za gozdove in rudnike.
skega uradnika vse dotlej, da se bo mogel sklicati izredni občni zbor, na katerem naj dobi članstvo jasno sliko o položaju, dosedanjem poslovanju in ukrepih, ki so se storili v varstvo blagajne in pravic članstva.
Do sedaj je bilo ukrenjeno to-le: Oni člani načelstva in ravnateljstva, ki so ali zakrivili ali vede niso preprečili nerednosti
državna strarka bo stranka treznega dela in zato l in nedopustnih dejanj so bili takoj izločeni. Od ni dvoma, da s, ii hodo nriklineili ™ ki v.eliio urado vanja so bile tudi izključene one osebe iz-
Vsi zbori so bili lepo obiskani in na vseh se je pokazala iskrena žtelja po složnem delu. Vse-
ni dvoma, da se ji bodo priključili vsi, ki želijo sebi, narodu in državi dobro.
med zaposlenega uradniškega staleža, ki po dognanjih uradnega pregleda in izvršenih naglih poizvedbah ne morejo uživati zaupanja nadzorstvenega oblastva. Ravnateljske posle vodi po sklepu načelstva pogodbeno nastavljeni g. Vesel, Pregled po zavarovalnih strokovnjakih je j Ijančanka v Ljubljani in v Mariboru 40 oseb za-' upokojeni ravnatelj finančne blagajne v Ljub-tako pri Kmetijski eksportni zadrugi v Mariboru | varovanih, neki bivši župan pa jih je imel 20 v ljani, ki ima nalogo, da z znatno zmanjšanim šte
najvišjem razredu, med njimi tudi neko 931etno ženico.
Uraden pregled posmrtninskih zavarovalnic
kakor pri Vzajemni pomoči v Ljubljani zaključen. Preiskava pa se Še nadaljuje. Medtem ko teče preiskava, je zunanje poslovanje pri Kmetijski eksportni zadrugi in pri Vzajemni pomoči ustav-J.-rno.
Kakor pričajo številna pisma in množeče se nove prijave, ki se posebej nanašajo še na poslovanje potnikov obeli zavarovalnic, je zanimanje za uspeh preiskave silno veliko ne samo po dravski, marveč tudi po savski banovini in še dalje, dokoder je segalo poslovalno področje obeh ome-Jijenih zavarovalnic. Kmetijska eksportna zadruga in Vzajemna pomoč sta imeli več deset tisoč članov, odnosno zavarovanj, in sta pobrali od ljudi že okrog 10 milijonov dinarjev.
Poslovanje obeh podjetij je naraslo posebno v zadnjih mesecih tako, da ga je v Mariboru komaj zmagovalo 14 pisarniških moči, v Ljubljani pa je celo 39 uslužbencev imelo polne roke dela. Tako je uradni pregled dognal, da je imela neka Ljub-
vilom osebja in s podvojenim delom uredi velike poslovne zaostanke, dožene višino vseh vplačil Pregled je bil odrejen v zaščito članov pred ter uredi knjigovodstvo, ki se od 1. januarja usodnimi posledicami, ki bi bile neizogibne, ako 1931., torej nad 13 mesecev, sploh ni vodilo, poslovanje posmrtninskih zavarovalnic ne bi bilo Članstvo naj se tedaj z ustnimi in pismenimi v popolnem redu. Banska uprava v Ljubljani je vprašanji, kolikor smatra to po tej uradni objavi izdala 20. t. m. o uspehih dosedanje preiskave in za potrebno, obrača naravnost na novo vodstvo o svojih ukrepih v zaščito prizadetega prebival- Vzajemne pomoči. Izdajanje in razpošiljanje stva naslednjo za vso javnost zanimivo in izred-. članskega glasila «Gospodarja» se je začasno no važno uradno izjavo :	.	j ustavilo; članstvo se s tem opozarja na uradne
«Poslovanje in imovinsko stanje Vzajemne objave kraljevske bartske uprave, ki bodo od pomoči, registrirane pomožne blagajne v Ljub-. časa do časa izhajale v vseh domačih dnevnikih, ljani, Borštnikov trg 3, je banska uprava po svo- Razume se dalje, da so se brez odloga in z jem uradniku in ob sodelovanju naprošenih stro-' vso močjo ali v gotovini nazaj izterjale ali pa, kovnjakov nenapovedano pregledala v dneh od če to do sedaj fe ni bilo mogoče, z zemljiškimi 5. do vštetega 9. t. Pri uradnem pregledova- vknjižbami in menicami zavarovale neupravi-nju so se takoj v početku dognale velike nered- čeno, samolastno in brez vednosti članstva pre-nosti ter se je zaradi tega odobril predlog ban- jete nagrade, ki so bile delno ogromne, skega uradnika, da se je že takoj prvi dan pre-1 Poslovanje zaupnikov in zastopnikov Vza-gledovanja to je 5. t. m., začasno ustavilo zunanje jemne pomoči je bilo začasno docela ustavljeno,
3 o t e š č a n :
Pod križem trpljenja
(Povest iz povojne dobe.)
Orožnik ga je nezaupno pogledal. Začel je obračevati žepe pri okrvavljeni obleki. Našel je nekaj drobtin in prahu in pest časopisnega papirja. Vmes je bil stlačen bankovec, s krvjo onesnažen. Kri se je držala tudi žepnega roba, kamor se je dotaknila krvava roka. Strehar ni zapazil tega madeža, ko je slačil obleko. Tudi žena ga je prezrla.
«Zopet nov dokaz v notranjem žepu suknjiča*, je mežikal orožnik. «Čigav je ta denar? Govorite!*
Strehar je odvrnil brez pomišljanja: «Nekdo mi ga je podtaknil... Pri sebi nisem imel denarja ... Kdo se je predrzuil? O, nečuvena hudobnost!*
<Kain ste shranili ostali znesek? Likar je prodal vole in imel pri sebi več denarja...*
cLahko ga je imel zaradi mene. Kakor resnično živini, se denarja nisem dotaknil.. .*
<No, potem vam je bankovec sam priletel v žep kakor pečeni golobček v usta v deveti deželi ..
<Gospod, rekel sem, da vam tega ne morem pojasniti. Ako bom zaradi tega obsojen na smrt, bom moral umreti...»
<Torej nočete priznati..
Orožnik je segel v torbico. Verižica se je zasvetila v njegovi roki.
^Nastavite roke! V imenu zakona!* Nande se ni hotel braniti. Pohlevno je iztegnil roke in se dal okleniti. «Toda vedite, da sem nedolžen!* je izrekel in pogledal proti nebu. «Pra-vica bo pokazala, kdo je odložil krivdo na mojo ramo...»
«Nande, kam greš?* je zarjula Streharica od žalosti in groze. «Kdo te je oškropil s krvjo? Kajne, da si nedolžen?*
«Lojza, kakor v zibki najino dete. Prinesi mi, da ga poljubim. Oh, kaj sem storil, da sem zaslužil toliko kazen .. .*
Prinesla mu je otroka, katerega je poljubil in pobožal. «Revček, ti še ne veš, kaj te trpljenjem, mu je govoril. ^Angelček naj te varuje!*
Obrnil se je k ženi in Tekel: «Lojza, vdano trpi in moško prenašaj! Odpusti, ako sem ti kdaj provzročil grenke ure. Kadar se vrnem, bo drugače ... Pravica mi pripravlja zadoščenje .. .*
«Zbogom, Nande!*. je ihtela žena in stiskala otroka.
«Zbogom, Lojzah Mož jo je hotel poljubiti, a Lojza je zbežala v vežo. Skozi okno mu je zaklicala mati: «Nande, daleč si se iz pozabili Koliko bom morala prestati!*
Tudi Ana je stala ob okn i, a ni izpregovorila nobene besede. «Bog že ve, kaj dela*, je siknila, ko je brat odhajal z orožniki po vasi. <Ošabniku morajo stopiti na prste.. .*
Zupan se je nekoliko pomudil. Potolažiti je moral Streharico v silni bridkosti. «Vem, da ni
kriv*, ji je hladil bolečine. ^Nedolžnost mu je zapisana na obrazu.*
«Kdo mu bo verjel?* je odvrnila s pojemajočim glasom. «Zaprli ga bodo kot hudodelca ...»" 4-Krivda mora biti dokazana. Brez dokazov ga ne bodo obsodili.*
To je rekel in jo obral za orožniki, ki so zavili na Likarjevo dvorišče. Videlo se je v sobo, kjer so postavljali mrliški oder. Daleč naokrog je odmeval jok nesrečne družine.
Orožnik je povedel osumljenca v mrliško sobo. Hotel ga je geniti in mu zbuditi kesanje. Pokazal mu je umorjenca in rekel z občutkom: «Po-glejte, kaj ste naredili!*
Strehar je stopil z zvezanimi rokami prav blizu mrliča in govoril s pretresljivim glasom: «Likar, ti veš, da nisem položil prsta nate! Ako bi mogel govoriti, bi izpovedal slovesno, da so me obdolžili po krivici. Zato pa me ne pozabi v večnosti in izprosi, da mi vrnejo poštenje. Ne daj, da bi trpel zaradi tebe!*
Njegove besede so segle globoko v srca vsem prisotnim. Nihče se mu ni upal očitati krivde, katere je bil osumljen. Na njegovem obrazu je bilo izraženo nesnosno trpljenje. Šele ko so ga odvedli, so začeli nekateri po tihem dvomiti.
Te je zavrnil župan, češ, naj se nihče ne prenagli. Strehar ni kriv, kar se bo kmalu pokazalo, Tako se ne more vesti zločinec, ki je zagrešil dva zločina.
Žal, da so^e našli ljudje, ki niso marali njegovih opominov.

na kar se člani in javnost prav posebno opozarjajo.
Dokler se poslovanje ne uredi in ne bo sklepal izredni občni zbor, ki se bo izkušal čimprej sklicati, naj članstvo niti osebno niti s poštnimi nakaznicami ali s položnicami poštnega čekovnega urada ne vplačuje vpisnin in članarin (mesečnih prispevkov), le-teli tudi ne po dvakratnem morda že prejetem opominu. Neugodne posledice, ki zaradi neplačila članarine za člana nastopijo, se s tem začasno ukinejo. A tudi Vzajemna pomoč ne bo izplačevala zavarovanih vsot, dokler se razmere ne urede ter ne bo napravil zadevnih sklepov izredni občni zbor, kateremu se bodo predložila z zakonom popolnoma skladna nova pravila z zavarovalno-tehnično pravilnim zavarovalnim načrtom v posvetovanje in sklepanje. Neumestno je tedaj v pismih ali sicer za sedaj groziti s tožbami Vzajemni pomoči, ker glede obvez in pravic iz zavarovalnih pogodb še nadalje velja izključna pristojnost izvoljenega razsodišča.
Naposled se opozarja, da je bilo od poslovanja Vzajemne pomoči po sklepu načelstva popolnoma ločeno dosedanje skupno poslovanje registriranih zadrug z o. z. Jugošporta, Letoviškega doma in Prve jugoslovenske kmetijske podporne zadruge, vseh v Ljubljani. Zanimanci le-teh naj se tedaj obračajo v vseh zadružnih zadevah naravnost na načelstvo imenovanih zadrug.»
Pravične] ša razdelitev banovinskih doklad
Na seji dravskega banovinskega sveta je pri razpravi o banovinskih dokladali banovinski svetnik g. Ivan Tavčar dokazoval v daljšem povoru, da je nepravična in gospodarski škodljiva enotna banovinska doklada za vse davčne vrste in vse obdavčence ne glede na njihovo gospodarsko moč. Zahteval je, da se banovinska in sploh vse samoupravne doklade razdelijo po stopnjah. Zakonitega zadržka za to ni, saj državna davčna zakonodaja v zadnjem času sama uveljavlja razlike v obdavčenju. Enake doklade so na korist izključno veliki industriji, ki predstavlja mnogokrat inozemski kapital. Pri manjših industrijah in pri denarnih zavodih pomenja izenačenje doklad le zneske, ki resno ne pridejo v poštev. Z razdelitvijo doklad po stopnjah bo pomagano v prvi vrsti
Po dnevi: lepa vkljub dežju in neurju .zvečer: lepa pri čaju in plesu.
Raznoterosti prinaša ta letni čas: slabo vreme . . lepe zabave. Ali bodite kjerkoli - zunaj ali notri - vedno boste lepa ako uporabljate Elida Creme de> chaque heure.
Elida Creme de chaque heure obda kožo z zaščitno tenčico, jo ohran i mehko, nežno in lepo ter jo varuje pred vetrom in neurjem.
DA CREME
DE CHAC3UE HEURE
manjšemu pridobitniku, malemu trgovcu in obrtniku, pa tudi našemu kmetu.
Naposled je predlagal govornik naslednje ba-novinske doklade:
za zemljarino 28 odstotkov, za zgradarino 32 odstotkov, za pridobnino 28 odstotkov, za rent-nino 100 odstotkov, za družbeni davek 60 odstotkov in za uslužbenski davek 30_ odstotkov. Na ta način bi naši kmetje plačali milijona, hišni j posestniki 0-6, trgovci in obrtniki 1-5, nameščenci I pa 0-2 milijona dinarjev manj doklad. Več doklad , bi pa plačali rentniki, banke, veleindustrija in , denarni zavodi.
Banovinski svet je sprejel Tavčarjev predlog.
Pristopajte h Vodnikovi družbi!
Politični pregled
Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, ki pooblašča finančnega ministra g. dr. Gjorgjeviča, da lahko
predloži narodni skupščini predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o katastru zemljišč in zakona o neposrednih davkih.
S temi izpremembami bodo davčna bremena znatno olajšana. Med najvažnejše odredbe predlaganih izprememb spadajo tiste, po katerih se čisti katastralni dohodki znižujejo za 20 odstotkov v vseh kulturah in razredih, odstotna mera temeljnega davka na dohodke od zemljišč pa se določi na 10 namesto dosedanjih 12 odstotkov.
II.
Tedni in meseci po skrivnostnem umoru v Za-potju niso prinesli nikake novosti. Sodišče je zbiralo podatke, orožniki so marljivo poizvedovali. Zaslišani sosedje so slikali Streliarja kot mirnega in poštenega moža, čigar edina slabost je bila, da je bil nekoliko vdan pijači. Županstvo je potrdilo njegovo neoporečnost.
Proti nesrečnemu obdolžencu so nastopale neme priče — krvavi madeži na njegovi obleki in bankovec s krvavim odtisom. Preiskava1 -je do-gnala, da je bila obleka oškropljena s krvjo ■fnnor-jenčevo in madež na denarju — odtisek Stritarjevega prsta. S tem je bila zapečatena obddlžen-čeva usoda. Sodišče je določilo porotno bbrav-navo.
Streharica je bila prepričana, da je mož popolnoma nedolžen. Za to je bila pripravljena dati življenje. A zaman je trdila iir dokazovala. Pred sodiščem je izpovedala, da je prišel domov tisto jutro takšen kakor po navadi. Miren in prav nič razburjen, komaj je čakal, da je legel na peč in kmalu zadremal. Ako bi bil moril in ropal, bi mu bilo zapisano na obrazu. Pri sebi ni imel ne noža ne kakega drugega orodja.
Sosedje so jo tolažili, da bo Nande oproščen pri sodni razpravi. Tudi zagovornik ji je obljubil, trdno je upala tudi sama. Upanje v oprostitev jo je držalo pokonci, ko je medlela pod križem trpljenja. Nade, da bo dokazana njegova nedolžnost, so ji sladile dolge ure, ko je bil mož v preiskovalnem zaporu.
Obtožnica proti Streharju je bila kratka in je temeljila na neovrgljivih dokazih. Obdolženec ni mogel navesti, kako se je nalezel krvavih madežev in kje je dobil denar, ki so ga našli v njegovem žepu. Čedalje bolj je bil zmeden in ni mogel več pravilno odgovarjati. Naposled je omagal in umolknil. Zapustil ga je spomin in razum mu je začel slabeti. Kmalu bi bil izjavil, da je res kaj takega izvršil.
Za sodno obravnavo je zavladalo veliko zanimanje. Porotna dvorana je bila polna do slednjega kotička. Porotniki so potrdili krivdo in zanikali druga vprašanja. Strehar je bil obsojen na petletno ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem. Razen tega je moral plačati vse stroške in vrniti denar za prodane vole. Kazen je bila izredno nizka, ker je bil obsojenec kaznovan le zaradi suma umora. To je dosegel zagovornik, ki se je z vso silo zavzel za nesrečnega očeta.
