lakaja vcuk dan ijatraj raiven r ponedeljkih in dnevih po pr«»- nikih. — Posamezna itevilka Din 1'—, na 16 ltraneh Din 2 —, meiečna naročnina Din 30 —, za tujino Din 30'—. Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičev« ulica IS. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov na vračamo. — Oglasi po tarifi In dogovora« Uprava ▼ Ljubljani, Gradiiče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta It 24, telefon 29-60, V Celju: Slomikov trg 4. Poit. ček. rač.s Ljubljana 15.621. St. 157 Ljubljana, sreda, dne 3. decembra 1930 Leto l. Sestanek novega avstrijskega parlamenta Sestal se je pred rešitvijo vladne krize Linzer Volks-blatt«, organ tiste provincijalne skupine, ki je blizu posebno dr. Ender ju, piše: »No- vi mož, ki mu je zvezni predsednik poveril sestavo nove vlade, dr. Oton Ender, nam jamči za nadaljevanje očiščevalnega dela. Veselimo se njegove naloge, še bolj pa se veselimo nad tem, da se je kršačnsko-soci-jalni klub soglasno postavil za dr. Enderja. S tem je označeno, da hoče krščansko-so-cijalni klub enodušno zopet slediti kurzu dr. Luegerja, ki ga karakterizirajo besede: Krščansko, demokratično in socijalno.< •"•ti »Grčija se ni zvezala proti Jugoslaviji Or. Ifarinkovič obišče 10. t_ m- Atene - Veliko zadovoljstvo v grški javnosti - Izredno svečana proslava 1. decembra v Soiunu Atene, 2. decembra, n. >Elefteron Vi-ma« navdušeno pozdravlja vest, da namerava 10. t. m. posetiti Atene jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki se bo v Atenah mudil 4 dni, da tako povrne poset g. Venizelosa, ki je bil lani v Beogradu. List pravi, da bo ta poset zelo zadovoljil Grke, ker bo dokazal, da se Grčija ni zarotila proti Jugoslaviji in da ni vstopila v nikako grupacijo, ki bi bila naperjena proti interesom jugoslovanske države. Atene, 2. decembra. AA. V zvezi z obiskom jugoslovanskega ministra dr. Vojislava Marinkoviča v Atenah, je atenski dopisnik agencije Avale posetil predsednika grške vlade Venizelosa, ki mu je dal sledečo izjavo: Jako srečni bomo, da bomo mogli v svoji sredi sprejeti g. dj/ Manrinkovida, da pri tej priliki damo izraza čustvom prijateljstva, osebnega proti njemu in do kralje- vine Jugoslavije. Ta trenutek je najugodnejši, da se izmenjajo misli o premnogih vprašanjih in da se ponovno manifestirajo čuvstva prijateljstva, ki spaja obe sosedni si državi. Atene, 2. decembra. AA. Najavljeni poset jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. Vojislava Marinkoviča v Atene 10. t. m., je zbudil nenavadno veliko zanimanje in interes v vsej grški javnosti. Listi posvečajo temu obisku uvodne članke in naglašajo, da bo s tem obiskom najbolje demantirano vse govorjenje o kombinacijah, ki so se pojavile po grško-turški pogodbi. Grška vlada je rezervirala v Petit-Palaisu apartmane za dr. Marinkoviča in njegovo gospo. Solun, 2. decembra. AA. Narodni praznik zedinjenja je bil včeraj proslavljen na izredno svečan način. Zjutraj je bila svečana služba božja v cerkvi Sv. Save. Ude- ležili so se je mnogoštevilni člani jugoslovanske kolonije in naši grški prijatelji z generalnim konzulom dr. Vojislavom Kojičem in osobjem konzulata na čelu. Poleg tega so bili prisotni predsednik jugoslovanske trgovske zbornice Jovan Popovič z uradniki jugoslovanske zone, dalje g. Ne-šič, upravnik jugoslovanskega kluba Anton Verlič in prvič tudi grško-jugoslovan-ska liga s predsednikom Mavrokordatoin. Vsi grški listi pišejo o našem narodnem prazniku. »Makedonika Neja« prinaša članek odvetnika Balaca, podpredsednika ju-goslovansko-grške lige. Članek je opremljen s slikami članov kraljevske rodbine. »Efemeriti ton Balkanon« in »Indčpen-dance« prinašata članek s slikami Nj. Vel. kralja in kraljice in predsednika vlade. Jugoslovanski klub je imel zvečer veliko prireditev, kjer je predsednik kluba g. Ante Verlič imel svečan nagovor. Občinske in deželne volitve •kT V • • • v Nemčiji Berlin, 2. decembr. d. Občinske in deželno-zborske volitve, ki so se vršile včeraj in v nedeljo, so pokazale, da porast narodno socialističnih glasov traja še naprej. Na novo je bil izvoljen v državi Bremen parlament, takozvano »meščanstvo«. Tu so se glasovi narodnih soci-jalistov podvojili, glasovi meščanskih strank pa so precej padli. Celo socijalni demokrati beležijo izgube.Posledica tega izida volitev bo ta, da bo sedanja bremenska vlada, ki je bila vlada velike koalicije, morala odstopiti in da bo Bre-#nen najbrže dobi! desničarsko vlado. Pri volitvah v mestno zastopstvo v Biellefeldu so samo narodni socijalisti pridobili na glasovih in mandatih, vse druge stranke pa so imele izgube. Turški zunanji minister v Sofiji Sofija, 2. decembra. AA. Semkaj je prispel iz Kima turški minister za zunanje zadeve Ruždi-bej. Na postaji eo ga sprejeli minister za zunanje zadeve Burov in drugi bolgarski dostojanstveniki. Danes bo minister Ruždi-bej obiskal predsednika bolgarske vlade Ljapčeva. Manifestacija ruskih emigrantov v Franciji Pariz, 2. decembra. AA. Veliki knez Ciril, ki ga je del ruskih emigrantov proglasil za carja, je v Marlyju pregledal čete ruskih monarhistov in ruske mladine. Več sto Kusov je difiliralo pred velikim knezom in njegovim sinom in pelo rusko himno. Poleg velikega kneza in njegovega sina je bila postavljena ruska carska in presto-lonasledniška staridarta. Sledil je velik sprejem v čast prestolonaslednika. Sprejema se je udeležilo okrog 100 zastopnikov visokega ruskega plemstva. Bratenje med Italijo in sovjetsko Rusijo Ameriški in angleški glas o pomenu nedavnega sestanka v Milanu Wusliington, 1. decembra. AA. List »Evening star« prinaša na uvodnem mestu članek, v katerem pravi, da je sestanek med komisarjem za zunanje zadeve SSSR Litvinovom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem vzbudikv Evropi in po vsem svetu veliko zanimanje, kor je šlo na sestanku za gospodarsko in trgovsko zvezo med Italijo in SSSR. Rezultat tega sestanka bo, da si bosta Italija in SSSR dovolili recipročne prednosti na trgovskem polju ne glede na notranje-politične zadeve. SSSR bo uvažala industrijske izdelke iz Italije, med tem ko bo Italija uvažala ruski petrolej. London, 2. decembra. »Sunday Referee« piše, da presojajo agleški vladni krogi nedavni sestanek med Grandijem in Litvino-viin kot poskus Italije, da bi Francijo oplašila. Mussolini je zbral za ta sestanek hip, ko je zavladala med Francijo in Rusijo precejšnja napetost vsled moskovskega procesa. Kot strašilo je zavihtel Rim italijansko-nemški, oziroma italijansko-nemško-sovjetski blok. V istih krogih se nasrlaša, da je tako postopanje popolnoma nepsihološko, kajti izkušnje učijo, da so Francozi napram grožnjam neupogljivi, medtem ko so zelo popustili vi, če se jim dajo pomirjevalna zagotovila. Glede izjav lista »Popolo d’ Italia«, da je italijansko-nemško-sovjetski blok že stvarnost, se izjavlja, da gre le za željo fašistovske vlade, da bi ustvarila v Evropi takšno situacijo, kot jo označa »Popolo d’ Italia« za stvarnost. Budimpešta, 2. decembra, n. »Pariš Midi« je objavil v zvezi z Litvinovim sestankom z Grandijem v Milanu vest, da je sovjetski komisar Litvinov prosil italijanskega zunanjega ministra, naj pri madjarski vladi posreduje, da bi priznala sovjetsko Rusijo. Madjarska vlada pa je sedaj z ozirom na to vest objavila v listih, da ni spremenila svojega mišljenja in stališča glede sovjetske Rusije. Proces proti dr. Brezovskemu Novi Sad, 2. decembra, k. Senat okrožnega sodišča je na procesu 10. junija obsodil po zakonu o zaščiti države zdravnika in lastnika sanatorija ter bivšega predsednika madjarske stranke dr. Brezovskega na 2 meseca zapora. Proti tej obsodbi je obsojenčev branitelj vložil protest pri kasacijskem sodišču. Sedaj je bilo objavljeno, da bo kasacijsko sodišče obravnavalo zadevo. Za proces vlada veliko zanimanje, ker je bil obsojeni dr. Brezovski v Novem Sadu in okolici zelo znana oseba. Obsodba dr. Pernarja Zagreb, 2. decembra, k. Danes ob 16. uri je sodišče zaključilo proces dr. Benkoviča proti dr. Pernarju zaradi žalitve na zborovanju lirvatskili pevskih društev. Dr. Pernar je bil zaradi žalitve obsojen. Seja ministrskega sveta Beograd, 2. decembra. 1. Danes od 11—13'15 je bila seja ministrskega sveta pod vodstvom predsednika ministrskega sveta generala g. Petra Živkoviča. Seje so se udeležili vsi v Beogradu prisotni ministri. Gg. ministri so na svoji seji obravnavali tekoče posle. Dva nova člana V7S Beograd, 2. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vol. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča sta postavljena za mova člana vrhovnega zakonodajnega sveta g. Uroš Desnica, odvetnik v Splitu, in g. Salih-Baljič, odvetnik v Sarajevu. Tardieujeva vlada ne odstopi Pariz, 2. decembra. AA. Listi priobčujejo poročila o razgovorih, ki so bili včeraj med poslanci v parlamentu in naglašajo, da so govorice o tem, da bo vlada podala ostavko, brez osnove. »Le Matin« pravi, da sedanji predsednik francoske vlade Tardieu ne spada med one, ki bi metali puško v koruzo in ki bi dezertirali. Listi pa pripisujejo velik pomen interpelacij-ski debati, ki bo v četrtek v senatu o občem političnem položaju. Bitka bo resna. Pariz, 2. decembra, d. Živimo v perijodi pred-krize, pišeta radikalna »Republique« in socialistični »Populaire«. Tardieujev kabinet so pravza-prav že davno vrgli. Vladna kriza je otvorjena, in če smemo verjeti nekaterim vestem iz parlamentarnih vrst, je ta kriza že tudi rešena, kajti novi inožje za ministrska mesta so baje za kulisami že izbrani. »Populaire« dostavlja: Če Tardieu ne bo kmalu prostovoljno odstopil, se bo to moralo zgoditi najkasneje v četrtek pri interpolacijski debati v senatu o njegovi splošni politiki. Tardieujeva vlada pa vbc te vesti in komentarje demantira. Politični položaj na Romunskem Bukarešta, 2. decembra, n. Listi poročajo, da je zavladalo v krogih vladne stranke v Erdelju veliko nezadovoljstvo. Zastopniki nacijonalno -kmetske stranke so poslali bivešmu predsedniku stranke dr. Maniuju, ki se mudi na Dunaju, brzojavko, v kateri so ga prosili, naj se nemudoma vrne v domovino, kjer nezadovoljstvo raste. Predsednik Hindenburg podpisal zasilne zakone Berlin, 2. decembra. AA. Predsednik Hindenburg je snoči podpisal zakone, ki mu jih je predložila državna vlada za zaščito in okrepitev nemškega gospodarstva in državnih financ. Zakoni so bili podpisani na podstavi člena 48. državne ustave. Gre za zakone, ki jih je sprejel državni svet zadnje dni novembra. Med podpisanimi zakoni manjkujo trije zakoni, ki pa bodo posebej predloženi parlamentu. Velika boljševiška zarota v Perziji odkrita London, 2. decembra. AA. Po poročilu iz Teherana so perzijska ohlastva odkrila široko razpleteno zaroto. Zarotniki so se gibali v ruskih krogih Perzije. Vlada je v zvezi s to zaroto prijela okoli 500 boljševiških agentov. Velik del prijetih agitatorjev je imel ameriške polne liste. Protifašistovski atentati na Goriškem Napad na finančne stražnike na Banjški planoti — Streli proti šoli v Plužni — Zopet številne aretacije med domačim prebivalstvom Calareso, Loi, Paulin in Mocei, ki služijo pri brigadi finančnih stražnikov v Kanalu, krenili z avtomobilom, ki ga je vodil šofer Mahor iz Kanala, na kratek izlet proti kanalskemu Kalu. Ustavili so se v samotni gostilni v Koprivišču na sredi poti. V gostilni je bilo zbranih okrog 20 ljudi, ki so plesali in se zabavali. Finančni stražniki so si naročili vina, da tako praznujejo skorajšnji odhod Rastellija iz službe. Preden so se odpravili dalje, je gostilničar prinesel finančnim stražnikom še steklenico vina, ki jo je plačal, kot trdijo listi, neznanec, ki je hotel na ta način finančne stražnike zadržati še nekaj časa v gostilni. Medtem je zapustilo gostilno 6 mladih ljudi, ki so, ne da bi jih kdo opazil? izginili v noč. Kmalu nato so se finančni stražniki odpeljali dalje. Pot je bila strma in avtomobil je vozil počasi. Na obeh straneh ceste so se dvigala pobočja banjških hribov. Ko so stražniki bili le še kakih 200 m pod vrhom klanca, so nenadoma z obeh strani zagrmeli streli. Rastelli se je prijel le še za glavo in se nato smrtno zadet zgrudil v avtomobil. Drugemu stražniku so streli preluknjali kapo in suknjo. Ves avtomobil so preluknjale krogle iz pušk in samokresov. Kot so pozneje izpovedali finančni stražniki, je šofer avtomobil ustavil in u-gasnil luči. Neznancev pa medtem že ni bilo več. Rastellija so položili njegovi tovariši na tla in odbrzeli po pomoč. Kmalu nato so prišli po njega ter ga odpeljali v Kanal, kjer so ga položili na mrtvaški oder. O dogodku so bili nemudoma obveščeni karabinerji in goriška policija. Iz Gorice se je še v teku noči z vso naglico pripeljal kvestor Modesti, ki je sam pričel voditi preiskavo. Dal je obkoliti vse okrožje. Karabinerji so aretirali vseh 20 ljudi, ki so se tisti večer zbavali pri Močniku v Koprivišču, Močnika samega, njegovega sina in sestro. Dognali so, da sta prišla tistega popoldne iz Tolmina dva neznanca, ki sta izginila neznano kam, čim sta slišala novico. Proti jutru okrog 3-30 so karabinerji v gozdu blizu kanalskega Kala prijeli nekega Antonija Juga, ki je povedal, da se je odpravil v Kanal, da izve podrobnosti o dogodku. Včeraj popoldne so prepeljali vse aretirance v Kanal. Pri hišnih preiskavah po vsej okolici so našli mnogo orožja in streliva, ki so ga ljudje hranili še iz časov vojske v neki hiši so karabinerji iztaknili veliko množino razstreliva. Vse ljudi, ki so pri njih našli orožje, so aretirali in jih bodo izročili sodišču. Prav tako so aretirali občinskega tajnika v kanalskem Kalu, ki, kot zatrjujejo listi, ni hotel sodelovati pri zasledovanju napadalcev in ki je celo skušal zadržati napadene finančne stražnike, da ne bi stikali za neznanimi atentatorji. >11 Piccolo« beleži, da je preiskava do sedaj dognala, da je zaradi atentata treba obtožiti tajno tujerodno in protirežimsko organizacijo, organizirano v celicah in trojkah prav na takšen način, kakor je bila organizacija, ki jo je deloma že sodilo in obsodilo posebno sodišče za zaščito države. Atentat je bil organiziran prav na takšen način, kakor je bil oni v Vrhpolju. Kakor se je oblastem po vrhpoljskem atentatu posrečilo spoznati tri glavne krivce, enega izmed njih celo zapreti, tako upa poročevalec tržaškega lista, da bodo policijski a-gentje in krabinerji tudi sedaj iztaknili atentatorje in jih postavili pred posebno sodišče. Listi menijo, da sta bila skrita ob obeh straneh klanca nad Kopriviščem vsaj dva atentatorja. V avtomobilu so našli izstrelek kalibra 91 mm. Danee objavlja «11 Po-polo di Trieste« celo nekatera imena aretirancev. To so Valentin Lipič iz Kopri-višča, Mornič Franc iz Kanala, Lipušček Rudolf iz Loma pri Tolminu, Lipicer Stanko iz Koprivišča, Brešček Andrej in Leopold Lang. Dan prej so, kot menijo tržaški listi, isti neznanci oddali več strelov na šolo v Pluž-nah pri Bovcu. Ranili niso nikogar. Le stekla na oknih so pobili. Od tam so izginili, ne da bi jim mogel kdo do živega. V zvezi s temi poslednjimi dogodki pra- vi rimski »Giomale d Italia«, da prenaša Italija potrpežljivo ves ta teror, da pa ne bo pozabila, da vsa Evropa na eni strani toliko govori o miru, na drugi strani pa ne zna preprečiti delovanja teroristov, ki so proti miru. Kdor računa na mir v Evropi, mora v največji meri obračunati predvsem z izzivajočim in neodgovornim terorizmom, ki se nanaša na vojaško zvezo velikih držav. Pari«, 2. decembra. AA. Havas poroča iz Rima: Italijanski ldeti izražajo povodom atentata na avtomobil s 6 italijanskimi cariniki pri Gorici svojo nevoljo in zopet tr-djo, da gre za teroristični akt. V zvezi z atentatom je bila izvršena aretacija več oseb. Našli in zaplenili so tudi večjo količino orožja in municije v kraju Murovice. Iredentistični izpadi madjarskega ministra Prosvetni