Streharica, ki je bila navZočna pri sodni razpravi, se je skoro onezavestila, ko je Cula obsodbo. Nadejala se je, da pojdeta z Nandetom domov, a se je bridko varala. Paznik ga je odvedel zopet nazaj v ječo. Samo za hip se je ustavil zunaj na hodniku — toliko, da se je mogel obsojenec prav na kratko posloviti.
«Lojza, ali se bova še kdaj videla?» ji je bolestno zaklical.
Žena se ga je oklenila okrog vratu in ihtela:
«Oh, kaj bom počela! Kako bom mogla nositi tako težek križ trpljenja?*
«Lojza, vedno iir povsod naj te tolaži zavest, da sem nedolžen. Bogu v nebesih je znano, da nisem ne ropar ne morilec.*
«Nande, kar je zapisano, se ne bo dalo več izbrisati. Nihče ne bo hotel verjeti.. .*
«Trpiva, da bo večje zaslušenje in lepši mu-čeniški venec.>
Paznik je namignil, da se morata ločiti. Še enkrat sta si stisnila roko in odšla prepričana, da bo za tužnimi dnevi posijalo solnce pravice. Čim hujše je trpljenje, tem lepše mora biti povračilo.
Streharica je vsa objokana zapustila sodišče. Bridko se je ozrla nazaj na sivo zidovje jetuiš-nice. Tam so ostale vse njene misli; nobene ni mogla odtrgati od nedolžnega jetnika. Zakaj ji ni dano, da bi mu mogla pomagati. Še nikdar ni občutila toliko ljubezni do svojega moža kakor prav sedaj, ko mu je usoda naložila kazen za tujo krivdo. V njenem potrtem srcu je prekipevala ena sama želja: naj bi vmes posegla višja sila in čudežno pokazala njegovo nedolžnost.
Odšla je po samotnih potih, ker ni marala, da bi jo bil kdo srečal ali dohitel. Želela si je miru in samote; tukaj se ji je bolj kakor kje drugje pridružilo upanje v neskončno pravičnost.
Tedaj, ko je od daleč zagledala domačo streho, se je ponovno pogreznila v prejšnje bridkosti. «Nande v ječi... ona žena morilca .. .> Srce ji je znova krvavelo.
Doma jo je čakalo trpljenje — dolga vrsta muk in vsakdanjega truda. Mati jo je sprejela z
Banovinski svet je pretekli petek popoldne nadaljeval in zaključil razpravo
o banovinskih trošarinah, davščinah in taksah.
Razgovor o tem je bil prav živahen.
Popoldne je banovinski svet soglasno odobril po dr. Lipoldu prečitano resolucijo glede bano-vinskega cestnega sklada, ki se glasi: »Banovinski svet smatra za umestno, da se dohodki, s katerimi so obremenjena motorna vozila, stekajo
v poseben banovinski cestni sklad, ki naj služi le za kritje potreb banovinskih cest. Tako bodo te velike dajatve prišle neposredno v korist plačnikom in bo njih breme znosnejše-.«
Svetovalec Jakob Zadravec pa je prečital resolucijo
proti ukinitvi nekaterih fakultet ljubljanskega vseučilišča
in nekaterih slovenskih srednjih in strokovnih šol. Resolucija naglasa med drugim, da je vseučilišče v Ljubljani s svojim dosedanjim znanstvenim in strokovnim delom zadostno dokazalo upravičenost svojega obstoja. Vsem Slovencem je vseučilišče kralja Aleksandra pri srcu. V najožji zvezi z vseučiliščem so pa tudi druge srednje in strokovne šole, ki obstojajo danes v dravski banovini. O ukinjenju nekaterih izmed teh zavodov se prav tako govori ob novem državnem proračunu.
Prihranki, ki bi se dosegli s tem, bi bili naravnost malenkostni v primeri z veliko škodo, ki bi nastala s takšnim dejanjem vsem Slovencem in tudi državi. Zato prosi banovinski svet visoko kraljevsko vlado, da pusti vseučilišče v Ljubljani neokrnjeno kot kulturno svetinjo slovenskega ljudstva. Prav tako naj se ne ukinejo tudi že obstoječe srednje in strokovne šole, ki so vse potrebne. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
O potrebi ohranitve naših šol je govoril naposled tudi ban dr. Marušič. V nadaljnji razpravi
so se obravnavali razn! predlogi,
nato pa je ban sejo in letošnje zasedanje bano-vinskega sveta zaključil.
Urad razorožitvene konference je na seji dne 23. t. m. sklenil,
prekiniti delo konference.
Delo konference se bo omejilo na glavni odbor, ki bo obstajal iz voditeljev vseh odposlanstev. Odgodila se je razorožitvena konferenca do časa, ko bo rešen ki tajsko-japonski razpor.
Francoska vladna kriza se je rešila tako, da je sestavil novo vlado Tardieu. Nova vlada, ki v glavnem ne bo izpremenila svoje notranje in zunanje politike, se je že predstavila poslanski zbornici, kjer ji je bila izrečena zaupnica s 309 proti 262 glasovom.
Japonska ofenziva pred Šanghajem se je končala
z japonskim porazom.
V torek je po strahovitem japonskem topniškem ognju zavladal za nekaj ur mir. To so Kitajci izkoristili in pomaknili svoje postojanke naprej. Kitajci so zatem prešli v ofenzivo, ki je pripravila Japonce do umikanja. Kitajski generali pripravljajo sedaj splošen napad na Japonce, ki jih je poraz zelo omalodušil.
NAČRT ZA PREOSNOVO TROŠARINSKEGA ZAKONA SE PRIPRAVLJA.
Tozadevni trošarinski načrt bo v kratkem predložen narodni skupščini, da o njem razpravlja. Državna in banovinska trošarina na vino naj se zniža od 1-50 Din (0-50 Din za državo in 1 Din za banovino) na 1 Din za državo in banovino skupaj. Polovica pobrane trošarine bi odpadla na državo, druga polovica pa bi se razdelila na banovine po številu prebivalstva (le za 1. 1931./32. je določen še sestavljen način). Državna trošarina na špirit naj se zniža od 24, odnosiio 28 Din na 16 Din od hektolitrske stopnje, banovinski trošarini na špirit naj se določi meja na 5 Din (sedaj znaša pri nas 7 Din). V načrtu je tudi ustanovitev prodajne centrale za špirit v Beogradu. Trošarina na žganje se zniža po tem načrtu na hektolitrsko stopnjo od sedanjih 14 Din za državo in 5 Din za banovino na 10-50 Din za državo in banovino. Občinski trošarini na žganje se postavi meja na 2-50 Din za liter. Po načrtu preosnove se bo trošarina na vino in žganje pobirala pri pridelovalcu, občinska trošarina pa samo pri točilcih. Izvozna nagrada za vino se po načrtu priznava v višini 6-66 Din od hektolitrske stopnje alkohola.
Tedenski tržni pregled
KROMPIR se prodaja na mariborskem trgu po 1 do 1'50 Din za kilogram.
ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem sejmu sa se za kilogram žive teže trgovali: voli I. po 5 da 5'50, II. 4 do 4'50, III. 3 do 4; krave, debele, 4 do: 4-50, klobasarice 2 do 3, teleta 6 do 7 Din. Prascl za rejo so se prodajali po 80 do 100 Din za rep« Na ptujskem sejmu so bile krave po 1*50 do> 350, voli po 3 do 4'50 in biki po 3 do 4 Din za kilogram žive teže.
KRMA ima na mariborskem trgu naslednje ccne: seno 85 do 95, otava 65 do 80 in slama 70 d^ 75 Din za 100 kg.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah! 1 dolar za blizu 56 Din;
v devizah:
100 italijanskih lir za 291-85 do 294-25 Din;
1 dolar za 55-98 do 56-26 Din; 100 francoskih frankov za 221-21 do 222-33 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-22 do 167-08 Din: Vojna škoda se je trgovala po 248 do 249 Din, investicijsko posojilo pa po 58 Din.
Kratke vesti
= Načrt novega zakona o prometu s pšenico.
Kakor poročajo iz Beograda, je v ministrstvu za trgovino in industrijo izdelan načrt zakona o prometu s pšenico v državi, po katerem naj Privilegirana izvozna družba obdrži monopol za izvoz in uvoz pšenice, dočim se naj v notranjosti države zopet uvede svobodna trgovina.
= Kmetijski pouk po radiu v prvi polovici marca. V četrtek 3. marca ob 18. uri in pol bo predaval g. inž. Viktor Novak o gozdarstvu, in sicer o prirastku lesa v gozdu. V nedeljo 6. marca ob 8. uri predpoldne bo predaval ravnatelj g. inženjer Lah o poljedelstvu, predvsem o prvih pomladnih delih na polju; v četrtek 10. marca ob 18. uri in pol bo predaval isti predavatelj o pravilnem pomladnem gnojenju; v uedeljo dne 13. marca ob 8. uri predpoldne bo predaval gospod Jože Štrekelj o ureditvi domačega vrta. Razen teh predavanj bodo še poljudna predavanja- o mlekarstvu ob nedeljah ob 15. uri. V nedeljo dne 6. marca ob 15. uri bo govoril g. Franc Pavlica o tem, kako pridelujemo sir iz manjših količin mleka. V nedeljo dne 13. marca ob 15. uri bo govoril isti predavatelj o vprašanju, kako. je dvigniti potrošnjo mleka in sirovega masla. Opo-
jokom, Ana pa s strupenim godrnjanjem. Hoteli »ta jo požreti; vsemu je morala biti kriva, čeprav ni ničesar zagrešila. Začeli sta jo neusmiljeno obdelovati.
' «Ali veš, zakaj smo tako nesrečni?* Ana jo je »repo pogledala in odgovorila: «Prav zaradi tebe.. .>
Lojza jo je zavrnila: «Zato, ker se trudim in delam. Ti pa lenariš ...»'
Tedaj je bil ogenj v strehi. Mater in Ano je zbodla resnica in sta završali kakor raglja: «Mi-dve sva ti že vse naredili... Najino delo pri tebi je za vedno končano ...»'
■cPotem pa vsaj molčita*, je želela Lojza najmanj, kar je mogla želeti.
«Oho! Ali ti vzbujava vest?* se je Ana zlobno žarežala.
. cZakaj? Meni ne moreta ničesar očitati.s> fp «cA tako!» Starka je namrdnila čelo in dostavila mrko: ^Plačala boš Likarjeve vole ...»
«Saj jih bo lahko s' krvavim denarjem*, je Ana prehitela Lojzo, ki je hotela nekaj odgovoriti.
Starka je sklepala roke, da so pokale členi: <Ob, kam smo prišli! Vsa sreča in ves blagoslov pojde iz naše hiše.. .>
<Ali vam nisem pravila, da bo tako?* Jara devica je hinavsko lavila oči proti nebu. <Vse to mi je bilo razodeto,..» V"?
«Jsss!» se je prestrašila starka. ijifl&uiieto'
«Razodeto po rajnem očetu. Prikazal se mi je trikrat zaporedno; videla sem ga celo podnevi, ko sem šla od maše.»
«Ali je rekel, da je Nande kriv?» je zanimalo starko.
«Mhm, položil je prst na usta .. .» Tako se je izognila odgovoru, ker se ni upala potrditi.
«Strašno!> je begalo starko. «Celo mrtvi nimajo miru zaradi njega...>
«Kdo ve, kaj vse se mi bo *e razkrilo, kadar se bom ponovno zamaknila.. ,»
Lojza je ni mogla več poslušati. <Meša se ji», je rekla sama pri sebi in odšla iz sobe.
Mati pa se je kisala in čemerila: «Sram me je, ker je moj sin ... Več ne maram biti njegova mati..
Ana je kar divjala: <Tudi jaz nimam več brata... Naša hiša ni več poštena... Kri se je bo držala na večne čase .. .>
Kakor orgle petje je spremljal jok uadložne starke njeno divjanje. Culo se je daleč po vasi in napravila različne vtiske. Dokler ni bil Strehar obsojen, je bila večina sosedov na strani mlade gospodinje. Z materjo in z Ano so držale le stare ženice. Po obsodbi pa se je mnenje izpremenilo. Marsikaj se je šepetalo za plotovi in ogli. Stre-harica je morala požreti marsikakšno grenko opazko.
Prve dni Je bila revičfl vsa zmedena in ni vedela, kam bi se dejala. Čakalo jo je vse delo; doma in nn polju. Kadar je šla na njivo, tedaj je
cjMik oiraka uj ulu dala x._£sfea
igračo. Nekaj časa se je igral, potem je začel jokati. Mati in Ana nista nič delali, a nobena ga ni vzela v naročje. Kadar sta bili v sobi, tedaj sta si mašili ušesa in mrmrali: «Morileev otrok... sodrga... roparsko seme! Kam bi se človek dejal, da bi ga ne bilo treba poslušati?*
Vsako jutro sta vstali na vse zgodaj in odšli na Selišče. Tam je bila farna cerkev, kjer je žup-nikoval gospod Andrej, moder in skrben pastir svoje črede. Mož je bil odločno med tistimi, ki so trdilj, da Strehar ni kriv umora. Trdno je bil prepričan, da se bo prej ali slej izkazala njegova nedolžnost. Zaupal je v neskončno pravičnost, kat$;-i nihče ne uide. Gorje mu, nad komer se bo maščevala-.
Župniku se je Streharica smilila in jo je prišel osebno tolažit. Njegova pastirska dolžnost mu je velela, naj jo okrepi pod križem trpljenja. Slišal je, koliko mora prestati in da njeno trpljenje ni le telesno, marveč tudi duševno. Izkušeni duhovnik je vedel, da je bolj kakor telo potrebna zdravila potrta duša.	1
Našel jo je pri napornem delu. Odkar je ni videl, se je silno izpremenila.
Rekel ji je ljubeznivo in sočutno: «Lojza, varuj se! Pomisli, da imaš otroka...*
-■-Delavcev ni, pa jih tudi ne moreni plačati*, mu je potožila. «Delo pa sili, da ga opravimo ob svojem času.?
«Kaj pa mati in Ana? Ali nt6 ne pomagata?* «Oh!> je pritajeno vzdihnila. Rekla pa ni nt»»
, beiis teaetU.	(Dalif Plite^P-l
železno petko, naložila mnogo premoga in legla z otročičkom spat. Iz peči je začel uhajati strupen plin, ki je njo in otročiča omamil.
SEVNICA OB SAVI. V Sevnici se vrši v osnovni šoli že dober mesec kmetijski nadaljevalni tečaj. V nedeljo dne 28 t. m. bo kmetijski filmski dan kot zaključek tega tečaja. V Sokol-skem domu bosta ta dan dve predstavi, dopoldne in popoldne. Predvajali se bodo filmi o razstavi plemenske živine v Dortmundu, o naprednem kmetovalcu, o pridelovanju krompirja, o pridelovanju pese in o zatiranju sadnih škodljivcev. Vstop k predstavam bo brezplačen. Kmetovalci vabljeni. — V Sokolskem domu se vrše redna telovadba, razne gledališke igre, poučna predavanja iu godbene vaje. Gledališki odsek Sokola pripravlja narodno igro «Krst Jugovičev* in veseloigro «Veliko repatico*. Obe igri bosta uprizorjeni najbrže 6. in 13. marca. Tudi solcolska deca pridno vadi mladinsko igro «Dve Marički*. Prednjaški zbor pripravlja telovadno akademijo, ki bo v začetku aprila. Dne 19. ali 20. marca bosta koncert in poučno skioptično predavanje. — V nedeljo dne 28. t. m. ob pol 21. uri uprizori dramski odsek Sokola v Radečah v sevniškem Sokolskem domu veseloigro «Revna kakor cerkvena miš». Vstopnina nizka. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni!
STUDENCI PRI MARIBORU. Pogrebno društvo je imelo v nedeljo letni občni zbor. Vodil ga je ustanovitelj društva, ki je že devet let njegov predsednik, g. Srečko Vokač. Izvoljen je bil soglasno dosedanji odbor. — Na podbudo našega župana g. Kaloha so pričela studenska društva pobirati prispevke za pomožno akcijo, od katere dobivajo brezposelni podporo. Upamo, da bodo naše prošnje našle dovolj odziva. — Dramski odsek Sokola se je občinstvu predstavil prvič v soboto s šaloigro, «Stari grehi*, ki je nad vse dobro uspela. Igro je vodil br. Blažič. Prav dobro so se obnesle tudi nove igralske moči.