minister Klebelsberg nastopa javno za vzpostavitev predvojne Madjarske Budimpešta, 2. decembra, n. V nedeljo so v Budimpešti odkrili spomenik madjarskega novinarja Evgena Rakossyja, ki je umrl v začetku tega leta. Rakossy je bil senior madjarskih novinarjev, pa tudi predsednik lige za revizijo mirovnih pogodb ter velik prijatelj lorda Rothermereja. Lord Rothermere je celo sam postavil ta spome-menik. K odkritju pa je poslal urednika »Daily Maila« Warda Pricea, ki je ob tej priliki nastopil tudi z velikim govorom, v katerem je dejal, da so milijoni Madjarov v robstvH pod oblastjo drugih držav, da pa bo prišel dan, ko bodo dočakali svobodo. Kot drugi je nastopil prosvetni minister grof Klebelsberg, ki je med drugim dejal, da je v dobi madjaTskega trianonskega rob- stva simbol to, da so postavili Rakossyju spomenik v času zame in dneh težke duševne in nacijonalne krize. Dalje je govoril o zaslugah lorda Rothermereja za revizijo mirovnih pogodb v korist Madjarske in zatrjeval, da ni Madjara, ki ne bi upal, da bo čas spet ustvaril nekdanjo staro in veliko Madjarsko. Govorili so še nekateri drugi govorniki v sličnem duhu proti mirovnim pogodbam in za vzpostavitev nekdanjih madjarskih mej. Zvečer je bil banket, ki se ga je poleg mnogih članov vlade udeležil tudi ministrski predsednik. Kakor pri odkritju, tako so tudi na banketu govorili v ostrem tonu za revizijo mirovnih pogodb in madjarskih mej. Zarote brez konca in kraja v sovjetski Rusiji GPU poroča o odkritju nove zarote — Na moskovskem procesu ne bo smrtnih obsodb? — Angleški protest pri sovjetski vladi Moskva, 2. decembra, n. Po informacijah uradne agencije »Tass« so agentje GPU v Minsku odkrili novo protirevolucijonarno zarotniško organizacijo. Člane te organizacije so že aretirali. Organizacijo je tvorila skupina nezadovoljnežev, ki je širila belorusko propagando proti sovjetskemu režimu. Med zarotniki je bilo tudi nekaj bivših sovjetskih komisarjev. Moskva, 2. decembra, n. Dopisnik angleške agencije »United Press« je izvedel, da, kakor vse kaže, obtoženci v procesu proti protirevoluciJonaTcem ne bodo obsojeni na smrt. To naj bi dokazovala ginjenica, da so oblasti sklep in objavo moskovske odvet- niške zbornice, ki je zahtevala smrtno kazen za vse obtožence, dale zapleniti. Dopisnik United P res« je izvedel, da Mijo Sovjeti na ta način spet približati se krogom intelektualcev. London, 2. decembra, n. Angleški zur i-nji minister Henderson je v odgovoru ua nako interpelacijo v spodnji zbornici izjavil, da je dal britanskemu poslaniku v Moskvi navodila, da vloži formalen protest pri sovjetski vladi zaradi trditev sovjetskega državnega tožilca v moskovskem procesu, po katerih naj bi bila Velika Britanija sodelovala v akciji, ki je bila naperjena proti sovjetskemu režimu. Dve ugotfovftvi Ce katera od novih držav, potem je imela Jugoslavija vse pogoje, da se razvija v naravnost premi črti navzgor. Bogata po naravnih zakladih, porojena iz edinstvene in složne volje vseh Jugoslovanov kot izpolnilo davnih sanj in ustvarjena kot enota, ki edina more vsem Jugoslovanom za-sigurati v vročih zunanjih dogodkih siguren naroden obstoj, je bila Jugoslavija od vsega početka država, ki mora vzbuditi vse sile naroda in jih uveljaviti na vseh poljih narodnega življenja. Dejansko so tudi naj-bumejši politični dogodki dokazali, da je Jugoslavija močnejša od njih in da sploh ni mogoče zrušiti temeljev njenega nastanka. Tudi se je tekom teh dvanajstih let silno mnogo doseglo, da je bilanca Jugoslavije vseskozi aktivna. Ali na drugi strani je enako res, da bi mogel biti efekt še neprimerno lepši in da bi mogli v 12 letih doseči mnogo več, kakor pa smo dosegli. Zato pa je tudi nad vse umestno vprašanje, zakaj nismo napredovali v tej meri, kakor bi mogli, in zakaj je bilo sploh mogoče, da je prišlo v naš razvoj toliko kolebanja. Na to vprašanje je odgovoril »Slovenec« v svoji prvodecemberski številka z dvema ugotovitvama. Ne glede na to, da je sploh nemogoče, da bd se razvoj kteregakoli naroda vršil le premočrtno, so se dogajale pri Jugoslovanih zlasti dve napaki. Prva napaka je bila v tem, ker je iz-vesten krog naših poliitkov napačno pojmoval jugoslovansko misel in hotel, da svojo tolmačenje tudi z brutalnimi sredstvi vsili vsem Jugoslovanom. Druga napaka pa je bila v tem, ker je v povojni dobi sploh padla nravstvena sila ljudi in se je povojna doba predvsem izkazala kot doba razpadanja, v kateri 60 se najbolj uveljavili majhni ljudje in takšni, ki so videli v jugoslovanski misli samo ugodno priliko za kupčijski posel. Treba je priznati, da sta obe ugotovitvi ljubljanskega dnevnika pravilni. Iz napačnega pojmovanja jugoslovanske misli se je rodilo največ zla. Jugoslovanska misel hoče zbrati v eni volji in enem čuv-stvovanju vse Jugoslovane, vsled česar neizogibno sledi, da je neprava vsaka misel, ki ne more sama od sebe pridobiti za sebe vsega jugoslovanskega naroda. Kakor ni treba dopovedovati nobenemu Slovencu, da je Slovenec, tako se 'samo po sebi razume, da mora biti vsak Jugoslovan pristaš jugoslovanske misli, ki noče nič drugega ko eamo to, kar je že zapisano v srcu vsakega Jugoslovana. Jugoslovanska misel je zato samo formulacija tega, kar čuti vsak Jugoslovan instinktivno, zato ustreza v vsakem pogledu vsakemu Jugoslovanu in zato je nelogično, da bi bilo treba jugoslovansko misel komu vsiljevati. Samo napačno pojmovano jugoslovanstvo je treba vsiljevati, ker to se upira čutenju in volji ljudstva, vsled tega pa je tako krivo pojmovano jugoslovanstvo napačno in ga je treba z vso odločnostjo odkloniti. Mesto tega pa se je dpgajalo, da je izvesten krog ljudi zlorab-lpil svojo politično moč v to, da je vsiljeval svoje napačno jugoslovanstvo. Se težje posledice je rodila ona druga napaka, ki pa je pravzaprav izvirala že iz prve. Izvesten krog ljudi je hotel za sebe monopolizirati tolmačenje jugoslovanske misli in prišlo je celo do tega, da se sploh ni pripustilo drugim, da bi se tudi oni izrekali za jugoslovansko misel. Monopola na jugoslovansko misel pa ti ljudje niso hoteli doseči iz kterih idealnih namenov, temveč samo zato, da bi mogli izkoriščati jugoslovansko misel v svoje sebične namene. Monopol so hoteli, da bi sami izkori-, ščali vsa bogastva Jugoslavije, da jim drugi ne bi mogli zmešati računov. To kupčijsko jugoslovanstvo pa je napravilo največ škode in samo vsled njega so se v glavnem vršili vsi najljutejši strankarski boji. Zaradi teh bojev je zastal ves naš razvoj in samo zaradi teh kupčiiških Jugoslovanov je vseh deset let kolebala naša razvojna črta. Ta se je pričela dvigati in rasti šele v trenutku, ko je 6. januar napravil tem bojem konec in ko je izločil iz našega javnega življenja vsako kupčijsko jugoslovanstvo. Popolnoma pa še vseeno ni ponehalo delovanje izvestnega kroga ljudi in še letos se je dogodilo, da je nakrat zastal razvoj jugoslovanske misli, ker so hoteli upli-vati nanj zopet ljudje iz onega napačnega jugoslovanskega kroga. Bodi tem ljudem povedano z vsem povdarkom, da ni za njih metode in njih namene nobenega prostora več in da naj se zato umaknejo. Baš ob prazniku narodnega zjedinjenja je ta ugotovitev potrebna, ker sedaj je treba zbrati vse sile, da bo naš narodni razvoj premočrten in da ne bo več kolebanja. In da tega ne bo, se mora in se bo izločilo vsako kup-čijsko jugoslovanstvo. Obisk nemškega poslanika v Zagrebu Zagreb, 2. decembra, k. V petek prispe v Zagreb nemški poslanik na beograjskem dvoru g. Ullricb von Kassel. Njegov prihod je službenega značaja in v Zagrebu namerava ostati nekaj dni. Posetil bo bana Šiloviča, škofa Bauerja, mestnega načelnika dr. Srkulja in ostale zastopnike obla* sti. Zagrebški konzul dr. Freund mu pripravlja svečan sprejem. Dne 8. decembra se bo poslanik udeležil svečanosti organizacije »Reichsdeutscher Hilfsverein«, ki nastopi i svojo prireditvijo tega dne v Zagrebu. Koncert akademskih pevskih društev v Beogradu Beograd, 2. decembra. 