ŠENČUR PRI KRANJU. Na pustno nedeljo so gasilci gostovali v Društvenem domu z igro «Trije vaški svetniki«. Naši požrtvovalni člani so igro sami izbrali, se je povsem samostojno tudi učili in naštudirali brez pomoči kakega režiserja. Zato je bilo zanimanje za izvedbo ogromno. Dvorana je bila nabito polna in dobro razpoloženje se je od dejanja do dejanja stopnjevalo. Šenčur-ska mladina je s tem ponovno dokazala, da zna tudi samostojno nekaj pokazati. Prireditev je podpirala naša znana gasilska godba pod spret-
nim vodstvom kapelnika gosp. Mavrica. HvalS vredno je tudi to, da vladajo med mlajšo in starejšo generacijo pri gasilstvu tesni stiki. To nam priča letošnji občni zbor, na katerem je bil zopet izvoljen stari odbor z načelnikom g. Sušnikom vred. Od skromnih početkov je spričo dobrega gospodarstva naraslo našim gasilcem dokaj lepo premoženje. Zato imamo naše gasilce radi in smo ponosni nanje. Mladina se pri njih lepo izobražuje. Mladim in starim gasilcem je le čestitati« Posebno pa veljaj to zaslužnemu in preizkušenemu odboru, ki vodi prosvetno življenje v Šenčurju in ki mu spretno načeluje g. Sušnik.
2
Dne 28. novembra lani je umrl v Gorici nad* škof dr. Frančišek S e d e j.
Ko je leta 1906. postal slovenski metropolit, je s sebi svojsko odločnostjo pred duhovščino in, verniki izjavil: «Meč nosim!* Zaman so takrat ugibali, kam naj bi merile te njegove besede.
Prišla in minila je svetovna vojna. Krivično nasilje je seglo v cerkev in hotelo zatreti slovensko besedo celo tam. Tedaj je metropolit Sede| dokazal, da za brambo pravice res nosi meč, ki je vse dotlej miroljubno počival. Zato se je vsa krivična jeza obrnila vanj kot voditelja. Stal je sam. Tlačeni narod mu ni mogel dati opore, mi smo gledali na to velikansko borbo tako, kakor da se nas ne tiče. Toda nadškof S^-dej ni klonil. Stal je kot hrast. Na njegovi palači sc kričali madeži in napisi: «Smrt Sedejub Metropolit Sedej ni trepetal. Rasel je v boritelja za naravne in božje pravice sloveuskega ljudstva, dokler ni posekan padel.
Slovenci! Metropolit Sedej zasluži, da se mu, Slovenci oddolžimo vsaj s skromnim spomenikom. Danes ga že gledamo odmaknjenega svetu kot poduliovljeuo prispodobo narodnega trpljenja in junaškega odpora.
S tem spomenikom hočemo združiti tudi imena in spomin vseh tistih, ki so z metropolitom Sedejem vred dali za svoj narod življenje, ki so zanj trpeli in trpe. Ta spomenik nam bodi vsem opomin, zgled in živa vest.
Prispevki naj se pošiljajo Slovenski Matici v Ljubljani, Kongresni trg (čekovni račun 11.672)<
V Ljubljani, 10. februarja 1932.
Akcijski odbor.
za r jamo, da se od sedaj naprej vrše kmetijska predavanja ob četrtkih pol ure pozneje, to je ob J g. uri in pol.
= Podružnica Vinarskega društva v Ptuju bo Imela redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne v Brenčičevi gostilni v Ptuju. Dnevni red: poročilo odbora, volitev novega odbora, razdelitev nagrad 1. banovinske vinske razstave v Mariboru, priprave za II. banovinsko razstavo vina in vinski sejem v Ptuju in slučajnosti.
== XIV. dražba kož divjačine bo 21. marca ira Ljubljanskem velesejmu. To bo zadnja dražba v tekočem letu. Najavljeno je že mnogo inozemskih kupcev, med drugimi tudi iz Švice in Švedske. Dražba bo dosegla tem boljši uspeh, čim več blaga bo na razpolago. Vsakdo, ki ima kože, naj jih pošlje najpozneje do 15. marca na naslov: Divja koža* v Ljubljani, velesejem.
Sejmi
1.	marca: Planina pri Brežicah, Konjice (samo za živino), Krka-Videm, Nova vas (Bloke), Marenberg.
2.marca:	Vitanje, Ziri.
3.	marca: Oplotnica. 4 marca: Petrovče.
DOPISI
POBREŽJK PRI MARIBORU. V Poljčanah se je poročil g. Pavel Pristovnik, brivski pomočnik, z gdč. Marico Žistovo, posestnikovo hčerko s Po-brežja. Bilo srečno! — Tudi naša občina je po zgledu Maribora ustanovila pomožno akcijo za siromake. Otvorila je namreč javno kuhinjo za one, katere je beda pritirala tako daleč, da nimajo stalnega toplega kosila. Podbudo za to vele-važno ustanovo je dal krajevni odbor Rdečega križa. Zupan g. Volk je pozval zastopnike vseh pobreških društev in jih zaprosil za sodelovanje. Pomožna kuhinja se je otvorila v tukajšnji osnovni šoli in jo vodi človekoljubna ga. Klemenčičeva, žena šolskega upravitelja. V kuhinji dobivajo kosilo otroci najbednejših in brezposelnih in tudi brezposelni sami, kolikor to dopuščajo sredstva in če se izkažejo s potrdilom, da so domačini. Pomagajte siromakom! — V bolnico so prepeljali delovčevo ženo Marijo Malekovo. Zakurila je bila
Ivan Albreht:
Mora
Ker jo je brž prvič pustil tako grdo na cedilu, je hotela vedeti kaj več in bolj natančnega o njem, a je imela hude križe, ko ni bilo nikjer mogoče zavohati nobene prave sledi. Ozimina je bila že pedenj visoka, jara. setev pri kraju in krompir in fižol posajena, a Cinclja le še ni mogla nič prav naprej. Skrbeti jo je začelo, kaj bo, če se dekle naveliča samih praznih obljub ali pa trči kako samo skupaj s Konradom. Očitala si je, da je prvo priložnost sama razdejala, ker ni dosti premislila in vsega natanko pripravila. Slednjič seji je že proti sredi maja vendar naletelo, kakor je želela. Pri Cajnarju so imeli nenavadno velike svinje in je tudi mater Tršarico jelo skominati po takšni pasmi. Zaarala je par mladičev in napro-. sila Cincljo, naj bi ju šla tudi ona pogledat, da ne dobi morda celo uročenih živali, češ:
«Tam se shaja toliko stranskih ljudi in vsakdo gre lahko v svinjak.*
cPrevidnost je res zmeraj boljša od kesanja», je bila gostačka vesela in je obljubila, da pojde v soboto popoldne pogledat. ( «če marate, mati, naj bi šla kar Zinka z menoj, pa lahko vsaka enega prineseva. Takole do enajstih zvečer bova nazaj, če že ne prej, pa vsaj ne bo nič zgledavanja in firbca, ko bova p<jnoči nosili*, je svetovala ii* pregovorila mater Marto, da ie privolila.
«Če ni prsten, ni zlodej, da bi ga ne zamikalo*, je premišljevala Cinclja, ko sta z Zinko odhajali. Mladenka se je bila oblekla kakor za praznik in tudi Cinclja je tokrat vse bolj skrbno pretehtala in pripravila. Vedela je že, kdaj začne Konrad izplačevati delavce, doklej to traja in sploh vse, česar je bilo treba, da sta z nočjo vred prišli do Cajnarja prav v trenutku, ko si je Konrad Parapat na veznem pragu nažigal cigareto. Gostačka ga je s pomembnim nasmeškom pozdravila in s strani tako pogledala Zinko, da je pisač takoj razumel, za kaj gre. Kmalu so bili vsi trije v živahnem razgovoru. Medtem ko je mladenka spočetka znala po večini samo «da» in «ne» in kvečjemu še «seveda» ali «mogoče», je Cinclja vedno sproti zasukavala besede tako, da je Zinko bolj in bolj minevala plahost. Skupaj so šli ogledat prašičji rod in skupaj izbrali, a gostačka je potlej potožila, kako jima bo samima nerodno hoditi po temi, posebno zdaj, ko je toliko tujih ljudi tod okrog. Konrad Parapat se je precej ponudil, da pojde z njima in da ju bo varoval vsakršne nezgode. Namesto v navadno sobo, kjer je navadno večerjal, si je dal to pot prinesti večerjo v pisarno, ki je bila obenem njegova spalnica.
«Če smem povabiti*, se je naklonil in odvedel ženski s seboj. Zinka je menila, da ji mora počiti srce. Res še ni bilo v tej sobi mehkih divanov in blestečih zrcal, ali miza je bila z belim prtom pogrnjena in gospod Konrad je bil tako ljubezniv in nežen, da se je dekle čudilo, kje jemlje take
besede. Jesti Zinka seveda ni hotela in tudi pila ni, komaj da se je z ustmi dotaknila ponudeno čaše, toda srečna je bila in ponosna ko španska kraljica. Ženica je medtem pridno brbljala in se tudi pijače ni branila. Zinka je kar strmela, kaka pride tej ženski vse prav. Gospod Konrad sam se ji je večkrat zasmejal iu hvalil njeno šegavost. Ko se je mladenka postopno toliko opogumila, da je že sempatja kaj več izpregovorila, je Cinclja vstala: cPojdem pogledat najino živad, a ti s® lahko še kaj pomeniš z gospodom ta čas.*
Dekle jc hotelo z njo, ali gospod Konrad j* bil toliko prijazen in kar žalosten ter je dejal, da taka zala rožica vendar ne spada v svinjak, po vrhu jo je še mati Cinclja rotila z očmi, da je Zinka že res morala ostati, čula pa ni, kdaj je pisač zasukal ključ, ko je za gostačko zaprl vrata. Cinclja je pujske toliko časa ogledovala, da ja menila Cajnarjeva dekla proti gospodinji: «Ta jim je lahko vse ščetine preštela.* Potlej je šele šla proti pisarni, spodobno po-! trkala, da ji je prišel Konrad Parapat odpret. Zinki se je še poznalo, da je jokala, gospod Konrad pa je bil ves mehak in govoril je, kakor bi rožice sadil. Stregel je, se muzal in priklanjal, toda gostačka je bila resna:
«0h, kaj pa mislite, gospod inženjer? Doma bi naju na meh odrli, če ne prideva za časa. Cisto nič več se ne sineva muditi. Saj veste: jaz sem za Zinko odgovorna.*
Tršarjeva je nehote ujela njen pogled iu za«, drhtela. Stotero misli se ji je podilo po glavi iUi

Ukinjeni vlaki
Po odredbi generalne direkcije državnih železnic v Beogradu so se ukinili z 20. t. m. naslednji potniški vlaki v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani:
na progi Maribor glavni kolodvor—Brezno-Ribnica potniški vlak 9022 (odhod iz Maribora ob 14.50, prihod na Brezno-Ribnico ob 15.58 in v obratni smeri potniški vlak 9025 (odhod z Brez-nega- Ribnice ob 17.15, prihod v Maribor ob 18.26). Oba vlaka sta vozila samo ob nedeljah in praznikih;
na progi Maribor glavni kolodvor—Fala potniški vlak 9024 (odho*d iz Maribora ob 16.55, prihod na Falo ob 17.38) in v obratni smeri vlak S025 (odhod s Fale ob 17.48, prihod v Maribor ob 18.26). Oba vlaka sta vozila samo ob delavnikih;
Jia progi Dravograd-Meža—Slovenjgradec potniški vlak 9116 (odhod iz Slovenjgradca ob 5.19, prihod v Dravograd-Mežo ob 5.47) in v obratni smeri potniški vlak 9117 (odhod iz Dravograda-Meže ob 20.37, prihod v Slovenjgradec ob 21.07);
na progi Rogatec—Rogaška Slatina potniški vlak 2114 (odhod iz Rogatca ob 8.20, prihod v Rogaško Slatino ob 8.32);
na progi Pragersko—Čakovec potniški vlak "1118 (odhod s Pragerskega ob 22.28, prihod v Čakovec ob 24.C0) in v obratni smeri potniški vlak 1121 (odhod iz Cakovca ob 4.19, prihod na Pragersko ob 5.58);
na progi Čakovec—Kraljevec-Prelog potniški vlak 1130 (odhod iz Čakovca ob 0.16, prihod v Kraljevec-Prelog ob 0.37) in v obratni smeri potniški vlak 1129 (odhod iz Kraljevca-Preloga ob 0.50, prihod v Čakovec ob 1.14). Oba vlaka sta vozila samo ob nedeljah;
na progi Karlovac—Novo mesto mešani vlak 9234 (odhod iz Karlovca ob 17.55, prihod v Novo mesto ob 21.43);
na progi Novo mesto—Ljubljana glavni kolodvor potniški vlak 9212 (odhod iz Novega mesta ob 4.25, prihod v Ljubljano ob 7.07) in na progi Grosuplje—Novo mesto potniški vlak 9215 (odhod z Grosupljega ob 13.45, prihod v Novo mesto ob 15.30);
na progi Novo mesto—Straža-Toplice mešani vlak 9540 (odhod iz Novega mesta ob 18.50, prihod v Stražo-Toplice ob 19.08) in v obratni smeri mešani vlak 9539 (odhod iz Straže - Toplic ob 19.23, prihod v Novo mesto ob 19 41). Oba vlaka sta vozila samo ob sredah in sobotah;
na progi Ljubljana glavni kolodvor—Kranj potniška vlaka 922-923, ki sta vozila samo ob delavnikih (odhod iz Ljubljane ob 6.00, prihod v Kranj ob 6.48 in odhod iz Kranja ob 9.55, prihod v Ljubljano ob 10.42), nadalje na isti progi potniška vlaka 926-927 (odhod iz Ljubljane ob 17,27,! prihod v Kranj ob 18.18 in odhod iz Kranja ob j 17.33, prihod v Ljubljano ob 19.22);
na progi Ljubljana glavni kolodvor—Kamnik potniški vlak 8414 (odhod iz Ljubljane ob 13.05, prihod v Kamnik ob 14.19 in v obratni smeri mešani vlak 8433 (odhod iz Kamnika ob 18.09, prihod v Ljubljano ob 19.43), nadalje potniški vlak 8413, ki je vozil samo ob dnevih šolskega pouka (odhod iz Kamnika ob 6.32, prihod v Ljubljano ob 7.43);
na progi Jesenice—Rateče - Planica vozita vlaka 8618 (odhod z Jesenic ob 21.35, prihod v Rateče-Planico ob 22.36) in vlak 8633 (odhod iz Rateč-Planice ob 19.37, prihod na Jesenice ob 21.00) samo ob sobotah in dneh pred prazniki in ne več tudi ob nedeljah in praznikih;
na progi Ljubljana glavni kolodvor—Zidani most—Maribor glavni kolodvor potniški vlak 617-518 (odhod iz Ljubljane ob 7.27, prihod v Maribor ob 11.36) in v obratni smeri potniški vlak 519-620 (odhod iz Maribora ob 9.10, prihod v Ljubljano ob 13.46).
Ne pozabite plačati naročnine!
Ncvo leto je za nami in tudi ne bo več dolgo, ko zima vzame slovo; tako naglo nam poteka fas. In vendar se še mnogo naročnikov ni spomnilo, da je treba zdaj plačati naročnino za leto 1932. Pa tudi iz minilega leta je še neKaj zamudnikov, ki radi bero naš list, a za plačilo naročnine niso kar nič vneti. Tem povemo, da ne bodo več dolgo prejemali lista, ako se naglo ne odzovejo današnjemu našemu opominu in ne poravnajo naročnine.
Vsakomur, ki je položnico izgubil ali ki sc mu je pokvarila, uprava lista rada pošlje drugo, treba je le, da to željo sporoči po dopisnici. Kdor me ve, koliko še dolguje, se glede tega tudi lahko obrne na upravo.
Poravnajte vsi, ki do zdaj tega še niste storili, naročnino za tekoče leto, zamudniki pa tudi za nazaj!
UPRAVA «D0M0VINE>.
*	Najvišje rumunsko odlikovanje Nj. Vel. kralja. Dne 20. t. m. je bilo v svečani avdijenci sprejeto v dvoru na Dedinju rumunsko odposlanstvo, ki je. izročilo Nj. Vel. kralju najvišje rumunsko odlikovanje Pentru merite. Odposlanstvo je sporočilo Nj. Vel. kralju, ki je poveljnik ru-
I munskega lovskega polka, da so izpremeiiili : polku ime in da se sedaj imenuje drugi polk gardnih saperjev. Ko so kralju izročili odlikovanje, sta mu civilni in vojaški šef rumunskega j odposlanstva tolmačila simpatije in spoštovanje, ki jih uživa ne le pri rumunskem vladarju, temveč tudi med vsem rumunskim narodom. Ko je kralj sprejel odlikovanje, je prosil odposlance, 1 naj izrazijo toplo zahvalo rumunskemu vladarju za to njegovo veliko pozornost.
*	Kraljica in kraljeviči na Bledu. Z dvornim vlakom so 16. februarja dopoldne prispeli na postajo v Lescah Nj. Vel. kraljica Marija in vsi trije kraljeviči s spremstvom. Pred dvorno čakalnico jih je sprejela šolska mladina na smučeh
| in z zastavicami v rokah. Nj. Vel. kraljica in kra-| Ijeviči so živahno odzdravljali in se takoj nato z avtoip odpeljali v gradič Suvobor. Vežbanje kra-ljevičev v zimskem športu je poverjeno g. Pe-I lanu.
*	Odbor za počastitev spomina dr. Gregorja i Žerjava ponovno vljudno prosi vse one, ki še niso
vrnili nabiralnih pol, naj to takoj store in nakažejo nabrane zneske, ki se nujno potrebujejo za plačilo računov.
*	Poverjenikom Vodnikove družbe. Vse gg. poverjenike prosimo in pozivamo, naj store svojo dolžnost, ki so jo prevzeli, in naj nabero člane čimprej in pošljejo svoje nabiralne pole družbeni pisarni v Ljubljani. Vsako poverjeništvo ima v svojem okolišu že stalen kader svojih članov. Članarino bodo pri teh članih lahko dobili kljub gospodarski krizi, saj so to člani Vodnikove družbe že od leta 1926. Nadalje prosi uprava Vodnikove družbe vse gg. poverjenike, naj pridobe družbi v letu 1932. čim več novih članov. Najuspešnejša propaganda za pridobivanje novih članov so lanske knjige. Nadalje naj izkuša vsak poverjenik v svojem okolišu organizirati nekaj starih in zanesljivih članov, ki lahko pod spretno roko poverjenika postanejo najboljši agitatorji za pridobivanje novih društvenikov. V kratkem bo objavila družba književni dar za leto 1932. Torej na delo za našo Vodnikovo družbo!
*	Razlastitev veleposestniških gozdov. Kakor poročajo iz Beograda, je kmetijski minister dok-
takšen strah je občutila, da bi se bila najrajši skrila kam na tesno in tamkaj umrla.
Med potjo je gostačka odvzela Zinki prašička, češ:
«Ti si mlada in se boš lahko še dosti namu-čila tod.*
cKako te ima ta ženska rada!» jo je nato Konrad objel okrog pasu, ko sta počasi stopala za babšetom, ki je s krulečim tovorom hodilo spredaj.
Zinka je vzdihnila in molčala.
«Ali si žalostna?* jo je poljubil Konrad.
Dekle je odkimalo in se stisnilo k njemu:
«Rada te imam, nebeško rada», je komaj slišno šepetala. «AH bo zmeraj tako lepo?»
«Še lepše, vse lepše», je zagotavljal pisač in jel govoriti o sladkih prihodnjih dneh. Malo pred Oklado se je hotel posloviti, toda Zinka je zaprosila:
cSamo še malo, do onele bukve tamkaj...*
Šel je do tiste bukve in do drugega grma, potlej do hoje z dvema vrhovoma in še do znamenja na hrastu, a dekle je vselej sproti poiskala nov mejnik za razstanek. Naposled je Konrada zamikalo:
«Kar skozi bi šel. s teboj.*	*
Zinka je bila vesela. Rekla mu je, naj počaka za klonico. Ko pojdejo domači ogledovat prineseni živalici, ga bo povedla v hišo. Potlej so se na videz poslovili in je bila Zinka tolikanj spretna, da je niti Cinclja ni mogla prepoznati.
«Tako je iznajdljiva ljubezen*, je bil zadovoljen Konrad Parapat, ko se je Zinki zamisel brez zaprek posrečila. Kakor v megli se je spomnil Vere in Valči in nebi'oj drugih. Ko jih je primerjal z Zinko, se je moral smejati: kakor medli lunin soj v primeri z žarko solnčno toploto.
Zinka se je zbala:
«Zakaj se smeješ?»
«Ker sem srečen, ker te imam tako prisrčno rad in ker si moja in ker.. .* je obmolknil v njenem objemu.
V sladkosti je mineval čas in se je oglasil petelinji klic, ko je Zinka najmanj želela. Z mačjo opreznostjo je pomagala dragemu na piano in potem je do jutra bede sanjala; ko pa je vstala, je od sramu pred domačimi povešala oči in stalno zardevala. Se Cinclje se je nekako bala, ali gostačka se ji je muzala:
«Noričica.. .*
Kljub temu si Zinka zlepa ni mogla pomagati in je prve dni tudi pred Konradom skrivala oči. Videvala sta se pogosto in na binkoštni ponedeljek je celo plesala z njim. Oče Cajnar je vsako leto na ta dan priredil veselico, ki je privabila ne le Golševo samo, ampak tudi Oklado, Zaplano in sploh vse vasi, pripadajoče občini. Iz Oklade je manjkalo to leto samo Hojnikovih, sicer pa je sleherna hiša privoščila vsaj po enemu veselje za praznik. Še precej gospodarjev z ženami vred se je dolgo ponnidilo pri županu. Plesali sicer niso, govorjenja pa so imeli zdaj toliko, da jim
nikakor ni moglo zmanjkati besede. Največ so vedeli povedati o cesti. Nekaterim se je videla prezverižena, češ, da gre na ta način preveč sveta v nič, drugim, ki so imeli bolj šibko vozno živino, je bila spet prestrma, vendar so bile vse takšne pripombe izrečene ne toliko zaradi graje, nego zato, ker so se hoteli možje postaviti, da tudi oni nekaj razumejo. H koncu so le bili vsi edini v tem, da je cesta dobra in da vsem ljudem niti sam Bog ne ustreže. Oče Cajnar, ki je bil bolj majhen in čokat in so se mu noge pri hoji šibile malce navzven, je hodf'1 po manjši sobi od mize do mize, tuintam malo posedel, poučil in pojasnil in ves dan spretno pazil, da je staro in mlado bilo dobre volje. Kamor se je kdo ozrl, je videl njegov ploščati, gladkoobriti obraz, ki so ga bili ljudje tako vajeni, da se jim je videl prikupen, čeprav ga je kazil močno na desno nagnjeni nos.
<;Le zasučimo se!* je prigovarjal v večji sobi neugnani mladini, čim je harmonika le malo potihnila. Fantom prap za prav takega prigovarjanja ni bilo treba; zakaj godec na oknu je godel, da mu je v debelih curkih lili znoj s čela.
Kotnikovi in Tršarjevi so v manjši sobi sedeli za isto mizo. Medtem ko se je mlado vrtelo, je dejal Martin Kotnik:
«Če pojde tako naprej, bomo že to jesen lahko vozili posodo po novi cesti.*
«Res, do Hojnika se je salamensko hitro potegnilo*, je prikimal oče Blaž. <Škoda, da Neže ni več. To bi gledala .. .>
(Dalje prihodnjič.)
tor Demetrovič na podlagi zakona o agrarni reformi izdal odlok o razlastitvi gozdnih kompleksov v dravski banovini in v gorskem kotaru, ki presegajo 1000 ha. Kakor znano, določa točka 24. zakona o agrarni reformi, da izda kmetijski minister na podlagi prošenj zanimancev (občin, zemljiških zajednic, zadrug) v roku šestih mesecev po preteku roka za vlaganje prošenj odlok o razlastitvi, in sicer v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta.
*	Pred posebnim sodiščem za zaščito države in javne varnosti v Rimu se je vršila razprava proti 13 Goričanom, ki so bili obtoženi, da so dne 30. novembra 1930. izvršili atentat na skupino italijanskih finančnih stražnikov. Pri napadu je bil ustreljen finančni stražnik Cezar Rastelli. Pri zaslišavanju so obtoženci pretežno zanikali očitke obtožnice, nekateri pa le delno priznali dejanja, katerih so bili obdolženi. Dva sta, kakor poročajo, očitke priznala. Obsojeni so bili na 30 let ječe Donat, Valentin in Leopold Lipicar, Štefan in Avguštin Močnik, Rudolf Pregelj in Josip Jug; na 20 let ječe pa Anton Lipicar, Marko Močnik, Leopold Lango, Andrej Brezav-šček, Leopold Šuligoj in Josip Savli,
*	Znižane so takse za živinske potne liste. Na živinski potni list za male živali se lahko vpiše poljubno število drobnice proti enkratni taksi. Taksa za veliko žival je znižana s 6 na 3 Din od glave. Ta izprememba je bila uveljavljena že lani zaradi padca živinskih cen.
*	Trošarino na umetne brezalkoholne pijače je banovina uvedla na poziv kmetijskega ministrstva. Zaradi boljšega donosa bo odslej predvsem zatrošariujena ogljikova kislina in šele v drugi vrsti pijače same. Trošarina bo znašala 15 Din za 1 kg ogljikove kisline. Na en liter pijače bo prišlo trošarine približno 1 Din. Na steklenice za izdelovanje sodavice (Sparklet) je določena pavšalna trošarina v letnem iznosu 100 Din. Določeno je tudi obdavčenje tablet «Clio» za peneče umetne pijače.
*	Polovična vožnja za Ljubljanski vclesejem. S sklepom proiftetnega ministra se dovoli polovična vožnja obiskovalcem pomladnega velesej-ma, ki se bo vršil od 4. do 13. junija v Ljubljani. Popust bo veljal za odhod od do 13. junija in za povratek od 4. do 17. junija. Prav tako bo dovoljena polovična vožnja tudi obiskovalcem jesenskega velesejma v Ljubljani, ki se bo vršil od 3. do 13. septembra. Za odhod bo veljal popust od 31. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 3. do 16. septembra. Na odhodni postaji kupljeni vozni listek bo veljal tudi za povratek. Enaka ugodnost velja tudi za zagrebški vele-sejem.
*	Regulacija Mure. Poslanec za ljutomerski srez, g. Jakob Zemljič, se je v Beogradu z vso silo zavzel za to, da se nadaljujejo regulacijska dela ob Muri v obmejnem ozemlju proti Avstriji. Zagotovljeno je iz tekočega proračuna 1,700.000 Din, kar je lep uspeh, če vpoštevamo, da so se nameravala ta dela sploh odložiti.
*	Banovina za prevzem državnih premogovnikov v Velenju in v Zabukovci. Ena najvažnejših nalog, ki si jih je zastavila naša banska uprava, je preskrba vse dravske banovine s cenenim električnim tokom. Kolik napredek pomeni elektrifikacija za vso deželo tako z gospodarskega kakor tudi zdravstvenega stališča, ni treba po-sebe poudarjati, saj vemo, da je elektrika za vodo najvažnejša pobornica napredka. Velenjski in zabukovski premogovnik sta poleg žirovniških naprav glavna vira električne sile, zato je nujna potreba, da ju prevzame banovina od države. Banovinski svet je odobril predlog za prevzem.
*	Važno za železniške upokojence. Na vprašanje, ali se upokojenim nameščencem državnih prometnih ustanov, članom njihovih rodbin, vdovam in otrokom umrlih nameščencev državnih prometnih ustanov smejo izdati novi vložki za znižano režijsko vožnjo v novem letu, če stari vložki niso bili v redu vrnjeni ali vobče niso bili vrnjeni, je generalna direkcija državnih železnic izdala tole pojasnilo: Vse prej omenjene osebe, ki ne vrnejo starih vložkov v redu, ne morejo do-
biti novih za prihodnje leto, če poprej ne plačajo pristojni direkciji 100 Din na račun oglasne takse, vložke pa se jim izdajo šele takrat, ko oglas izide v «Službenih novinah prometnih ustanov*.
*	Vložitev prijav za draginjske doklade državnih upokojencev. Dravska finančna direkcija razglaša: Ker premnogi državni upokojenci, upokojenke, vdove in sirote po upokojencih, ki prejemajo pokojnine od te finančne direkcije, doslej še niso predložili predpisanih ponovnih prijav za draginjske doklade, se s tem vsi pouovuo opozarjajo, da morajo n a j k e s n e j e do 1. marca letos vložiti te prijave. Predpisane obrazce je založilo Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani in se dobe pri društvu po 1 Din. Dobe se pa tudi pri tobačnih zalogah in vsaj v eni trafiki povsod, kjer so sedeži okrajnih sodišč. V Ljubljani jih prodaja Pogačnikova trafika na Dunajski cesti št. 14, v Celju se dobe v trafiki A Ime Perovškove na Kralja Petra cesti, v Mariboru pa v trafiki Pavle Svetkove v Gosposki ulici. Vsi upokojenci, ki prijav se niso vložili, se opozarjajo, da se jim izplačevanje draginjskih doklad po predpisih uredb o draginjskih dokladah ustavi, če do L marca letos ne predlože prijav odseku za računovodstvo dravske finančne direkci:e v Ljubljani osebno ali po pošti. S prijavami" je predložiti tudi vse potrebne dokazilne listine, kakor je to na hrbtu prijavnega obrazca navedeno. Predložiti je pa treba samo tiste listine, katere niso bile v minili jeseni že predložene, vsi pa morajo priložiti potrdilo pristojne davčne uprave o premoženjskem stanju in davčnem predpisu.
*	Pravilnik o organizaciji, sredstvih in poslovanju sklada za podpiranje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske blagajne v kraljevimi Jugoslaviji, je stopil v veljavo 29. januarja. Upravni organi tega sklada so: centralni odbor v Beogradu, glavne bratovske skladnice v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu in Splitu in krajevne bratovske skladnice pri posameznih rudnikih, odnosno topilnicah. Podpore nezaposlenim rudarskim in lopilniškim delavcem, bivšim polnopravnim članom bratovskih skladnic, podeljujejo glavne bratovske skladnice ali neposredno ali pa preko krajevnih bratovskih skladnic svojega okoliša. One posredujejo tudi sporazumno z drugimi bratov-skimi skladnicami in javnimi borzami dela za-poslenje brezposelnim. Brezposelni rudarski in topilniški delavci, bivši polnopravni člani bratov-
■ skih blagajn, naj se obračajo torej za podpore, ! odnosno posredovanje zaposlenja na krajevne ; bratovske skladnice, katerih polnopravni člani so bili pred izgubo dela. Podpore iz brezposelnega fonda za rudarje more dobivati vsak za delo sposobni rudarski in topilniški delavec ob go-tovih pogojih, ki so med drugimi, da je podpira-| nec najmanj 20 let star, da je bil pred nezapo-| slenostjo najmanj nepretrgano šest mesecev pol-, nopravni član bratovske blagajne in da ima naj-I manj tri leta skupnega vračunljivega polnopravnega članstva pri bratovski skladnici, da je pet j dni prijavljen kot nezaposlen in da ni odklonil ponudenega mu posla, da je biez posla nepre-| trgano sedem dni in da nima ne 011 ne kak član njegove rodbine dohodkov, ki bi za silo zadostovali.
*	Podpora za delavsko deco. Na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje gospoda Ivana Puclja je ministrski svet odobril, da se izplača iz sklada za prehrano siromašnih slojev, ki je naložen pri Državni hipotekami banki, Društvu za varstvo otrok v Trbovljah 10.000 Din, Kolu jugoslovenskih sester v Zagorju 5000 Din
POMANJKLJIVOST KOŽE,
kakor solnčne pege, mozolji, gube, lišaji itd., bi se, morale zdraviti samo s sredstvi, ki medicinski učin-I kujejo. Fellcrjeva Elsa-pomada za zaščito lica in : kože jc brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih ! 40 Din 2 lončka frank o, po povzetju tO Din več. i Prav toliko stane Fellcrjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Don ja, Elsa-trg 360, savska! 1 banovina.	'
in Društvu za varstvo otrok v Ljubljani 5000 Din/ za prehrano otrok brezposelnih rudarjev in delavcev.