1. Nocoj so v Narodnem gledališču priredila jugoslovanska akademska pevska društva svoj veliki koncert. Na tem koncertu «o sodelovala društva: »Obilič-Beograd«, »Obilič-Skoplje«, »Akademski zbor iz Ljubljane«, ki šteje 64 moških članov, pod vodstvom tajnika ljubljanske univerze dr. Šmalca in i kapelnikom-kom-ponistom Marijem Kogojem, ki je nastopil t kompozicijami Kogoja, Ravniharja in Adamiia, ter »Balkan« in »Mladost« ii Zagreba. Proslava 1. decembra v inozemstvu S primernimi svečanostmi se je proslavil prvi december tudi po vseh onih inozemskih središčih, kjer se nahajajo naša jugoslovanska diplomatska zastopstva, oziroma naše jugoslovanske kolonije; tako predvsem v Pragi, Varšavi, Sofiji, dalje v Parizu, Rimu, na Dunaju, v Ženevi itd. V Pragi in Varšavi so tamkajšnji veliki listi posvetili Jugoslaviji povodom tega dne dolge članke z izrazi simpatij napram naši državi. Mnogi listi so objavili tudi slike Nj. VeL kralja, Članov vzvišenega kr. dvora in kraljevske vlade. Po vseh glavnib evropskih središčih so prisostvovali svečani službi božji zastopniki držav Male antante ter tudi raznih drugih držav. Posebej pa je treba omeniti veličastno proslavo v Merlebachu na Francoskem, kjer se nahaja številna kolonija naših rudarjev. Proslava se je spremenila tu v impozantno manifestacijo francosko - jugoslovanskega prijateljstva ter se je končala s krasno in domačo ljudsko veselico. Jugoslovani v Merlebachu so poslali poslaniku dr. Spalajkoviču to-le pomembno brzojavko: Zbrani pri proslavi praznika narodnega uje-dinjenja nas dvatisoč Jugoslovanov, zaposlenih v Alzaciji in Loreni, vam izražamo zvestobo in prisrčno spoštovanje. Prijatelji Francozi, bratje Cehoslovaki in Poljaki se temu pridružujejo. — V imenu odbora jugoslovanskih društev Krlje-vič, Hafner, Mlekuš, Arnautovdd, Miljauš. Sožalje predsednika Masary-ka Jugoslovanski akademiji v Zagrebu Zagreb, 2. decembra. AA. Po ukazu predsednika češkoslovaške republike g. Masaryka je izrazil danes češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu inž. Pukl predsedniku jugoslovanske akademije znanosti In umetnosti v Zagrebu dr. Gavru Minojloviču sožalje predsednika češkoslovaške republike Masaryka o priliki smrti slikarja Crnčiča. Napredovanja Beograd, 2. decembra. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali na predlog ministra za trgovino in industrijo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta profesorji: na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani v 14 a Rudolf Drear, dozdaj v 14; v 14 Viktor TurnSek, dozdaj v v 1-6 Anton Gojmir Kos in Ivan Žnidaršič, dozdaj v 1-7; na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani v 1-6 Ana šifrer, dozdaj v 1-7. Seja upravnega odbora TPD Ljubljana, 2. decembra, d. Danes se je vršila seja upravnega odbora TPD. Seji je osebno predsedoval novi predsednik g. Andre Luquet. Na seji je bilo sklenjeno, da se v omiljenje položaja v revirjih nakloni en milijon dinarjev, ki se bo razdelil med najbolj prizadete delavce. Razdelitev bo izvršil komite, v katerem bodo — pod predsedstvom rudarskega glavarja inž. Stergarja — poleg zastopnikov družbe tudi zastopniki delavstva. Oprostitev taks Beograd, 2. decembra. 1. Na predlog oddelka za kataster in državna posestva pri finančnem ministrstvu je finančni minister odredil, da se zadružne organizacije poljedelcev, ki uživajo vse ugodnosti, naštete v § 15 zakona z dne 25. februarja 1930 o spremembah in dopolnilih zakona o Privilegirani banki z dne 16. aprila 1929, osvobodijo v poslih s Privilegirano agrarno banko vseh taks po tarifi 4 zakona o katastru zemljišč i dne 19. decembra 1929. Ta osvoboditev velja le tedaj, če se zadružne organizacije za svoje člane obrnejo na katastrske in davčne uprave radi izdanja kopij in katastrskih načrtov, prepisov itd Proces radi umora Tonija Schlogla Zagreb, 2. decembra, k. Po odredbi državnega tožilca pri državnem sodišču za ziščito države, (e bo pred sodnim stolom v Zagrebu v kratkem pričel proces proti Marku Hraniloviču, Dragotinu Križnjalu, Soldinu in Hercegu zaradi umora pokojnega Slegla, ter proti policijskima organoma Trenskemu in Keči, zaradi drugih terorističnih dejanj, izvršenih v Zagrebu in okoliških krajih v letu 1929. Napram članom iste teroristične organizacije, ki so zbežali v inozemstvo, bo uvedlo proces v kontumacu državno sodišče za zaščito države v Beogradu, čim bo zaključen zagrebški proces. Stavka škotskih rudarjev London, 2. decembra. AA. * Tajnik za rude Shinwell je izrazil upanje, da se bo stavka v škotskih premogovnikih končala že danes. V Glasgovu se je sestala včeraj plenarna konferenca zveze škotskih rudarjev, ki je razpravljala o predlogu lastnikov rudnikov za začasni sporazum. Tekme za Schneiderjev pokal London, 2. decembra. AA. »Daily Telegraph« poroča, da se bodo tekme *a Schneiderjev pokal vršile vsekakor prihodnje leto. Letalski krogi računajo, da bodo dotlej izravnana nesoglasja med britakim, francoskim in italijnnskim aeroklubom. Major Sondermajer član mednarodne šport, komisije Paril, 2. decembra. AA. Havas poroča, da je predsednik jugoslovanskega aerokluba majoi Sondermajer imenovan za člana mednarodne športne komisije mednarodne letalske federacije. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 2. decembra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Na se> vero-vzhodu in na vzhodu Avstrije od (asa do časa megleno vreme. Nič posebnih padavin. Ne> kaj hladneje. Ljubljana, 2. decembra. Ljubljana je proslavila 1. december, državni praznik naSega ujedinjenja, svečano in lepo. Vse mesto je bilo že v nedeljo v narodnih zastavah. Ob 9. uri je daroval protojerej g. Dimitrije Jankovič svečano službo božjo v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča. Prisostvovali so ji vsi zastopniki naše javnosti. Ob 10. uri je daroval slovesno sveto mašo v stolnici škof dr. Rožman s številno asistenco. Prisostvovali so ji vsi zastopniki vojaških in civilnih oblasti s številnim občinstvom. Pred stolnico je stala častna četa pešpolka »Triglavskega« * godbo dravske divizije. Ravno tako se je vršila v evangeljski cerkvi slavnostna služba božja. Za ljubljansko sokolsko župo in za župno upravo bo se teh slavnosti udeležili gg. Pippenbacher, Milko Krapeš in S. Flegar. — V palači banske uprave je sprejemal dr. Pirkmajer številne zastopnike vse naše javnosti, ki so čestitali. Njim je priredil zakusko, na kateri jim je postregla gospa Pirkmajerjeva. Prisrčno so proslavile ta praznik tudi šole. Državni konservatorij je priredil slavnostno produkcijo svojih gojencev. Državno himno je izvajal zbor pod vodstvom g. Lipovška. Pomladek Rdečega križa je priredil dve predstavi v drami, ki sta zelo uspeli. Gledališče je bilo polno mladine. Ob pol 19. url so priredili bakljado z godbo dravske divizije. Množica ji je sledila z navdušenimi klici Nj. Vel. kralju in kraljici, vsemu vzvišenemu dvoru in domovini Jugoslaviji. Akademija Sokola Ljubljana V proslavo praznika ujedinjenja, je priredil Sokol Ljubljana v ponedeljek dopoldne v telovadnici Narodnega doma Sokolsko akademijo. Prireditev je bila izredno dobro obiskana in so med drugim prisostvovali dvorna dama ga Franja Tavčarjeva, vršilca dolžnosti bana dir. Pirkmajerja je zastopal načelnik pravnega oddelka dr. Leon Stare, načelnik splošnega oddelka dr. Vončina, komandanta divizije je zastopal artilerijski polkovnik Radovan Jovanovič, župana dr. Puca je zastopal Ivan Tavčar, dalje bo bili navzoči protojerej g. Jankovič, predsednik viš-jega sodišča dr. Rojina, češkoslovaški konzul inž. Josip Ševčik s svojim atašejem, zdravstveni inšpektor dr. Ernest Majer, direktor policijske uprave dr. Guštin, direktor pošte Ln telegrafa g. Gregorič, direktor Poštne hraniinioe dr. Vidmar, inž. Fine, kot zastopnik direktorja železnic, komandant vojnega okruga polkovnik Mihajlo Nedič, komandant iandarmerijekega polka Djordje Barako ter Številni zastopniki vojaških edinic. Prisoten je bil tudi bivši načed-nik Južnega Sokola Mulaček z mnogimi starejšimi brati. Akademijo je otvonil pozdravni govor in avi-ranje sokolske himne. Nato je predaval društveni prosvetar Markič o >Prvem decembra glede na Sokolstvo«. Kot druga točka sporeda je bil prestop moške deoe v naraščaj in naraščaja ▼ Članstvo, 'lučka 8. Svečana zaobljuba novega članstva. 