*	Nove pristojbine za poštne pakete. Po ministrski naredbi stopijo s 1. marcem v veljavo nove pristojbine za pakete nad 5 kg teže. Te pristop bine se določajo po razdalji (pasu) od pošte, ki paket sprejme, pa do naslovne pošte, ki ga bo naslovljencu izročila. Da bo vsaka pošta lahko^ in liitro določila razdaljo (pas), v kateri leži] druga pošta, je ministrstvo dalo natisniti poštno karto, na kateri so navedene vse pošte naše' države. Na podlagi te karte lahko vsaka pošta določi pas (cono) glede na kako drugo pošto.' Dolžnost vsake pošte je, da si sama napravi vj abecednem redu seznam pošt, ki leže v prvem pasu. j
*	K premijskemu žrebanju obveznic za vojno' škodo. 16. t. m. se je vršilo v Beogradu v oddelkiv za državne dolgove premijsko žrebanje obveznic! za vojno škodo. Izžrebanih je bilo 188 dobitkovvj Sedaj poročajo iz Beograda, da je oddelek zaj državne dolgove ugotovil, da je med izžrebanimi 188 dobitki pet dobitkov, ki so padli na že! amortizirane obveznice. Zato se je dne 20. t. m.j vršilo ponovno žrebanje za teh pet dobitkov po lO.COO in 20.C00 Din. Ker je praksa v prejšnjih' letih pokazala, da mnogi imetniki obveznic ne pregledajo pravočasno, ali so bile njihove ob-; veznice izžrebane, opozarjamo zanimance na spo»| daj pridano listo izžrebanih številk. Istoča^nuj opozarjamo, da dobitki zastarajo v teku ©sega-leta, dočim zastarajo amortizirane obveznice šele v petih letih. Mnogo lani izžrebanih obveznic ni bilo predloženih v izplačilo, med drugim tudi glavni dobitek v znesku 500.000 Din, ki je sedaj zapadel. Iz seznamov, ki se sestavljajo ob priliki vsakoletnega vnovčenja kuponov, je oddelek za državne dolgove ugotovil, da je poleg glavnega; dobitka večina dobitkov odpadla na Beograd. Pri1 tem pa je treba vpoštevati, da se v Beogradu predlagajo v izplačilo tudi kuponi z dežele. Med drugim je bilo ugotovljeno, da so od večjih dobitkov odpadli nekateri tudi na dravsko banovino. Tako se obveznica serije 8373, številka 152, ki je zadela 50.000 Din, nahaja najbrž v Škofji Loki, obveznica serije 1709, številka 960, ki jc prav tako zadela 50.000 dinarjev, pa v Ljubljani, Seveda pa je tudi od ostalih 150 dobitkov v višini 20.0C0 in 10.000 dinarjev odpadlo lepo število na dravsko banovino. — Izžrebanih je bilo v torek 16. t. 111. kakor rečeno 188 dobitkov, in sicer en dobitek za 1 milijon dinarjev. 2 dobitka po 500.000 Din, 5 dobitkov po 200.000 Din, 10 do-' bitkov po 100.000 Din, 20 dobitkov po 50.000 Din,? 50 dobitkov po 20.000 Din in 100 dobitkov po 10.0C0 Din. Izžrebane so bile naslednje obveznice: dobitek l.OrOOflO Din: serija 4170, štev 812;-dobitka po 5CO.COO Din: 2394-574 in 1977-582; po 200 000 Din: 1732-970, 2109-i47, 2173-773, 4309-202, 4616-229: po 100X00 Din: 1138-883, 2279-557, 3135-48, 3370-29, 3566-105, 3629-395, 3745-698,-3901-540, 4003-379, 4687-383; po 50000 Din: 219-845, 231-431, 745-465, 921-937, 1009-691, 1030-233j 1161-704, 1319-852, 1635-225, 1709-960, 2134-969, 2304-305, 2330-423. 2657-306, 3227-532, 3286-8,: 3373-152. 3559-98, 4081-259, 4793-733; po 20.000 Din: 31-81, 32-1000, 72-11, 188-760, 206-870, 511-
652,	541-628, 575-635, 736-304, 1007-412, 1016-252, 1189-433, 1250-360, 1293-82, 1400-7, 1435-519. 1486-128, 1567-471, 1586-959, 1835-303, 1848-10, 2014-261, 2081-363, 2138-719, 2276-890, 2670-248, 2842-258, 2944-266, 3067-398, 3134-726, 3147-283. 3233-599, 3291-320, 3371-921, 3416-22, 3468-145, 3487-575, 3516-142, 3717-892, 3763-559, 3832-882, 4007-
653,	4014-218, 4292-614, 4498-478, 4514-686, 4573« 972, 4681-450, 4818-269, 4821-561; po 10.000 Din: 197-894, 235-70. 261-580. 343-925, 389-707. 492-938, 496-565, 435-376, 478-835, 557-397, 567-379. 585-816, 612-773, 621-884. 697-347. 763-464, 817-835, 965-733, 1051-87, 1064-23. 1122-503, 1140-461, 1198-387, 1230-44, 1271-398, 1308-446, 1335-261, 1341. 112, 1420-866, 1437-116, 1466-73, 1510-496, 1517-907, 1568-127, 16^0-906, 1640-755, 1646-597, 1811. 136, 1886-27, 1971-346, 2012-727, 2014-493, 2035. 739, 2077-74, 2145-243, 2171-107, 2238-386, 2284

549, 2360-754, 2371-441, 2389-315, 2423-503, 2454-43, 2523-941, 2530-887, 2573-833, 2585-832, 2612-818, 2620-83, 2663-599, 2686-897, 2733-566,. 2739-597, 2753-570, 2821-928, 2909-926, 3054-591, 3078-630, 3094-81, 3152-986, 3214-153, 3225-31, 3370-821, 8477-794, 3534-235, 3677-624, 3681-853, 3903-674, 3922-912, 4037-273,	4937-539, 4082-159,
4091-910, 4257-373, 4274-178, 4463-254, 4550-308, •4550-988, 4604-368, 4611-75, 4633-58-1, 4635-834, :4731-156, 4747-711, 4757-620, 4781-414, 4810-654, '4830-747, 4865-732, 4921-785.
*	Odpustitev delavstva v Hočah. Znana tovarna za prepajanje železniških pragov in telefonskih drogov v Hočah, katere lastnik je g. Riitgers, i>je pred nedavnim odpustila !>0 delavcev. Pred dnevi pa je zaradi pomanjkanja naročil zopet odpustila 25 delavcev.
*	Petelin je provzročil smrt. V Bistrici pri Ru-'šah je napadel petelin na dvorišču blizu dve leti • starega Lipnikovega otroka in ga po obrazu okljuval, da je otrok za posledicami zastrupljenja 'umrl.
*	Žalostna smrt 671etnega starčka. Posestnik 'Alojzij Rakuša iz Kukave je že dalje časa pogrešal svojega 67 let starega tasta Alojzija Lajha. fLajh se je bil napotil 9. t. m. v Dragovič na obisk ik svojim sorodnikom. Dragovič je zapustil, kakor so izpovedali sorodniki, še istega dne okoli 16. ure. Bil je nekoliko vinjen. Pri iskanju je vodila sled do potoka Krke. Ker pa je med tem časom zapadel sneg, je izginila vsaka nadaljnja sled in starčka ni bilo mogoče iskati. Šele 14. t. m. se je ..posrečilo ljudem, da so ga našli v potoku pod Sledom. V vinjenem stanju je starček zgrešil pot •in tako zabredel v potok, kjer je utonil in je truplo v hudem mrazu tudi zmrznilo.
*	Požar zaradi pokvarjenega dimnika. V eni zadnjih noči je gorelo v Čadramski vasi pri prekupčevalcu Ivanu Pančiču, po domače pri Lusti-garju. Zgorela je hiša. Pančič je bil ie najemnik te hiše, pravi lastnik Ignacij Skabe pa živi nekje lia Francoskem, zaradi česar višina zavarovalnine še ni znana. Sreča v nesreči je bila, da je družina v času požara še bedela, ker bi sicer lahko vsi našli smrt v plamenih, ki so zaradi vetrovne noči v mahu zajeli in uničili vso hišo.
*	V enem tednu trije mrliči v hiši. Hišo gospodarja Karla Pečnika v Velikem Grahovšaku nad Laškim je v zadnjem času obiskala velika nezgoda: zaporedno so umrli trije družinski člani. »Dne 5. t. m. je kmalu po predčasnem rojstvu za-ipustil svet nedolžen otročiček; njegova mati, Marija Pečnikova, je v najlepših letih teden dni za otrokom umrla. Pa nesreča še ni hotelo biti kopneč. Prav 24 ur po smrti gospodinje je umrl tudi «jen oče, 681etui Blaž Deželak. Pokojnikom blag spomin!
*	Strahovit samomor na mariborskem sodišč«. ;iNa mariborskem sodišču je bil v sredo dopoldne izvršen grozen samomor. Cestni mojster •Franc Jenčič iz Vuhreda je imel že tretjič razpravo zaradi spora za znesek 175 Din. Neki posestnik je namreč trdil, da mu Jenčič tega .'zneska ni zplačal. Jenčič je bil zaradi te tožbe
silno razburjen in dvakrat ni prišel k razpravi. ;Ker so mu sedaj grozili, da ga bodo privedli z orožniki, je prispel v spremstvu svoje žene v .Maribor. Njegova žena je čakala pri sorodnikih, ,;on Pa je šel na sodišče. Ni pa se javil sodniku, temveč je odšel na stranišče v pritličju. Nenadno se je začul iz stranišča silen pok. Vse šipe na tem delu poslopja so popokale. Ko so prestrašeni ■pazniki prihiteli pogledat, kaj se je zgodilo, so .našli Jenčiča razmesarjenega. Preiskava je dognala, da je Jenčič vzel v usta dinamitno patrono in jo zažgal. Glavo mu je razneslo na tisoč koscev in vse stene so bile oškropljene s krvjo in možgani.
J * Srčna kap je zadela posestnika Franca Ra-doliča iz Nove vasi pri Mariboru, ko se je vračal iz Peker. Našli so ga mrtvega na cesti.
*	Divja svinja na skednju. Svojevrsten je dogodek, ki ga je doživel v petek posestnikov sin Janez Krašovec iz škrilj pri Starem trgu tik državne meje. Fant se je podal zvečer k počitku na skedenj. Ko je stopal po skednju, je zdajci za-
čutil pod nogami nekaj, kar se je premikalo, in v istem trenutku je že besno zacvilila neka žival. Ne malo razburjen je mladenič odskočil in zagledal pri mesečini, kako jo urnih nog briše divji prešič s skednja v prosto naravo. Ves preplašen je Janez bežal v hišo budit domače, da jim pove ta nenavadni dogodek. Vest o tem dogodku se je takoj v zgodnjih jutranjih urah raznesla po vsej okolici in že okoli 8. so se podali domači lovci na lov na nočnega gosta. Po kratkem zasledovanju so ga opazili v bližini Škrilj na Gmajni, kjer je nadaljeval spanje pod neko smreko. Pomeril je nanj logar snežniške graščine g. Franc Krašovec in ga pogodil z dvema streloma. Zver je tehtala 60 kilogramov. Bila je zelo sestradana, kar jo je brščas napotilo v vas.
*	Požar v Poljanski dolini. V noči od petka na soboto je gorelo v Hotovljah, v vasi nasproti Poljanam, pri Ovničku. Sosedje in gasilci so bili v nekaj minutah pri ognju. Ker je bila zelo mrzla noč, je močno oviralo gašenje to, da je voda v brizgalnah in v ceveh zmrzovala. Hiša s podstrešjem, hlevom in skednjem in z vso krmo je pogorela. Hišno opravo so rešili; prav tako tudi živino. Da se ogenj ni še bolj razširil, se je zahvaliti tudi okolnosti, da so bila sosedna poslopja pokrita s snegom. Ogenj je nastal zaradi pokvarjenega dimnika. Zavarovalnina 30.000 Din je v razmerju s škodo nizka. Tako trpi gospodar Jakob Jelovčan, ki je kupil to posestvo jeseni, občutno škodo.
*	Dva požara pri Preserju. Nedavno so zgoreli posestniku Andreju Svetetu v Kamniku pri Pre-serju skedenj, hlev in kozolec. V noči od sobote na nedeljo pa je gorelo v bližnji vasi Jezeru. Požar je nastal okrog 3. zjutraj v skednju pri posestniku Matiji Zalarju, po domače Gregarjevih. škode je o krog 15.000 dinarjev, a je krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno.
*	Zopet požar v Kicarju. V eni zadnjih noči je nastal v Kicarju požar v viničariji posestnika
Janeza Majeriča iz Podvincev. V viničariji sta stanovala zakonca Ciril Toš in Marjeta Toš. Tošu je zgorela tudi vsa oprava. Kako je požar nastal, se ne ve. Usodno noč je bil Toš sam doma. Poklical je, ko je zapazil ogenj, takoj na pomoč sosede, ki pa mu niso mogli dosti pomagati. V zadevi je uvedena preiskava, ker ni izključeno, da se potika v teh krajih kak požigalec, ker je to v \ kratkem času že tretji požar.
*	Obup tovarniškega delavca. Na Javorniku si je vzel življenje 511etni Martin M a r č i č, pred-delavec pri KID na Jesenicah. Marčič je stanoval pri Štravsu in ga ni bilo že nekaj dni na izpre-glecl. Vrata njegovega stanovanja so bila od znotraj zaklenjena. Predzadnjo sredo zjutraj pa mu je prinesel občinski sluga Jože Smolej s Koroške Bele vabilo na občinsko sejo, toda Marčiča ni mogel dobiti nikjer. Obrnil se je na hišnega gospodarja Antona Štravsa, ki je v družbi Jožeta Smoleja in Janeza Paplerja vlomil v Marčičevo stanovanje. Tu se jim je nudil grozen prizor. V omari za obleko je visel Maršič obešen. Očividno je bil že dalje časa mrtev. O žalostnem dogodku so bila obveščena oblastva. Kaj je giralo Marčiča v smrt, se ne more dognati. Bil je zadnje čase zaradi pomanjkanja dela v tovarni nekaj dni na dopustu ter je hodil zelo potrt okoli, ni pa nikomur potožil svojega gorja. Marčič je bil zelo razumen delavec in se je udejstvovaF dolgo let pri delavskih organizacijah. Bodi mu ohranjen lep spomin!
*	Strašen zločin blazne matere. Na Prager-skem se je zgodil te dni strašen zločin. Mlada žena G. je v odsotnosti svojega moža prerezala žile in prebodla srce svoji trimesečni hčerkici. Ko je mož prišel domov, ga je žena svečano sprejela in rekla, da je morala otroka umoriti. Strašen čin je izvršila nesrečnica v blaznosti.
*	Z nožem v srce. Žalosten primer sovraštva med sosedi je obravnavalo mariborsko okrožno sodišče. Pred velikim senatom se je moral zagovarjati 491etni posestnik Franc Meško iz Mure-tincev, ki je zabodel v novembru lanskega leta svojega soseda Alojzija Strelca z nožem v srce,
da je ta na mestu obležal mrtev. Obtoženi Meško je priznal zločin, izgovarjal pa se je, da je to storil v razburjenosti in da je bil pijan. Zelo ob-težilne so bile za njega izpovedbe nekaterih prič. Po dolgotrajni razpravi je bil obtoženec obsojen ira osem let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojen je bil tudi na odškod-nino v znesku 10.000 dinarjev, ki jo mora plačati vdovi pokojnega Strelca.
*	Prepoved zahajauja v krčme. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je prepovedalo Leopoldu Grahorniku, posestniku, sta-nujočemu v Jablancih, zahajati v krčme za dobo enega leta, to je od 23. januarja letos do 23. januarja 1933.
*	Zaradi malomarnosti je provzročil snirt. Pred
sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal Alojzij Gavez z Gorenjskega vrha, obtožen, da je zaradi malomarnosti provzročil smrt Ivana Pohorca. Bila je to nesreča, ki se je pripetila 26. decembra v Gorenjskem vrhu; obtoženec in njegov tovariš Ivan Pohorc sta prišla v hišo Jožefa Kokota, kjer sta našla doma samo desetletno Kokotovo hčerko Marijo. Na steni je visela puška, katero je Janez Gavez, ne vedoč, da je nabita, vzel v roke. Nenadno se je orožje sprožilo in strel je zadel Pohorca v glavo in ga na mestu usmrtil. Gavez se je zagovarjal, da ni vedel, da je orožje nabito. Obsojen je bil na štiri mesece zapora, pogojno na pet let.