4. Rezultat beograjskih tekem, nadalje »prejem kraljevega meča, katerega si jo vrsta drugič priborila in Tyrševega kipa kot prehodno darilo preeidenta Maearyika. Kezuttati beograjskih tekem so bili naslednji: Posameznika v višjem oddelku: 1. mesto lire-gorka Boris, 6. mesto Sumi Peter, 7. mesto Zupančič Gabrijel, 8. mesto dr. Orel Lado, 10. mesto Antonsijevič Edvard, 11. mesto inž. Kavčič Kjjetan, ‘4. mesto ZiiHč Stanko. Vrsta se je plasirala kot prva in je dobita kraljev meč in Ma-sarykov prehodni kip. — V slovanskem prvenstvu je izmed 26 tekmovalo 8 članov, ki so si priborili zelo častna mesta. V srednjem oddelku je dosegel 8. mesto Pavšič Peter. V naraščaju višjega oddelka ad je priboril 1. mesto Pusti-fiek Ivko, v nižjem oddelku pa Poljanšek Rado tudi 1. mesto. Pri članicah nižji oddelek sta si priborili 1. mesto % enakim številom tofik Engelman Milena ln Šantl Voja. Vrsta ae j« plasirala na 1. mesto. Pri naraščajnioah v višjem oddelku je dosegla 1. mesto Pustišek RuSa. Tudi vrsta je bila prva. V nižjem oddelku je dosegla Štolfa Matiči 2. mesto, vrsta pa je bila 8. Maribor 2. decembra. Maribor 8e skoraj nikdar ni tako slovesno praznoval velikega praznika našega zedinjenja kakor letos. 2e v nedeljo so se pojavile na posameznih hišah državne zastave, včeraj pa Je bilo vse mesto v narodnih barvah. Slovesnosti Je prvi otvoril Sokol a krasno akademijo v dvorani pivovarne »Union« v soboto zvečer ter Sokol I., z dvema proslavama v vojašnici kralja Petra, zaključil pa jih je z zaprisego novih članov in članic včeraj dopoldne ter s položitvijo venca na grob pokojnemu starosti dr. Vladimirju Sernecu. O vseh teh proslavah poročamo na drugem mestu, zato jih tu le registriramo. Včeraj zjutraj so bile v vseh cerkvah maše za šolsko deco in dijaštvo, obrtništvo z naraščajem se je pa krog 9. ure zbralo pred Narodnim domom, od koder je odkorakalo k predavanju g. Založnika v dekliško meščansko šolo na Slomškovem trgu, potem pa k maši v stolnico, kjer je bil ob 11. uri svečan »Te deum...« s pripadajočimi molitvami za domovino, ki jih je opravil ob asistenci pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Poleg velike množice ljudstva in raznih deputacij so bili navzoči tudi okrožni inšpektor dr. Schaubach, mestni poveljnik polkovnik Stojadinovič a celokupnim aktivnim in rezervnim častniškim zbo- rom, župan dr. Juvan, načelnik dr. Ipavic in dr. Hacin in drugi dostojanstveniki. Po službi božji je bilo čestitanje pri okrožnem inšpektorju, zvečer sta slavnosti zaključila gledališče in Narodna obrana. V gledališču je bila slavnostna predstava z »Dnevi našega življenja«, v Narodnem domu pa velika prireditev Narodne obrane, katere se je udeležilo gotovo par tisoč ljudi. Nastopili so tam pevski zbori »Drave«, »Jadrana«, »Maribora« in gojencev podčastniške inženerske šole. O pomenu 1. decembra sta pa govorila prof. R. Kenda in prof. dr. Pivko. Akademija Sokola-matfice Sokolske akademije v proslavo 1. decembra so postale v Mariboru že tradicijonalne in so vedno privabljale veliko občinstva. Rekord obiskovalcev pa je bil dosežen pri sobotni akademiji, ko je bila velika Unionska dvorana nabito polna navdušenih gledalcev. Po odigrani sokolski koračnici je nastopila ženska deca. Ljubko in precizno je izvajala Zimsko gozdno pravljico. 2enski deci je sledila vzorna vrsta članov z vajami na drogu. Vrsto, katero so tvorili bratje: Venuti, Arnuš, Gala, Primožič, Gorup in Lapajne, je občinstvo burno aklamiralo po vsaki vaji. Posebno aklamiran pa je bil svetovni prvak br. Primožič, ki je s svojimi vratolomnimi vajami zadivil občinstvo. Tretja točka so bile članice z vajami s snopi. Tudi ta nastop je bil dober. Zatem je nastopila moška deca. 2enska deca z lutkami je občinstvo zelo navdušila. Tudi vse druge točke so dosegle lep uspeh. Proslava Sokola Maribor I. Sokol Maribor I. je proslavil praznik zedinjenja v nedeljo zvečer v telovadnici podoficirske šole v vojašnici kralja Petra. Proslavo je otvoril br. prof. Kenda, ki je v navdušenih besedah razjasnil navzočim pomen in veličino našega največjega praznika. Nato je sledilo petje in deklamacije, nakar je pričela glavna točka večera, igra: »Ave Patriat« Igra je občinstvo zelo navdušila. Zelo učinkovita je bila zaključna scena — živa slika: Jugoslavija. — Igri je sledil nastop članov na bradlji, nakar je ženska deca izvajala ljubek nastop s solnčniki. Ob viharnem aplavzu so morali to točko ponoviti. Spored so zaključili člani-dijaki z lepo izvedenimi ritmičnimi vajami. Zaprisega sokolstva Mariborski Sokoli so zaprisegali v ponedeljek v Unionski dvorani. Zaprisege se je udeležilo poleg članstva tudi lepo število drugega občinstva. Po krasnem nagovoru župnega staroste brata dr. Kovačiča so članice zapele nekaj sokolskih pesmi, nakar je sledila zaprisega. Ob praporu Sokola-matice so vsi člani prisegli zvestobo kralju, domovini in sokolstvu. Celje, 2. decembra. Mesto je bilo že v nedeljo popoldan v zastavah. V pondeljek zjutraj so imele najprej vse šole Blužbo božjo, nakar se je vršila njih interna slavnost. Ob 8. je bila v župni cerkvi slavnostna služba božja, kateri so prisostvovali vsi predstavniki oblastev in uradov, rezervni oficirji, močna sokolska deputacija v kroju, zastopniki ter številno občinstvo. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa, ki je prvič prišla z novo polkovno zastavo, katero so ljudje občudovali. Služba božja se je vršila tudi v pravoslavni kapelici ter v evangeljski cerkvi. Ob 10-80 b« je vršila zaprisega novih članov v sokolski telovadnici. Zvečer je bil koncert koroških narodnih pesmi v Celjskem domu, ki je sijajno uspel. Sokolski praznik v Celju Dvanajsto obletnico ujedinjenja smo posebno svečano in sijajno proslavili. Sokol je tokrat še prav spretno pripravil telovadno akademijo, o kateri govorimo še na drugem mestu, in zaobljubo članstva in naraščaja. Le mnogo pred napovedano uro se je začelo zbirati v mestni telovadnici članstvo obojega spola in jo je napolnilo do zadnjega kotička. Pod lepo okrašeno sliko našega vladarja ata bila razvita oba prapora. Točno ob 10-30 zaigra Sokol dij. ods. državno himno, nakar otvori br. starosta dr. HraSo-vee v krasno zasnovanem govoru svečano sejo. V kratkih potezah je orisal nalogo Bokolstva. S krepitvijo duha in telesa naj postanemo državljani jeklene volje, moči in neomejani zvestobe do skupne domovine Jugoslavije. Posebno je še zavrnil neosnovan« očitke v preteklosti pa tudi sedanjosti, da je Sokol protiverski. V sokolski ideji je zapopadeno, da je vera najintimnejši in najsvetejši del notranjega Hv-ljenja vsakega posameznika. Ob koncu pozove vse nove Člane, naj polo-Ze svečano zaobljubo, da hočejo živeti po načelih Sokolstva za dobrobit skupne domovine. Bil ja trenutek globoke resnosti, ko je 85 članov izgovarjalo zaobljubo. Za temi je sledil naraščaj, ki je prejel tudi spominske znake. Orkester je vea čas prav pridno igraL S ponosom smo odhajali iz telovadnice, da smo Člani močne sokolske organizacije, ki druži vea narod. Murska Sobota 1. decembra. 2e mnogokrat je tuk. Sokol proslavil ta narodni praznik, a tako slovesno se ne kot letos. Na predvečer je bila akademija, na kateri so nastopili naši vrli Sokoli in Sokolice, ki so se izkazali a svojimi vzorno izvedenimi vajami. Nastopil je tudi orkester, ki je ponovno dokazal svojo izvežbanost. Zanimivost večera je bila plesna točka sestre Duše Wolfartove. Ne smemo pozabiti tudi na pevski zbor, ki je tudi tokrat častno rešil svojo nalogo pod taktirko agilnega br. prof. Juatina. 