*	Neprevidnost je poviTočila požar. v občini Stari cesti v Slovenskih goricah je nastal na posestvu Amalije Pangerčičeve v Benetku ogenj. Posestnica je krmila živino in šla na skedenj po krmo z lučjo. Pri tem ji je padla petrolejka iz rok ter zanetila slamo, da je naenkrat bil ves skedenj v plamenu, ki se je bliskovito razširil tudi na krov hleva. Ognja ni bilo mogoče pogasiti. Pogorela sta hlev in skedenj do tal. Komaj se je posrečilo rešiti živino in nekaj gospodarskega orodja. Na pomoč so prihiteli požrtvovalni sosedje ter pomagali reševati. Pri tem je dobil posestnik Franc Rep iz Stare ceste na glavi in rokah močne opekline, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Ormožu.
*	Preiskava o zagonetni smrti starčka. Lani v decembru je umrl na Pobrežju pri Mariboru nagle smrti 751etni delavec in vrtnar France Kavčič. Domnevali so, da je bil zadet od srčne kapi. Pokopali so ga na pobreškem pokopališču. Pokojni Kavčič je živel pri svoji hčerki, ki se jo pred leti omožila z Antonom Sakošnikom,. mizarskim delavcem državnih železnic na koroškem kolodvoru. Pri njih je stanoval tudi Sakošnikov brat Jože. Ljudje so vedeli, da pokojni tast in zet Anton nista živela baš v najboljših odnošajih in da je često prišlo med njima do prepira, v katerega je posegla tudi Sakošnikova žena in branila očeta. Stari Kavčič je imel izgovorjen skromen preužitek. 2e takoj po Kavčičevi smrti so se začele širiti čudne govorice, da starček ni umrl naravne smrti. Ljudje so šušljali to in ono, nekateri so celo govorili, da se je Kavčič zadušil v, svoji podstrešni sobi in da je njegov zet povzročil njegovo smrt. Govorice so našle podlago tudi v tem, ker je bil dal Sakošnik zavarovati svojega tasta za primer smrti pri Ljudski samopomoči za 23.000 Din. Za vse te govorice pa so izvedeli tudi orožniki, ki so zadevo prijavili državnemu tožilstvu. Na podlagi orožniške ovadbe je državno tožilstvo odredilo izkop in raztelesenje Kavči* čevega trupla. Raztelesenje je izvršil sodni izvedenec zdravnik dr. Zorjan, ki je ugotovil, da jo pokojni Kavčič umrl zaradi zastrupljenja z ogljikovim monoksidom. Orožniki, ki so ves čas vršili temeljito preiskavo, so aretirali zeta Antona Sa-košnika in njegovega brata. Baje sta usodnega, večera močno zakurila peč v tastovi sobi s proi mogom in zamašila s cunjami dimnik, da je uhajal gost dim iz peči, v katerem se je starček, ki se je tisti večer vrnil domov nekoliko vinjen, za* dušil. Oba Sakošnika so orožniki oddali v zapors mariborskega sodišča. Če sta res kriva, bo po« kazala nadaljnja preiskava.
*	Obsodba ubijalca. Pred novomeškim sodi-Sčem je bil obsojen na dve leti robije in na izgubo častnih pravic za tri leta posestnik Janko Rebo iz Drage pri Suhorju, ker je lani do smrti žabodel z nožem posestnika Maksa Selakoviča.
*	Jeruzalemskega romarja so prijeli. Zadnjič smo poročali o jeruzalemskem romarju, 351etnem Francetu Kacu, ki se je izdajal za čudežno ozdravljenega slepca, potujočega po zaobljubi peš v sveto deželo, o čemer je obširno pisal «Slo-venec». K sreči so čitali to zgodbo gospodje pri vodstvu mariborske kaznilnice, ki so spoznali v Kacu svojega večkratnega gosta, doma iz Šent-janša na Dravskem polju. Ko se je posrečilo Kacu prevariti neke gospode iz Ljubljane, ki so mu brezplačno natisnili več njegovih slik s primernim besedilom, se je Kac podal na pot proti jugu: V Nišu, kjer se je bil že nekoč prej zglasil V župnem uradu, ga je čakalo precej darov, ki so mu jih poslali ljudje največ iz Slovenije. Vendar se Kac ni takoj pojavil tamkaj. Menda je zavohal nevarnost, kajti iz mariborske kaznilnice so obvestili najprej ljubljansko policijo, ki je takoj poročala tudi policiji v Niš, naj Kaca aretira kot navadnega sleparja. Obenem je sporočila mariborska kaznilnica raznim varnostnim oblastvom, da je bil Kac prvič zaprt v kaznilnici v Mariboru leta 1923. in da je odsedel leto dni ječe zaradi poneverbe in sleparstva. Drugič je prišel v mariborsko kaznilnico leta 1926. in zopet sedel celo leto zaradi sleparstva, tretjič pa so mu naprtili 14 mesecev kazni leta 1927. zaradi poneverbe. S tem pa še niso izčrpane vse njegove kazni, kajti že pred vsemi temi kaznimi je bil zaprt šest mesecev zaradi raznih prestopkov in tatvine. Kac je bil celo poročen ter je imel dva otroka, vendar zaenkrat ni znano, kje živi rodbina. Na svojem potu po južnih krajih je Kac naletel na številne dobre ljudi, ki jim je lagal, da je bil vsega skupaj pet let slep in da je potem čudežno izpregledal, čim se je zaobljubil potovati v Jeruzalem. Po obvestilu mariborske kaznilnice so ga zasledovala vsa varnostna oblastva v srbskih krajih, na Hrvatskem in seveda tudi v Sloveniji. Ker ga pa dolgo časa ni bilo v mesta, ga je bilo težko iztakniti. Pred nekaj dnevi pa se je Kac le pokazal v Novem Sadu, kjer je že pred tedni iskal razne lahkoverneže, ki bi jim s pripovedovanjem svoje zgodbe izvabil denar. Namestil dobrotnikov pa je naletel na stroge može postave, ki so ga kar hitro spravili v luknjo. Iz Novega Sada so o aretaciji Franceta Kaca obvestili ljubljansko policijsko upravo in ji poslali tudi njegovo najnovejšo sliko. Na tej pa France Kac nima več tako pobožnega obličja, marveč je pošteno kosmat in predstavlja popoln tip pretkanega pustolovca. Iz Novega Sada bodo Franceta Kaca najbrž privedli v Ljubljano, kjer ga bodo izročili sodišču.
*	Uboj na Križu pri Gornjem gradu pred sodiščem. 17. januarja zvečer je prišlo v Kolenčevi gostilni na Križu pri Gornjem gradu do. prerekanja med fanti. Zlasti je izzival'Franc Natlačen, ki je trdil, da mu je dal Anton Zmavc iz Bočne zaušnico, dočim je zopet Zmavc trdil, da ga je Natlačen udaril z zaprtim nožem. Gosti so sicer izrinili Natlačena iz gostilne, vendar je ostal pred vrati in silil nazaj. To se je ponavljalo dolgo časa in ko je naposled Anton Zmavc z drugimi šel čez prag, ga je napadel Natlačen s kolom, Zmavc pa je zagrabil stol, prestregel z njim udarec, iztrgal Natlačenu kol in ga udaril po glavi. Natlačen je zastokal, se zgrudil in čez nekaj trenutkov izdihnil. V soboto 13. t. m. se je vršila pred senatom okrožnega sodišča v Celju razprava proti Antonu Zmavcu, ki je bil obsojen na eno leto in šest mesecev ječe. Pri odmeri kazni se je smatralo zlasti za olajševalno Žmavčevo obnašanje neposredno po dejanju. Žmavc je namreč takoj, ko se
' je Natlačen zgrudil, svoj čin obžaloval. Tudi pri razpravi je svoje dejanje skesano priznal. Zagovarjal je Zmavca g. dr. Ernest Kalan. Uboj v ' gornjegrajskem okraju je velika redkost.
*	Požig v Ihanu. V nedeljo ma?o pred polnočjo je nastal požar pri posestniku Dioniziju Lenčku v j«> v krtUlivm času objel yse go-
spodarsko poslopje, hlev, drvarnico in shrambo za vozičke. Domači gasilci so kmalu prihiteli na pomoč. Za njimi so prišli še gasilci iz Vira. Ogenj je bil nedvomno podtaknjen. Lenček ima veliko škodo, ker je bil zavarovan za nizko vsoto.
* Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju učini ena do dve čaši naravne «Franc Jožefove» vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo «Franc Jožcfovo* vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in ji ni zelo prija voda. «Franc Jožefova» grenčica se dobiva v vsaki lekarni, vsaki drogeriji in vsaki specerijski trgovini.
Požar o kleti
(Dogodbica.)
Krčmar Orešek je živel srečno in zadovoljno. Ves zaslužek njegovih žejnih sosedov se je stekal v njegovem žepu. Krčme, ki bi mu odjedala dobiček, ni bilo daleč naokoli.
Sreča pa se je Orešku nenadno pokazila. Podjeten sosed mu je otvoril gostilno prav pred nosom. Z dobro postrežbo in živahno zgovornostjo je kmalu izpraznil sosedove prostore.
Oreška je silno jezilo. Noč in dan je premišljal, kako bi uničil svojega nasprotnika. Znižal je cene in vabil goste, a vse skupaj ni nič pomagalo.
Bilo je popoldne neke lepe poletne nedelje. Orešek je sedel pred hišo in poslušal vrisk in petje, ki sta se med godbo razlegala iz sosedove gostilne. Pri njem pa ni bilo nobenega človeka.
«Hudirja, koliko bo iztočil!» je mrmral nejevoljno. Gledal je soseda, ki je neprestano hodil v klet po vino. Opazil je celo, da se mu je porogljivo muzal.
«Oho!» Orešek je zagledal, da je krčmar prinesel iz kleti pločevinasto vedro. «Pa kar v vedru ga nosi!* ga je zgrabila nevoščljivost. «Koliko bo dobička!*
Sosed pa ni zavil v vežo, marveč k vodnjaku. Tam je natočil vedro in odhitel v klet, odkoder je urno primahal nazaj po vodo. Sukal se je, da je bilo veselje.
«Čemu neki potrebuje toliko vode?» je bil Orešek radoveden. «Pa ne da bi...» se je popraskal za ušesi, «gorelo ...* je dostavil in zakričal na vse grlo.
Mimo so namreč prikorakali gasilci z gasilne vaje. «Kje gori?» so se ustavili in gledali okrog sebe.
«Tamle v sosedovi kleti.. .* jih je opozoril Orešek.
Gasilci so kar planili in odprli vrata. Ognja seveda ni bilo, pač pa je sedel krčmar na velikem sodu in vlival vodo v vino.
Novica o požaru v krčmarjevi kleti je šla po vsej okolici. Posledice so se kmalu pokazale. Oreškova gostilna je zopet zaslovela.
S o t e š č a n.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Bridka reč.
Čuk: < Al i vi svoji ženi kupite kdaj kakšen nakit ?»
Srakoper (vzdihne): «Samo enkrat sem to storil in mi je vse življenje žal...» '
Čuk: «Kakšen nakit pa je to bil?»
Srakoper (milo zastoče): «Poročni prstan!*
Taki so moški.
Vlomilec je ponoči vlomil v spalnico bogate stare device.
«Pomirite se, gospodična,* ji je dejal, diočem imeti samo vaš denar, ničesar dragega.*
■tSeveda,* je zaupila ženska besno, <vsi moški ste enaki.. .*
Praktičen mož.
Katra (svojemu možu): ^Sosedova krava je »ašla na naše dvorišče.*
Mož: « Zapri vrata in pomolzi jo, preden jo izpustiš!*.
LOČKO PISMO. Že tretji požar v kratkem času. — Tamburaškjj zbor in druge novice.
Loče pri Konjicah, februarja^
Pregovor pravi, da v tretje gre rado. Nedavni je v vasi Mlačah v štirih dneh dvakrat gorelo, 14. t. m. je na nepojasnen način nastal požar VŠ gospodarskih poslopjih g. Franca Satlerja, trgov* ca z lesom in posestnika v Zičah. Ogenj so opa^ žili ob pol devetih dopoldne. Zgoreli so ostrešja gospodarskih poslopij, hmeljska sušilnica in dej] stanovanske hiše.
Ločki gasilci so biti hitro na mestu, a ža^ niso mogli rabiti motorke, ki se je pokvarila zaif radi hudega mraza. Gasiti so morali z ročno briz« galno, ki so jo pozneje pripeljali k požaru. Tudf žička ročna brizgalna ni delovala zaradi mraza Ločki in žički gasilci so storili vse, da so obvaro vali še ostalo stanovansko hišo. Na pomoč so pri^j hiteli tudi gasilci iz Konjic, ki pa niso stopili delo.
Satlerju sta zgorela tudi vsa krma in v hmelj, ki ju ni imel zavarovanih. Škoda seveda n krita z zavarovalnino.
Osumljenca, ki je bil prijet zaradi požigov Mlačah, so te dni izpustili na prosto, ker se mi| ni moglo ničesar dokazati.
Pred kratkim je imelo, društvo «Dravinja* na Zbelovem občni zbor, je sklenil razpust, kefi nima dovolj izvršujočih članov, ki so šli po sveta za zaslužkom, ko je popolnoma prenehala obratom vati tovarna «Drava». Ves inventar, knjižnica in instrumenti se prepuste Sokolu v Ločah, ki bo a tem precej pridobil, saj znaša vrednost inventarja! do 5000 Din. Pouk na tamburaške instrumente b< v najkrajšem času pričel tukajšnji učitelj g. Pi; jevec.
Te dni je dobil tukajšnji zasebni zdravn dr. Pavel Lautner odlok, s katerim je imeno van za banovinskega zdravnika za okrožje Sv. Ur. bana v Slovenskih goricah. Priljubljenemu zdravi niku želimo na novem mestu obilo sreče.
Mraz tudi nam lii prizanesel. V soboto 13. t. smo imeli —24 stopinj Celzija, kar gotovo ni doj bro vplivalo na žlahtnejše trte.
VINSKA KAZSTAVA V LJUTOMERU.
Ljutomer, februarja. >.
Podružnici Vinarskega društva v Ljutomeri in v Gornji Radgoni priredita 9. marca vinsk: sejem in razstavo vina v dvorani g. Julija Stras« serja, gostilničarja v Ljutomeru. Na pokušnjc bodo vina iz vsega ljutomerskega sreza, pa tudi sosedni ormoški okoliš bo zastopan. Ljutomer ;}( po svojem starem slovesu kot središče ljutomep skih goric in v novejšem času kot križišče žele® nic za tako prireditev zelo pripraven. Zaradi tega obstoja za vinski sejem in razstavo veliko zanj manje med vinogradniki in med domačimi ir inozemskimi kupci.
Vabijo se vsi vinogradniki iz ljutomersko' ormoškega, gornjeradgonskega in štrigovskegž vinskega okoliša, da razstavijo svoja vina, zaka na ta način jih bodo vinski kupci mogli pokusit: in se prepričati o izvrstni kakovosti letošnjegf Ijutomerčana. Vinski pridelovalci v omenjeni! okoliših, ki žele razstaviti svoja vina, naj to pri^ javijo do 25. t. m. v pisarni mestne občine v Lju tomeru. Prav tam se sprejema vino za razstavo! ki se mora poslati do 5. marca, in sicer od vsak-sorte tri steklenice po 0-7 litra. Kdor nima prf merilih steklenic, jih dobi pri mestni občini, kje* se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Na izbirtjj bodo izvrstna vina iz mešanih nasadov kako« tudi sortna vina in vse vrste najfinejših*speeiallj tet It vsega vinskega ckr'!^.
Opozarjamo zatiiiuauce (vinske trgovce, gostili ničarje in druge), naj si ogledajo vinsko razstav®

lir se sami prepričajo o izvrstni kakovosti tukajšnjega pridelka in enako tudi o zelo ugodnih cenah.
ŽALOIGRA MLADEGA FANTA.
Videm-Krško, februarja.
Te dni si je na Bledu v kapeli sv. Janeza vzel Življenje priljubljeni komaj 23letni mladenič Rudi Buršič iz Stare vasi pri Vidmu. Kakor vedno, kadar je zapustil domači prag, se je tudi dan pred usodnim dnem veselega obraza poslovil od doma. Domači niso slutili bližajoče se žaloigre.