1. december ob enajstih ae je vršila pri nabito polni dvorani avečana seja. Otvoril jo je starosta br. dr. Farkaš z govo rom o sokolstvu. Nato se je vršila zaobljuba novih članov. To je bil gotovo zgodovinsko va žen trenutek za društvo, kajti 70 novih članov je stopilo pod krasen prapor in se svečano zaobljubilo, da bodo zvesti visoki ideji sokolstva in jugoslovanstva. Med gromkimi vzkliki sokolstva je bila svečana seja zaključena. Sokolska proslava v Novem mesta Na predvečer državnega in sokolskega praznika je priredil novomeški Sokol v lastnem domu slavnostno akademijo, na kateri so sodelovali člani in članice in naraščaj in deca ter Sokolski orkester. — Vestna taktirka kapelnika g. F a k i n a je že uvodoma s sokolsko koračnico spravila nabito veliko dvorano v slavnostno in radostno razpoloženje. Starosta gosp. Matija Marinček je govoril kratko, jedrnato in pomembno, njegove lepe besede je zaključila državna himna, nakar je nastopil ženski naraščaj. Po zvokih dr. A. Pichlerjeve serenade je pet srčkanih gimnazistk (Hermina Dernovšek, Ruža Germ, Marjanca Kastelic, Marija Smerdu in Jožica Strašek) tako ljubko in prožno in elegantno izvedlo izredno uspelo vajo, dejal bi ples, da je v resnici škoda, ker stvari niso ponovile. — Nastopili so tudi člani z zelo težkimi ritmičnimi prostimi vajami, povsem nove oblike. Nekateri so delali bravurpo, drugim se je poznala nervoznost, kar pa končnega efekta ni skvarilo. Člani so še med mlajšimi in b tem, kar so nam v nedeljo pokazali, moremo samozavestno računati nanje. Ista je s članicami. Priskakljalo je na oder osem ljubkih obrazkov in vitkih postavic, srečno kostu-miranih, da so prišli vsi gibi in vse kretnje do izraza in veljave. Naraščaj in članstvo je z le njemu lastnim znanjem in pridnostjo naštudiral društveni načelnik Ljudevit Papež. Vaje sta spremljala na klavir gospa Kastelčeva in na gosli g. Sproc. Oba sta priznana mojstra. — Pozabiti ne smemo Beletovega Zorana, učenca II. razreda osnovne šole, ki je prav s čuvstvom deklamiral »Orač na Topoli«, kot tudi živahna njegova sošolca 2arko Petrič in Gvido Dokuc, ki sta samozavestno in navdušeno rešila »Težak račun«. Vmesne točke je izpopolnjeval Sokolski orkester, ki je izvajal Zajčev »Večer na Savi«, Ledererjeva »Intermezzo« .in »Cvetne sanje«, Reccejev »Nocturno«. Dvofakov »Valček« in Fučikovo koračnico »Fanfara«. Ta orkester je z vsakim nastopom popolnejši, Novomeščanl so lahko ponosni nanj. — Slavnost je zaključila živa slika. Bil je prav lep večer in mnogo je doprinesel k narodni zavesti. Naslednji dan, 1. december, je pozdravil vse sokolsko misleče občinstvo v veliki dvorani Sokolskega doma, kjer je imel župni odbor slavnostno sejo. Starosta dr. Vasič je otvoril slavnostno zborovanje in podal besedo župnemu starosti notarju Marinčku, ki je imel nacijonal-nih misli in čuvstev poln govor. Zaključil je z vzklikom Nj. Vel. kralju in jugoslovanskemu Sokolstvu. — Tajnik Jože Splihal je prečital iz Sokolskega Glasnika »Proglas saveza SKJ«. Za tem so se prečitala imena v letošnjem letu na novo sprejetih članov in članic, ki jih je precej. Pozvani so prišli na oder in tam izgovorili slavnostno sokolsko zaobljubo ter poljubili sokolsko zastavo. Med temi smo opazili več starih sokolskih delavcev. Razdeljeni so bili še deci in naraščaju izletni znaki iz Beograda in sokolska koračnica Je dala slavnostnemu dopoldnevu primeren povdarek. — Naj bi se novomeški Sokol kraljevine Jugoslavije širil in naj bi uspeval v smislu Najvišjih želj, vsaj je bila dolenjska metropola vedno znana kot na-rodnozavedna trdnjava I Proslava najpomembnejšega praznika ujedinjenja Jugoslovanov se je vršila na tukajšnji drž. realni gimnaziji zelo svečano. Ob pol 9. uri je bila v frančiškanski cerkvi zahvalna sv, maša z državno himno. Nato se je vršila v gimnazijski telovadnici proslava ujedinjenja z lepim jedrnatim nagovorom profesorja dr. Tiller-ja, o velikem in najvažnejšem zgodovinskem dnevu, našega v bistvu enega naroda. — K proslavi so bili vabljeni tudi starši mladine, ki pa se na žalost premalo zanimajo za tako važne in lepe prireditve. — Ob navzočnosti polnoštevilnega profesorskega zbora in mladine je bilo navzočih le malo staršev z sreskim načelnikom Logarjem na čelu. Vse točke sporeda so se lepo izvajale, najlepši pa sta bili 8. točka: »Jurčič Tugomer, Monolog«, katero je predaval šesto-šolec Peterlin in 4. telovadne točke pod vodstvom g. učitelja in znanega sokolskega delavca Fona. To so nepobitni dokazi velikih uspehov trudapolnega dola celokupnega profesorske- Sa zbora in učenja mladine, ki je naša in cele ugoslavije bodočnost. Kranj 2. decembra. V soboto 29. novembra zvečer je priredilo Sokolsko društvo v proslavo Ujedinjenja slavnostno akademijo, ki je dobro uspela. Lep je bil nagovor br. prof. Adolfa Ivančiča. 2ivo je povdarjal pomen tega našega največjega narodnega praznika. Dne 1. decembra se moramo mi verniki jugoslovanske ideje spominjati vseh borb za naše osvobojenje, ki so bile polne slave in trpljenja. Vsakemu prazniku pa mora slediti delovni dan. Delajmo zase vsak v svojem poklicu, da bomo srečni in mirni. S tem poštenim in vestnim delom bomo delali tudi za državo. Sokol bodi pobornik velike ideje, ki hoče močen narod v močni državi. Pri tem naj nam pomaga vera v našega kralja in Jugoslavijo. Orkester Narodne čitalnice je zelo dobro izvajal pod taktirko br. Stanka Završnika par novih Bkladb. Gdč. Sanda Pirčeva, stud. fil. je zapela z zvonkim glasom in z občutkom pet narodnih pesmi. Dobila je lep šopek nageljev. Članice in člani so zelo spretno izvajali proste in simbolične vaje. Ugajale so zlasti simbolične vaje članov. Akademija je bila res dostojna proslava našega Ujedinjenja. T7 , ,, _ Jesenice, 2. decembra. v nedeljo zvečer je jeseniško sokolsko društvo priredilo v proslavo ujedinjenja slavnostno akademijo, ki je v vsem sijajno uspela. Vse tri dvorane bo bile natrpane. Prišli so gostje od daleč in blizu. Akademijo je otvorila slavnostna seja društvene uprave. Starosta br. dr. Maka Obersnel je posdravil vse zastopnike mesta, oblasti, raznih uradov, učiteljstva in drugih organizacij ter vse občinstvo, ki se je odzvalo v tako lepem številu. Za tem se je izvršila prevedba dece v naraščaj in narašščaja v članstvo. 89 novih članov je položilo tudi zaobljubo, ki so jo potem vpisali v spominsko knjigo Sledila je razdelitev diplom. Brat starosta je izročil diplome sestri Nadi Segovi in sestri Lah Manci ter bratu Pristovu Janku in bratu Francu Noču, ki so si jih priborili na župnih tekmah na Jesenicah. Slavnostni govor je imel brat dr Frančišek Kogoj. Orisal je v zanosnih besedah značaj 1. decembra. V srce segajočih in is srca do šli h besedah je pozival vse, ki čutijo jugoslovansko, vse, ki hočejo državi in narodu dohro, naj pridejo, ker so pri Sokolu vsem in vsakomur na stežaj odprta vrata. — Drugi del slavnostne akademije so tvorile telovadne točke, krasne skupine, mramornati kipi in Špi-carjevo »Domovina kliče« z zaključno živo sliko. Moška deca je nastopila s točko »Junak li Like«, ženska deca z žogami, moški naraščaj i deveterico, sledile so občudovanja vredne skupine članov. Na drogu so člani izvajali lepe vaje. Publika ni mogla prepleskati, navdušena Je bila, ko so videli, kaj vse premore telovadec Sokol; ženska deca »Mali strelci«, ženski naraščaj s skupinskimi vajami in mramornati-mi kipi! Slika za slikoI Ena lepša od druge. Izvajano je bilo vse z največjo fineso in elegan-oo. — Ves telovadni uspeh je uspeh načelnika br. Tone Buha. Mojster jel Pomagali ao mu sestra Mimi Perko, br. Pristov, br. Šega Ivan, sestra Nada Šegova. Bil je lep večer, ki bo ostal vsem v najlepšem spominu. Bled 1. decembra. 1. decembra na državni praznik narodnega ujedinjenja se je vršila slovesna služba božja ob pol 9. uri, katero je daroval duhovni svetnik g. Oblak. Udeležile so se sv. maše poleg vojaških in civilnih drž. predstavnikov ter korporacij in šolske mladine z učiteljskim zborom tudi mnogo ostalega občinstva. Po Bledu so plapolale drž. zastave v znak obletnice narodnega ujedinjenja. Trebnje, 2. dec. V nedeljo 30. novembra na preddan velikega sokolskega in državnega praznika je naše društvo proslavilo s svečano akademijo prvič rvi december kot društvo Sokola kraljevine ugoslavije. Svečano akademijo, kateri so prisostvovali vsi tukajšnji državni uradi, občinski urad, članstvo in mnogo občinstva, je otvoril društveni starosta g. Jakob Novak, ki je v svojem govoru orisal idejo in smernico sokolstva. Po govoru staroste je prosvetar učitelj g. Marijan Tratar prebral vsem navzočim sokolski proglas za praznik ujedinjenja, nakar se je izvršila zaobljuba vsega članstva. Mala sestrica Novakova Je deklamirala pesmico o Jugoslavi- !1, potem pa je prikorakala pod vodstvom na-elnice učiteljice g. Gauptmanove ženska deca, ki je strumno izvajala sestavo prostih vaj. Pod vodstvom vaditelja g. Tratarja Je pa podala sedmorica moške dece deset skupin živo ln skladno v zvezi deklamacij Sokoliča Travnika o »Jugoslovančku Sokoliču« in vse aedmorice s Ganglovo »Mi Sokoliči«. Čustveno nam je podala Sokoličica Milena težko pesem »Vizija«, ki je napravila na vse najgloblji utis. Sledil je nastop članic pod vodstvom načelnice s tremi prostimi vajami, ki so bile brezhibne. Kot zaključna točka ao nastopili na bradlji člani pod vodstvom načelnika g. Tomšiča, ki so a svojim nastopom dostojno zaključili lepo in skromno proslavo narodnega in sokolskega praznika v Trebnjem. — Zdravo I * *r»tiamj«rw <»«n Khko olYyyyy — Gostovanje Delavskega odra »Svoboda« ▼ Varaždinu. Varaždinsko kulturno društvo »Slo-boda« je povabilo ljubljanski Delavski oder, da ob priliki praznovanja 251etnice obstoja tega društva dne 29. In 30. novembra t. 1. gostuje v Varaždinu. Ljubljanski Delavski oder se je odzval temu povabilu in Je gostoval pod režijo režiserja Petreta v soboto 29, novembra v varaždinskem mestnem gledališču z dramo Maksima Gorkega: »Na dnu«, v nedeljo popoldne pa z Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Kakor izvemo, je Delavski oder rešil svojo zadačo nad vse častno in zadovoljivo. Igralcd-diletantje, če ravno po veliki večini delavci in delavke — so Igrali s tako vnemo in poglobitvijo, da m> želi vsestransko priznanje. Gledališče, ki je približno enako kakor ljubljansko dramsko gledališče, je bilo razprodano do zadnjega kotička. V Ljubljani pa bo premijera Gorkega drame »Na dnu« v nedeljo, 7. t. m. ob 8. uri »veter ▼ dvorani Delavske iborniee. — Izredni občni ibor UJEC. V ponedeljek ob 15. se je vršil v kolodvorski restavraciji zaradi osnovanja nove oblastne uprave v Ljubljani v smislu novih društvenih pravil izredni občni zbor UZC. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika Černigoja je občni zbor prešel na volitve oblastnega upravnega in nadzornega odbora, pri katerih so bili izvoljeni: V upravni odbor: predsednik viš. uradnik V. Černigoj, I. podpredsednik Sef postaje F. Žemlja, II. podpredsednik načelnik v p. E. Vargazon in odbor niki: R. Soklič, I. Zuccatto, M. Gruden, M. Ve dernjak, J. Božič, A. Baša, M. Bertonjcelj, J. Žnidaršič, A. Vergelj in H. Mešiček. Kot namestniki odbornikov so bili izvoljeni: J. Jenko, Fr. Sedej, J. Pogačnik, M. Zurlini in A. Weber. V nadzornem odboru so kot odborniki ozir. na niestniki: F. Babšek, D. Lapajne, S. Pirjevec, O. Mislej, F. Lužer in A. Erjavec. Po določitvi delegatov za centralno glavno skupščino, ki se bo vrSila v nedeljo v Zagrebu, se je razvila dolga, mestoma zelo živahna debata o krivici, ki je bila nedavno prizadeta organizaciji. Občni zbor je enoglasno in z ogorčenjem zavrnil vse klevete, ki jih neki širijo v javnosti o UZC, ki je povsem narodno stanovska organizacija. Zato bo občni zbor pozval novo društveno vodstvo v Zagrebu, da sestavi o vsem tem izčrpno spo-menioo, ki naj jo čimprej izroči na odločilnih mestih, da se takšno državi in železniški ustanovi kvarno delovanje enkrat za vselej zatre. Predsedniku novega oblastnega odbora je bila pri tej priliki enoglasno izrečena zaupnica. Lovske puške floberte, pištole za štrašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno na zalogi F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9 — V Sodražici Je včeraj umrl g. Alojzij Gu-idca, trgovec s suho robo, v starosti 56 let. Bil je eden najbolj brihtnih Ribničanov ter bil tudi več let v Ameriki. Slovel je tudi po svojem znanju, ki si ga je pridobil kot samouk. Od leta 1914. se je za stalno naselil v Sodražici. Med vojno bi skoraj vsled »dobrih prijateljev« prišel na Suhi bajer. — Naj v miru počiva. — Velik božični poset naših Američanov. Cu-nard Linie je organizirala velik božični izlet naših ameriških rojakov v domovino. Danes 3. decembra se bodo v New Jorku vkrcali na krasni in nad vse udobni prekooceanski parnik »Aquitanda«. — Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki L Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra — Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 660 J*' POZOR STARŠI! -»c Najkoristnejša darila Miklavža. Otroške oblekce, suknje in perilo iz lastne tovarne »Triglav« Vam nudi v veliki izberi JOSIP OLUP, LJUBLJANA Stari trg 2, na vogalu 282 Solidna postrežbaI Najboljše blago! 811 Obleke, suknje, raglani, ulstri domačega lastnega izdelka JOS. R0JINA, LIUBUAM Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina po nizki ceni pri L VILHAR, urar LJUBLJANA S-V. Petra čuta 30 £ ZIMSKO MOŠKO PERILO kravate, srajce, šale, nogavice, robce in drugo priporoča I. Urbančič Miklošičeva cesta štev. 20. Vreme. Najve^ja relativna vlaga je bila včeraj v Beogradu in v Skoplju, in sicer 95%. Najmanjša je bila v Splitu (58%). Mirno je bilo v Ljubljani, Sarajevu in Skoplju, drugod so pihali vetrovi. Megla Je bila največja (10) v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Jasno je bilo samo v Mariboru. Deževalo je pa v Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Padavin je hilo v Beogradu 3, v> Sarajevul, v Skoplju pa 4 mm. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 9 6, najnižja pa 3’9 stopinj C. Eno stopinjo pod ničlo je kazal termometer v Zagrebu in v Skoplju. Ljubljana. Sreda, 3. decembra 1930., Franc. Pravoslavni: 20. novembra, Drago. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v fiiški. ■ Predavanje v »Pravniku«. Danes v sredo 3. decembra bo predaval na sestanku društva g. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič: »Karl Bttcher in njegovo znanstveno delo (Komemora' cija«. Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. in vabi k obilni udeležbi odbor. ■ Sadjarska in vrtnarska podružnica ca občino Vič priredi v četrtek 4. decembra ob 7. zvečer v šoli na Viču svoje III. predavanje. — Udeležite se polnoštevilno. ■ Važnost apna v vrtnarstvu je naslov predavanja, ki ga priredi podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani danes v sredo 3. t m. ob 19M na univerzi v dvorani mineraloškega instituta. Predaval bo g. višji sad. nadzornik Humek. Vstopnine ni. ■ Odprta noč in dan so groba vrata! V nedeljo je umrla gdč. Hermina Schiffrer. Pokopali so jo včeraj. V soboto se je smrtno ponesrečil Janez Mandelj, Šofer. Tudi njega so pokopali včeraj. Rodbini inž. Fasana je iztrgala kruta usoda sinčka Rikarda. Pokopali so ga včeraj v Križah pri Tržiču. Nenadoma je preminula gdč. Marija Ehrensbcrgcr. Pokopali jo bodo danes ob 14. izpred mrtvašnice splošne bolnice k sv. Križu. Naj vsi v miru počivajo. Žalujočim naše sožalje! ■ Šibe, šibe! 2e v ponedeljek so začeli postavljati »štante« za miklavžev sejem na Kongresnem trgu. Včeraj ves dan 6e je pa gnetlo staro in mlado na Kongresnem trgu. Otroci, ki prodajajo šibe, prevpijejo seveda vse prodajalce. Največja gneča je bila v ponedeljek