V neki gostilni na Bledu je usodnega dne napisal še nekaj poslovilnih pisem, nato pa se je podal na otok v kapelico- sv. Janeza. Tamkaj je islekel suknjo, suknjič in telovnik ter izpil steklenico lizola. Ker ni nastopila smrt takoj, se je z nožem še štirikrat zabodel v srce in pljuča, da Je naposled izkrvavel. Kaj je prijaznega mladeniča, ki je bil po poklicu mesar in sin dobrega posestnika v Stari vasi, dovedlo do tako obupnega dejanja, ni povsem jasno.
Truplo nesrečnega mladeniča je bilo prepeljano v domačo vas. Kako je bil pokojnik spoštovan, je pričal lep pogreb. Spremilo ga je na zadnji poti vse od blizu in daleč. Ganljivo je bilo slovo ob odprtem grobu, ki je sprejel mlado truplo. Naj tnu bo lahka domača žemljica, preostalim pa iskreno sožalje!
zadnjih požarih v murskosoboškem srezu. Obla-stva, ki vrše preiskavo, bodo gotovo odkrila poži-galca.
Požig v Budincih. Pred kratkim je sredi noči začelo goreti pri posestniku Janezu Preimerju v Budincih. Požar je nastal v gospodarskem poslopju in se razširil tudi na bližnjo kovačnico. Ogenj je prešel tudi že na bližnje hiše, ki pa so jih gasilci in vaščani z velikim naporom vendarle rešili. V času požara je bil posestnik Preimer odsoten od doma. Zgoreli poslopji sta bili zavarovani za znesek, ki preseza vrednost. Zavarovan je bil Preimer tudi za krmo, ki pa se ni nahajala v pogorelih poslopjih, kakor to trdijo sosedje. Ker je vsaka nesreča skoro izključena, se je uvedla obširna preiskava, ki bo izkušala dognati, kdo je podtaknil ogenj.
V našem podjetju za enkrat še ni bilo tolike krize do letošnjega leta, sedaj pa jo že tudi mi hudo občutimo. V januarju je stala žaga celih 19 dni, sedaj pa delamo po pet dni v tednu in še plačo so nam znižali za 25 odstotkov. Že doslej smo komaj izhajali, kako pa se bomo posihmal prerili skozi življenje, res ne vemo.
SMRT VZGLEDNEGA MLADENIČA.
Z e t a 1 e, februarja.
Zopet so žalostno zapeli naši zvonovi in naznanili, da našega Jurčka Gajška ni več med živimi. Zavratna sušica je uničila življenje šele 261etnega mladeniča. Pokojnik se je izučil v ko-larski obrti pri dobrem mojstru g. Gajserju v sosednjem Rogatcu in je dobil lansko leto obrtno dovoljenje. Pokojni Jurček je bil vzgleden in splošno priljubljen mladenič, vedno vesele narave, deloval je pri raznih društvih in pri cerkvenem pevskem zboru. Ob njegovem pogrebu mu je domači pevski zbor pod vodstvom organista g. Roterja zapel v slovo na domu in ob odprtem grobu, kjer se je tudi g. župnik v lepih besedah poslovil od prezgodaj umrlega mladeniča.
Bliža se pomlad, a našega Jurčka ne bo več, da bi gledal pomladno lepoto. Snivaj mirno, dragi Jurček, Tvojim domačim pa naše iskreno sožalje!
Harnes-Pa de Calais, februarja Komaj dobro leto je minilo, odkar smo se izselili v Francijo v prepričanju, da si ustvarimo tu boljšo bodočnost. Prišli smo pa sem prav v času, ko je že začela tukaj kriza pritiskati. V mi-nilem letu so nam znižali plačo za šest odstotkov, delo pa skrčili na štiri do pet dni v tednu.
Novo leto nam je prineslo mnogo gorja. Za vsako malenkost kaznujejo delavca, da ne sine za čas dveh do osem dni na delo. Če pa je količkaj večja reč, ga takoj odpustijo.
Zadnjo soboto v januarju je bilo razglašeno, da nam bodo znižali s 1. februariem plače za šest odstotkov. Kaj nam je storiti, kje bomo našli zaščito? Sedaj bomo zaslužili komaj po 30 frankov na dan, delamo pa le 15 do 17 šihtov na mesec. Ta zaslužek je komaj za skromno prehrano, a odkod naj jemljemo denar za druge potrebščine, ve sam Bog. V domovino je odpotovalo mnogo naših rojakov, ki so imeli kaj prihrankov in imajo dom. Tukaj je več brezposelnih družin, ki nimajo zaslužka, domov pa tudi ne morejo, ker nimajo nijo Iiepšetovo, rojeno Drečnikovo iz Kamnika. kam iti) zaradi fesar so navezani na podporo dru-Pokojnica je baš dopolnila 31 let in smo jo na gtev ju tovarišev
njen rojstni dan položili na mrtvaški oder. Bila j ^ Posamezniki 'so postali siromaki po lastni je dobra mati in zavedna Slovenka. Zadnjič je krivdi Tako smo imeli tovariša; ki ni hodil togno obiskala domovino leta 1927. Zapustila je dva ,in m m vat« ^nnatii; aH rioi* otroka in moža. Umrla je pri operaciji. Da je bila pokojnica priljubljena, je pokazal njen pogreb.
PISMO Z WESTFALSKEGA. Smrt rojakinje. — Zbor Jugoslovenskega delavskega društva v Gerthe-Bochumu.
G e r t h e - B o c h u m, februarja. Tujina nas vedno bolj stiska, kar nas tudi najbolj drži v slogi, tako da svoje težave laže prenašamo.
Dne 5. t. m. smo izgubili rojakinjo go. Anto-
Naj ji bo lahka tuja zemlja, njenemu soprogu,
na delo, pa so ga zato odpustili od dela. Žena in otroci so ostali v koloniji, sam pa je šel pobirat milodare, ki jih je tudi precej nabral, potem pa se je grdo napil. Žalostno je, da so še v teh
članu našega Jugoslovenskega delavskega dru- hudjh fa9ih 1U)dje tako lahkomiselni, štva, in njenima otrokoma naše iskreno sožalje! Društvo je poklonilo pokojnici lep nagrobui venec z društvenim napisom.
Dne 14. t. m. je naše društvo zborovalo. Pose-tila sta nas zvezni predsednik g. Pavel Bolha in podpredsednik g. Franjo Doberšek. G. Bolha nam je orisal gospodarske težave in nas tolažil. Predvsem je poudarjal, da je potrebna v teh resnih časih sloga med rojaki, če bomo vsi rojaki
IZ ŽIVLJENJA ROJAKOV V FRANCIJI. Ustanovitev Sokola v Lensu. — Smrt rojakinje. — Vprašanje povratka vplačil pri francoski pokojninski zavarovalnici.
L e n s - P a de Calais, februarja. Letos 1. januarja se je tukaj ustanovilo sokol-
organizirani in složni, se bomo laže borili za sko društvo pod okriljem našega jugoslovenskega
Tovarnar Eppinger izpuščen. Te dni se je končala preiskava proti tovarnarju in veleposestniku Samuelu Eppingerju iz Dolnje Lendave, ki je bil osumljen požigov pri posestniku Ludoviku Toki v Čentibi, kakor smo poročali. Iz preiskovalnega zapora sta bila izpuščena tudi požigov osumljena delavca, ker je neki tretji delavec priznal požige.
Smrtna nesreča pri krmljenju svinj. Iz Murske Sobote pišejo: Posestnikova hči Marija Rantar-jeva je krmila svinje. S škafom na glavi je šla preko dvorišča, kjer ji je nenadno spodrsnilo na poledenelih tleh. Mladenka je padla tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico in dobila tudi ,druge poškodbe. Nevarno ranjeno so prepeljali v (bolnišnico, kjer je po nekaj dnevih podlegla poškodbam.
' Zagonetni požari v Prekmurju. Te dni je po polnoči začelo goreti v Panovcih gospodarsko poslopje posestnika Gregorja Fila. Ko je nastal ogenj, ni bilo nikogar doma. Gospodar je šel že pred dnevi od doma k nekemu svojemu prijatelju, žena pa je bila istega večera s sinom na kolinah pri sosedovih. Poslopje, ki je bilo že pred leti pogorelo in je bilo sedaj popravljeno, je bilo zavarovano za visok znesek. Čudno naključje je, da je bil tudi pri zadnjem požaru gospodar pri istem prijatelju na obisku kakor sedaj. Vzrok požara je prav tako zagoneten kakor pri številnih
svoje pravice.
Tukaj je še precej rojakov, ki so nezavedni. Upamo pa, da jih bomo v kratkem videli v svojem društvu.
Naša deca je zapela na zboru nekaj lepih domačih pesmi pod vodstvom g. Jožefa Kužnika, ki vodi tudi slovenski šolski tečaj.
Zahvaljujemo se našemu zveznemu predsedniku g. Bolhi za poučljive besede in za darila, ki jih je dal naši deci za petje.
BEDA NAŠIH IZSELJENCEV V FRANCIJI.
Fontenay-Tresigny, februarja.
Že precej časa je minilo, odkar se nismo oglasili. Doslej se nam še ni preslabo godilo, sedaj pa že napenjamo ušesa, kdaj bodo morali tudi naši gospodarji ustaviti, tovarno zaradi slabega izvoza. Če. ne bo dela, jo bomo pa morali na pomlad mahniti domov. Vse bralce «Domovine>, posebno svoje ožje rojake, pozdravljajo Prezidčani. ★
Pariš, februarja.
Prezidčani, ki delamo na žagi v pariškem predmestju, prosimo za kotiček v cDomovini?, ki jo kljub slabi plači še vedno imamo, ker nam prinaša toliko zanimivosti z vsega sveta. Čitamo, kako narodi vzdihujejo zaradi brezposelnosti in jadikujejo kmetje, ki ali ne morejo prodati svojih z žulji pridobljenih pridelkov ali pa jih morajo dati napol zastonj.
Še huje je prizadet delavec, ki nima ničesar drugega kakor dvoje rok in se mora potikati po svetu brez doma. Kaj naj počne, če ni dela, posebno še, če mora skrbeti za veliko družino.
konzula g. Spasojeviča iz Lilleja. Pozdravni nagovor je imel na zboru konzularni tajnik g. Josip Benelič, ki nam je tudi lepo orisal pomen sokol-stva za vzgojo naše mladine v jugoslovenskem duhu. Naše društvo šteje že čez 30 članov. Izvoljen je bil naslednji odbor: starosta Ivan Smo-dej, podstarosta Franc Žibret, tajnik Anton Per-ko, blagajnik Vincenc Urbanija, načelnik Matko Regacin, podnačelnik Franc čuden. Odbor nam je porok, da se bo društvo lepo razvijalo. Pridružite se nam vsi, ki še oklevate, in pokažite, da ste dobre Jugosloveni!
Po kratki mučni bolezni je umrla 27. januarja ga. Frančiška Čudtiova, rojena Perkova, pristojna k Sv. Križu pri Litiji. Zapušča moža, tri hčerke, dva sinova, mater, brata in sestro. Bivala je v tujini čez 30 let. Pogreba se je udeležila velika množica naših ljudi in s tem pokazala, da je bila pokojnica priljubljena med našimi, izseljenci. Bodi ji lahka tuja zemlja!
Kriza se tudi pri nas vedno bolj oglaša, tako da po večini delamo samo po štiri dni na teden. Znižali so nam plače s 1. februarjem za šest odstotkov in od 15. marca, naprej jih bodo zopet znižali za nadaljnjih šest odstotkov, kakor nam že obljubljajo. Zelo nas skrbi, kaj bo, ker nam tukajšnji podjetniki groze, da bo večina inozem-cev odpuščena. Kam naj se potem obrnemo? Silijo nas domov in nam obljubljajo proste vožnje. Tudi nas je precej rojakov, ki delamo v Franciji že po devet do deset let. Kaj bo z našo pokojnino? Plačali smo že lepo vsoto v francosko pokojninsko zavarovalnico. Ali naj ta denar ostane tukaj? Nujno potrebno je posredovanje naših ob-lastev, da se nam vrne denar, ako bomo morali zapustiti delo in Francijo. S tem denarjem si bo
F
marsikateri rojak lahko sani pomagal v domovini. — A. P.
Naši v Ameriki. V Chieagu je dobil dovoljenje za izvrševanje lekarniške prakse prvi naš rojak David Bostič. — V mestu Elyju je nedavno umrla Marija šuštarjeva, rojena Viderjeva, mati glavnega tajnika Slovenske podporne enote, stara 68 let. Doma je bila iz Male Račne na Dolenjskem. — V Pittsburgliu so pokopali Janeza Ke-rina, starega 52 let. Po rodu je bil iz Leskovca pri Krškem. V Ameriko je prišel pred 19 leti in tam zapušča sestro in svaka, v starem kraju pa ženo, hčer in sestro. — V Chieagu je v bolnici preminila Ivanka Omanova, vdova Piberjeva, doma s Srednje Bele na Gorenjskem, odkodei se je bila nedavno vrnila z obiska. Stara je bila 48 let. Zapušča moža, sina in tri hčere. — V kraju Su-periorju se je v rudniku smrtno ponesrečil Miha Svetec. S krampom je udaril na naboj, ki se je razletel.
Za kuhinjo
v trgovini, je navadno še sveže, zato ga imej vedno nekaj več v zalogi, da se dobro posuši. Svežega mehkega mila pri pranju vedno več porabiš kakor suhega. Najbolje je imeti milo spravljeno kje nad ognjiščem.
ZANIMIVOSTI
Torta z orehovim nadevom. Umestna deski v testo: četrt kile moke, 20 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja, sok in lupinico od pol limone, žlico ruma, smetane ali mleka. Ko si testo dobro umesila, da je gladko, ga raz valja j v velikosti tortnega modela (nekaj testa pa prihrani, da ga boš imela za mrežo). Tortni model namazi in položi noter zvaljauo testo. Nato napolni s temle nadevom: 10 dek .zmletih orehov, 5 dek zriba-nega lecta, 10 dek sladkorja, nekaj cimta in li-inonove lupinice. Vse to skupaj popari z dvema žlicama vrelega mleka in dobro zmešaj. Nadev mora biti gost, vendar tak, da se da mazati. Ko se je nadev shladil, primešaj še sneg dveh beljakov in nadevaj po testu. Po nadevu napravi iz preostalega testa drobne palčiee in položi jih v obliki mreže, potem peci pogačo približno dobre pol ure v neprevroči pečici. Pečeno in hladno razreži na poljubne kose in daj na mizo.
Prestice iz mezge. Vzemi poljubno, a gosto mezgo, malo sladkorja, moke in sesekljanih orehov in umesi, da dobiš srednjetrdo testo. Oblikuj testo v dolgo klobaso, jo razreži na oreh velike kosce, te kosce oblikuj v tanke dolge palčke in jih zvij v prestice; te povaljaj v sladkorni sipi, zloži na pekačo iu jih v pečici samo osuši. (Količino moke, orehov in sladkorja je tu težko navesti, ker so mezge različno goste in sladke. Moke smeš prav malo vzeti, zato pa rajši več orehov. Sladkorja pa po okusu.)
. ŽMčniki. Umešaj v skledi dve jajci, nekaj mleka, 35 dek moke in naredi testo za žličnike. Skuhaj jih v slanem kropu. Zakuhavaj s čajno žličko, da so majhni. Kuhane odcedi in polij z mrzlo vodo. V kožici razbeli sirovega masla, stresi žličnike na maslo, premešaj in postavi h kraju. Medtem pa umešaj v lončku četrt litra kisle smetane in dve jajci. Polij po žličnikih, a ne mešaj in postavi v pečico. V pečici naj se pečejo le toliko časa, da se jajca strdijo.
Zagonetni umor na Dunaju pojasnjen
Zadnjič smo poročali, da so našli na Franc Jožefovem kolodvoru na Dunaju v zavoju odrezani ženski nogi, v vlaku ua progi Dunaj—Amstetten pa v kovčegu truplo brez glave. Strašni zločin je razburil vso avstrijsko javnost in policija je napela vse sile, da ga pojasni. Detektivi so šli takoj na delo in res se jim je kmalu posrečilo ugotoviti, da je žrtev neznanega zločina kuharica Ana Puberlova iz Utere. Njeno truplo je bilo zavito v rjav ovojni papir, v kakršnega sta bili zaviti tudi nogi. V kovčegu so našli še rjav damski plašč in perilo, ki je pomagalo detektivom ugotoviti istovetnost umorjenke. Umorjenka je imela roki spredaj prekrižani in privezani z vrvico k trupu.
Policija je dognala, da je občevala Ana Puberlova zadnje dni pred strašno smrtjo z dvema moškima. Imela je nekaj prihrankov in njen zna-I nec, brezposelni Franc Leitner, ji je prigovarjal, J da bi skupaj otvdrUa trgovino. Puberlova je res ; dvignila iz hranilnice 4700 šilingov, in ko je izginil^, je dobila njena gospodinja pismo, ki ji v njem sporoča, da odpotuje s svojim prijateljem na Madžarsko. To je bila torej prva sled za morilcem. Policija je Leitnerja kmalu izsledita iu aretirala. Mož se pa ne piše Leitner, temveč Lau-denbach.
Ko so ga na policiji trdo prijeli in mu na-| šteli vse dokaze, govoreče proti njemu, se je vdal in priznal, da je Puberlovo res i moril. Izpovedal je, da je objavil v listih ženitno ponudbo in med drugimi se je odzvala tudi Puberlova. Po drugem sestanku jo je povabil Laudenbach k sebi na dom, kjer jo je zapeljal. Šele, potem je priznal,1 da je oženjen. Puberlova je zakričala in hotela zbežati na hodnik, pa jo je zadržal in udaril s pestjo po obrazu. V razburjenosti jo je udaril še večkrat in jo začel nazadnje še daviti, dokler je ni usmrtil
Policija je aretirala tudi njegovo ženo, ker je najbrž vedela za možev zločin. Morilec je priznal, da je svojo žrtev oropal. Spričo tega umora je nastal sum, da je Laudenbach umoril tudi Jože-fino Mahrovo, ki so jo decembra lani našli umorjeno v Speisingu pri Dunaju. Ena zaslišanih prič je res spoznala v Laudeiibacliu moža, s katerim je Mahrova občevala zadnje čase pred smrtjo. Kolikor je dognano, je strahotni zločinec tudi to oropal in z njenim denarjem poravnal neki svoj dolg.
je, ako še danes pišete po novo, veliko kolekcijo snkna in kamgaroa za fine moške in fantovske obleke. — Izbira ogromna in cene že od 34 Din navzgor. Obleke se izgotavljajo tudi po meri v lastni krojačmet.
MOVSKI DOM STERMECKI
V.
CF.LJE št. 97 .
CeJiik in vzorci zastonj!
J
Praktični nasveti
Perilo, ki je <wl ležanja porumenilo, obeliš, če ga zmočiš in razgrneš na solneu. Ko se je posušilo, ga vnovič pomoči ali poškropi s škropilnico. To ponavljaj večkrat in perilo postane spet belo.
Manjše razpoke pri železnih pečeh, ki skozi nje uhaja dim, zamažemo s tvarino, sestoječo iz ena-hih delov pepela, soli in vode. Ta mešanica mora biti tako gosta, da se z njo lepo zamažejo razpoke. Ako je zmes preredka, rada odpade.
Če vrata stripljejo, jih namazi v tečajih z oljem ali pa nadrgni tečaje z navadnim svinčnikom. Grafit v svinčniku ugladi namreč tečaje in prepreči škripanje.
Milo naj bo suho, preden ga uporabiš pri pranju, ker ga tako več prihraniš. Milo, kupljeno
X Ženska volilna pravica v Franciji. Na e zadnjih sej francoskega parlamenta se je vršila razprava o preosnovi volilnega zakona in je parlament s 318 proti 1 glasu sprejel dopolnilo, na podstavi katerega dobijo žene volilno pravico v parlament.
X Atentat pri Niči. V Rochillonu pri Niči je opazil neki z dela se vračajoči delavee, da se skozi okno kleti neke stanovanjske hiše vali gost dim. Stekel je nato v klet, da bi pogledal, kaj se je zgodilo, in je našel v nekem sodu zavoj, iz katerega se je kadilo. Delavee je pograbil zavoj in ga odnesel na dvorišče, kjer se je že Čez nekaj sekund s strahovitim pokom razletel. Eksplozija je bila tako silna, da so v okolici popokale vse šipe v oknih. Ker stanujejo v omenjeni hiši številne italijanske družine, ki so organizirane pri fašistih, je politična policija mnenja, da so zavoj z bombo položili v klet protifašisti.
X Proglasitev mandžurskega ccsarstva. Zadnji odstavljeni kitajski cesar Puji je bil te dni
proglašen za mandžurskega cesarja. Kakor znano, še je moral Puji pred 20 leti odreči kitajskemu prestolu. Cesar Puji je s*ar 26 let. Ko je bil kitajski cesar, je opravljal zanj vladarske posle njegov oče Čun.
X Nenavadna zima v Južni Italiji. Na Siciliji, kjer so že imeli najlepšo pomlad, je zavladala nenavadno huda zima. Že drugič v letošnjem letu je slikovito gorovje okrog Palenna zopet pokrito s snegom. Toplota je padla pod ničlo. O velikih snežnih zametih poročajo iz Avelliua in Bene-venta, kjer se je porušilo pod težo snega več hiš. V Torioni se je zrušila tudi streha tamošnje cerkve. K sreči se je to zgodilo ponoči, ko ni bilo nikogar v cerkvi. Veliki snežni viharji so divjali v pokrajini Campo Bassu, kjer je zapadlo ponekod do tri metre snega in je bil zaradi tega ustav-' ljen ves promet. V okolici Riccie so se pojavila velika krdela volkov.
X V blazntei se je skril. Budinipeštanski odvetnik Leitner je izvršil več sleparstev, zaradi česar bi moral biti zaprt. Ko je bilo izdano zaporno povelje, je mož nenadno izginil in vse iskanje je bilo zaman. Mislili so, da je izvršil samomor. Te dni pa ga je policija odkrila v blaz-nici, kamor je prišel pod tujim imenom. Ker so zdravniki ugotovili, da se Leitner samo dela blaznega, so ga oddali v sodne zapore.
X Skrivnostna bolezen v Angliji. Na Angleškem so se pojavili v zadnjem času številni primeri doslej neznane bolezni, ki se loti svojih žrtev nenadno z vso silo, jim provzroča hude bolečine v želodcu, mrzlico in v mnogih primerih tudi smrt. Najprej so to bolezen opazili pri dveh šolar«, kak v Alpertonu. Ena je umrla še istega večera,! druga pa naslednje jutro. Zdravnik, ki so ga bili pozvali k bolnicama, je mislil, da sta se zastru-i pili s pokvarjeno hrano. Šele po raztelesenju soj lahko ugotovili, da mora biti vzrok drugje. Lon-' donski zdravniki so novi bolezni nadeli ime želodčna hripa in pravijo, da je v zvezi z nenadnimi vremenskim preobratom, ki se je izvršil v zadnjem času na Angleškem. V enem dnevu je padla temperatura na mnogih krajih za 20 do 30 sto*, pinj.
X Ugotovitev imena egiptske princese, ki je našla Mojzesa. Nedavne najdbe v kraljevih grobovih v Jerihi so pomagale ugotoviti, da je bila svetopisemska oseba, ki je našla Mojzesa, plavajočega v košarici na Nilu, princesa Hatafu. Tai
princeza je bila sestra vladarja Tutmozisa II., Is i je vladal svojo deželo samo 13 let. Po njem je prevzela vlado princesa Hatafu, ki je najznačilnejši ženski vladarski lik na egiptskem prestolu. Hatafu je Mojzesa pozneje tudi vzgajala. Po njej je prišel Mojzes do svoje moči in po njeni smrti se je svetopisemski prerok umaknil iz Egipta v Midian, kjer je ostal 40 let po njeni smrti, ve$ čas, dokler je vladal Tutmozis lil.
X Od česa pride zdehanje. Angleški zdravnik Lewis se je-zanimal za vprašanje, zakaj človek zdelia. Zanimalo ga je zlasti, zakaj poslušalci pri dolgočasnem predavanju zdehajo in zakaj je zdehanje nalezljivo. Če namreč vidiš svojega soseda zdehati, začneš zdehati tudi sam. Pri pozornosti, ki jo posvečamo temu ali onemu pojavu v svoji bližini, srce deluje hitreje ter se kri hitreje pretaka po žilah in izkuša priti v glavo. Če je pa okrog nas vse dolgočasno, če se za nič ne zanimamo, se živčevje sprosti, kri začne teči počasneje in strupene snovi (toksini) se zbirajo v nas, da povzročajo bolečino, podobno krču. Telo se pa vsake bolečine brani in da pospeši obtok krvi, povzroči zdehanje. Zdehanje torej ni nič drugega kakor samoobramba telesa. Če se ta ali ona mišica skrči, stisne sosedne žile in kri teče po njih hitreje. Za žilice v vratu in grlu zadostuje zdehanje, da se spro-ste mišice v tilniku, ki jih človek potrebuje, če hoče razviti pozornost. Angleški zdravnik pravi, da zdehajo živali vedno po veliki pozornosti. Mačka, ki je prežala nekaj minut na svoj plen, pa ga ni dobila, zazdeha. Vse živali, ptice in tudi večina plazilcev zdeha. Ne zdehajo pa žuželke, ki jim jemlje narava strupene snovi drugače. Nalezljivo zdehanje pa nastane iz posnemanja; človek zazdeha, sosed mu vidi na obrazu, kako mu je odleglo, in zazdeha še sam.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Za zgled.
Gospodinja (služabnici); «Tole v časopisu si preberi, Urša. Tu stoji, da je orkan v eni minuti pometel šestdeset hiš. Ti pa potrebuješ za pometanje štirih sob vsak dan dve uri!*
Pri izpitu.
Profesor: «Ljudje, ki omedle, so bledi, kajne?* Dijak: «Ne vedno, gospod profesor.* Profesor: «Kaj ste že videli človeka, ki je omedlel, pa ni bil bled?*
Dijak: «Seveda, zamorca, gospod profesor.. .>
Vedno enako.
Urša: «Ze pet let sva poročena, pa je med nama še vse tako kakor prvi dan najinega zakona.*
Neža: «Saj sem vendar slišala, kako si se včeraj prepirala s svojim možem.*
Urša: «Že res, toda prepirala sva se že prve dne po poroki...»
V času krize. cGospod natakar, uporabil bom samo 15 dinarjev za kosilo. Prosim, da me opozorile, kadar bom zajedel vseh 15 dinarjev ...»
Sorodstvo.
Angleška kraljica Viktorija je sprejela nekoč obisk kraljice nekega avstralijskega otoka, pripadajočega Veliki Britaniji.
«Tudi v mojih žilah se pretaka angleška kri*, se je pobahala črna kraljica.
«Kako to?* se je začudila kraljica Viktorija.
<< Moj ded je pojedel angleškega generala Milnerjab je menila črnka.
Užaljena.
Žena: «Pr^d leti, ko sva se poročila, si mi za* trjeval, da sem ti več kakor ves svet.*
Mož: «Da, da, ali od takrat sem zelo razširil svoje zemljepisno znanje.*
Njegova zadnja volja.
Janez: «Gospod notar, prihajam k vam, da napišem svojo zadnjo voljo.*
Notar: cKako to, saj se jutri oženite?*
Janez: cBaš zato. Danes je moja volja zadnja, ker bo jutri veljala samo ženina volja...»
Čudna ljubezen.
Maks: «Pepca, tako rad te imam, da bi te kar sncdel.»
Pepca: «A kaj bi storil potem?*
Maks: «No, drugo bi si poiskal...*
Listnica uredništva
Rovišče. Take osebne in ža'jive reči niso za tisk!
Sovodcnj. Če bo sposobno za objavo, bomo priobčili!
Trbonje. Ne žalite deklet! Nj gre!
j MALI OGLASI |
Krojači, šivilje, ncŠivilje!
Spričo splošne krize priredi Strokovno krojno učilišče v Ljubljani, Mestni trg št. 5/11., dne 7. marca brezplačni večerni in dnevni tečaj za moško in damsko krojenje oblek in perila. 77 Priglasite se pravočasno; število je omejeno.
Sadno drevje
več , tisoč prvovrstnih jablan in hrušk najboljših sort in večje število sadnih divjakov, ima za pomlad na prodaj po primerni ceni drevesnica Ivana Štuheca v Murščaku, pošta Slatina Radenci.	57
Najncvejie dvokolo z motorčkom 1'/, K. S.,
dvokolesa, Šivalni stroji, otroški vozički, vozički za Igrat ln posamezni deii najceneje.	Ceniki franko.
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.
Gramofone, plošče, radioaparate, šivalne stroje in kolesa Vam dobavi najceneje tvrdka
.POL O"

LJUBLJANA, Miklošičeva cesta
palača „GRAF1KA" Zahtevajte cenik!
Prodajalce v vseh krajih dravske banovine
iščemo za naš tednik »Zabavni list*. Lahka prodaja, ker poceni. Lep stranski zaslužek I Ponudbe sprejema uprava »Zabavnega lista > v Stražišču pri Kranju.
Glasbila za vse!
Violine .... od Din 68-—
Oit.re.....od Din 169-—
Trompete ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 6S-— Kromatlčne In klavirske harmonike, vsi jazz-instrumentl.
Zahtevajte veliki brezplačni
C IE N I K od
na večje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije
MEIMEL & HEROLD
tcvarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR št. 104.
Pozor, rekruti!
Predpisani vojaški kovčegi in vse druge potrebščine za vojaško službo se dobivajo najceneje v
trgovini Metoda Senčarja v Ljutomeru.
Brezobrestno posojilo
za zidavo, nabavo parcele, sprovedbo že obstoječe vknjižbe v vknjižbo na cenejše obresti dobite pri Zagrebški stavbeno-kreditni zadrugi. Zastopništvo: »Tehna*, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Iščemo poverjenike!	75
Brezpla cn p<juk
GS&9DBBBEH
svitanju.
Navodila v ceniku.
Usnjj
jarna,
dobro uvedeno staro podjetje z električno napeljavo, se proda ali da v najem ali pa se sprejme družbenik strokov« j a k, ki ima 20.000 do 30.000 Din gotovine. Prostori so v prometnem kraju in tudi za vsak drug večji obrat porabili. Naslov pove uprava tega lista.	-(,
„Prerok" - Važno za vse!
Tudi za one, katerih se ne tiče!
Da zanioremo na najhitrejši način odgovoriti na vseh sto m sto dnevno vposlauih vprašanj od strani interesentov »P t e t o k a»; 'suio se odločili (glede na to, ker pozabijo večinoma vsi priložiti za poštne stroške) odgovoriti po časopisju: Ne pošiljajte nam vprašanj, ampak naročite izvod «Proroka», kateri stane 30 Din in kolikor znaša poštnina. V prvi vrsti j.e na,Vas samih ležeče, da zaupate svoje tajnosti, želje in težave »Preroka*. Ako se Vam nikakor ne posreči dobiti od njega odgovora, potem se obrnite šele na nas, ampak samo lastniki »Preroka*, in mi Vam borno po svoji moči pomagali. Ne pozabite priložiti poštnih znanik! Ako niste še na Vaše naročilo prejeli »Preroka*, nas takoj o tem obvestite.
Obenem sporočamo, da bo naklada, prihodnji mesec znatno dražja in da bomo odposlali list za ceno 30 Din samo na ona naročila, ki bodo dospela do dne t. marca 1.1.
72	Založništvo «Preroka», Ljubljana 7.
za dame in gospode z opremo ple« tilstva v hiši. Zajamčen mesečni zaslužek 1500 Din, ker odkupimo izgotovljeno pleteno blago, plača* mo mezdo za pletenje in dobav« ljamo prejo za podelavo. Pišito še danes po gratis prospekte pod naslovom: Domača pletarska industrija št. 8 — Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2.
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjig®
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašen* je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino!
Sestava živalskega telesa, zdravila, kiadkl, masiranj«, j drgnjenje, o načinu] kako se žival prisili] da je mirna, o dvH ganju padlih ali bot-j nih živali, o ranah' ter kaj je storiti r
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poSkocovanjij rogov, poškodbi koJ pita in zakovanjuj pri prišču med-parklji, opeklini,1: streli, zlomu kosti,, zvitju, izčienjenjui izpadu porodnici in maternice, iz-4 padu članke, vnetju vimena, driski, zarf prtju, koliki, nape«j njanju goved iti ovac, pri tuj Ih predj metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, neij varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji! s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd]
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti toknjijjo^
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36'SO, se naroč«
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Selcnfcurjjova ulica žt. 3
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnika r,
Urejuje Filip 0 m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran Jezerišolc,