pod večerom v Šelenburgovi ulici, kjer je sv. Miklavž v Tičarjevi trgovini zapisoval vse pridne otroke v zlato knjigo. Te bo seveda obdaroval. Pokolj v Cerovcu pri Šmartnem Vinjeni delavci so se krvavo stepli ljudje v Jablanški Šmartno pri Litiji, 30. novembra. V soboto okoli 22. ure je prišlo med delavci g. Hafnerja, lesnega trgovca iz Ljubljane, ki izsekavajo čez znano Reko v Cerovci, do velikega pokolja, ki bi skoro zahteval tri človeške žrtve. V mraku je prišla večja družba delavcev v gostilno Antona Femca v Cerovcu. Okoli pol 22. ure pa stopijo v gostilno Jože Potisek, Anton Zidar in Jože Smrekar. Ko sta prva dva poklicala pol litra vina, jima ga je Smrekar vzel ter izpil. Ko sta poklicala drugi polliter, je storil isto. Meidtem je ta nevljudnost razburila tudi druge navzoče, ker se je med njimi že več dni kuhalo sovraštvo. Začelo se je prerivanje in fantje so se zrili iz gostilne na cesto, kjer je prišlo med delavci obeh skupin do pravcate bitke, kakršne Jablanška dolina pred gostilno - Pokolj, kakršnega dolini ne pomnijo ne pomni. Kri je brizgala na vse strani. — Potisek, vulgo »Gašperc«, je bil prvi ranjen, Smrekar drugi, a najbolj občutno pa Anton Zidar iz vasi Selšek, katerega so odnesli kakih 10 minut daleč v cestni jarek. Prepir je baje izzval Smrekar. Ob 23. uri so pozvali šmarskega kaplana g. Vinka Lovšina in okrožnega zdravnika gosp. Premrua iz Litije. Po podelitvi sv. poslednjega olja je zdravnik odredil prevoz vseh treh ranjencev v ljubljansko bolnico. Zidarja so takoj odpravili v bolnico, ker je njegovo stanje zelo opasno. Ostala dva in drugi težko in lahko ranjeni so morali pa na licu mesta počakati žandarmerijske patrole, katero je vodil kaplar Bučar. Ob 14. uri Je prišla na lice mesta sodna komisija, obstoječa lz okr. preiskovalnega sodnika Karla Novaka in zapisnikarja Pečnika. Maribci? m Dr. Anton Korošec ▼ Mariboru. V ponedeljek dopoldne je prispel z vlakom iz Beograda v Maribor bivši ministrski predsednik in minister dr. Anton Korošec, ki se je za nekaj dni, Id jih bo preživel v Mariboru, nastanil v svojem starem stanovanju v Marijanišču. m Cerkvene proslave. V soboto popoldne so v zavodu šolskih sester na veličasten način proslavili Jubilejni god škofa dr. Andreja Karlina. Te proslave se je poleg vladike udeležila tudi vsa mariborska duhovščina s pomožnim škofom dr. Tomažičem na čelu. V ponedeljek je pa škof proslavil svoj god s službo božjo v stolnici skupno 8 proslavo lavantinskega patrona sv. Andreja. m Dve novi sokolski društvi na meji. Na praznik 8. i m. bo ustanovitev novega sokolskega društva v Sv. Juriju ob Pesnici, na skrajni avstrijski meji, v nedeljo 14. t. m. pa dobi Sokola istotako obmejna Gornja Kungota. m Ustanovitev novega sokolskega društva. Danes se ustanovi novo Sokolsko društvo v Ločah peš Poljčanah. Župno upravo bo pri ustanovitvi zastopal odvetnik dr. Pučnik is Slovenske Bistrice. m Slaninarski trg. Na zadnji trg je 68 slani-narjev pripeljalo 186 zaklanih prašičev, 1 govedo in 2 teleti. Kupčija je bila dobra, cene navadne. m Sejm za prašiče. Na zadnjem praSičjem sejmu v Mariboru je bno 268 glav živine na prodaj. Pet do devet tednov stare prašiče ao prodajali po 100—200 Din, 8—10 mesecev stare po 250—650, eno leto stare pa po 800—1000 Din. Kilogram mesa žive teže po 10—12, mrtve težo pa po 14—15 Din. m Zagonetna smrt izvoščka. Med prazniki Je v tukajšnji bolnici nenadoma preminul izvošček Ivan Zelzer. Po mestu so se trdovratno razširile vesti, da je umri vsled strupa, katerega je povžil v samomorilnem namenu, vendar pa ge ta verzija doslej še nd potrdila. Zelzer je naj-brže umrl naravne smrti. m Trenchcoati, usnjeni jopiči, timski plašči, Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše, čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufakturno blago na obrose, L. Ornik, Maribor, Koroška 9. 852 m Samomor v Orehovi vasi. V Orehovi vasi na Dravskem polju se je v samomorilnem namenu obesil 551etni gostilničar Franjo Prinčič, doma z Goriškega. V smrt so ga gnale gospodarske razmere. m Zopet »Evropa«. S kavarno »Evropo« ima policija stalno posla in tudi pri osdišču je že več vlog. V soboto se je pa zopet primeril nov incident. Z vlakom ob 23. uri sta prišla v omenjeno kavarno dva gospoda, eden trgovec, drugi industrijalec. Tu sta se jima pridružili dve ar-tistinji, pili in jedli, natakar pa je predložil račun, skoraj 600 Din, obema gostoma, ki nenaročenih pijač in jestvin seveda nista hotela plačati. Tudi ta zadeva pride pred sodišče. m Nenavadna nezgoda. Ker je pozabil ključ, je hotel v nedeljo zvečer skozi okno domov 37-letni zasebni uradnik Albin A., stanujoč v Koroščevi ulici, pri tem pa je padel in ai zlomil levo nogo. Gelje * Mladeniči rojeni I. 1911, 1912 in 1913, ki bivajo v mestu Celju, se morajo neglede na njih domovinsko pristojnost od 6. decembra do 4. januarja oglasiti pri vojaškem oddelku mestnega načelstva v sobi št. 2. * Miklavžev večer v Narodnem domu priredi v petek ob 20. uri Sokolsko društvo v Celju. Darila se sprejemajo 5. decembra do 18. do 20. ure v Narodnem domu. * Borza dela v Celju potrebuje: 2 konjska hlapca, 1 hlapca za govejo živino, 18 rudarjev, 1 steklarja, 1 vodov, inštalaterja, 1 elektrika-strojnika, 2 mizarja, 1 sodarja, 5 čevljarjev, 11 vajencev, 21 kmetijskih dekel, 1 kmetijsko gospodinjo, 1 natakarico, 1 kavarniško kuharico, 7 navadnih delavk, 3 kuharice, 14 služkinj, 1 sobarico, 1 postrežnico, 1 varuhinjo, 1 gospodi Otvoritev nove šole in obč.hiše v Dev. ML v Polju Številne nove šole v banovini, ki so bile otvor-jene zadnja leta, pričajo, da se naSe ljudstvo zaveda pomena osnovne izobrazbe za narod. Tako so v ponedeljek otvorili zopet novo šolo, in to v Devici Mariji v Polju. Po 10. maši, ki jo je opravil župnik M tl 11 er in katere se je udeležilo več tisoč ljudi, so se zbrali zastopniki oblasti, korporacij in društev pred novo šolo, kjer je slovesnost otvoril župan g. Gartroža. Pozdravil je vse in izročil ključ novega prosvetnega hrama upravitelju Mihelčiču. Nato Je načelnik prosvetnega oddelka Dravske banovine g. dr. Lončar čestital občanom v imenu banovine in je govoril o pomenu šole za raavoj naroda. Učenka Kuharjeva je po prisrčni deklamaciji izročila srezkemu načelniku dr. A n d r e j k 1 lep šopek za Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, po katerem ee nova šola imenuje. V imenu mladine in učiteljstva se je upravitelj g. Mihelčič zahvalil občini. Po deklamacijah in pevskih točkah je župnik Mlil-ler blagoslovil šolo in nato imel dolg govor o šoli, o njenih nalogah za narod, državo in dinastijo ter Boga. Po čestitkah dr. Andrejke in po uspelih nastopih so gostje odSll pred nov občinski doan, bi so ga tudi ob tej priliki otvorili. Govorili so župnik Miiller, župan Gartroža in •rezki načelnik dr. Andrejka. Na zakuski v stari Soli so govorili še upravitelj Mihelčič, šolski nadzornik Lužar, dr. Bole in g. Kukoviča. Zupan je predlagal uda-nostne brzojavke, katere so poslali visokemu kraljevskemu domu. Govorili so še drugi in poudarjali pomembnost tega dne, ko so otvorili v ljubljanski okolici dve ponosni stavbi, ki pričata o kulturi našega naroda. Uspel perutninarski tečaj Ljubljana, 2. decembra. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe je priredil včeraj v Ljubljani perutninarski tečaj, ki je prav dobro uspel. Vseh udeležencev je bilo 110. Bili so iz vseh krajev naše banovine. Tečaj je otvoril tajnik Kafol, ki je pozdravil prisotne, pred vsem zastopnika banske uprave g. Inž. Murija, kmetijskega referenta g. Zupanca in vse zastopnike s podeželja. G. inž. Muri je imel lep nagovor na tečajnike in jih pozval k vztrajnemu delu za to prevažno panogo iivinorejstva. V imenu Kmetijske družbe je zborovalce pozdravil družbin ravnatelj goap. inž. Lab. Nato je predaval g. Zupanc o važnosti perutninarstva. Popoldne so se zbrali tečajniki na državnem bakterijološkem zavodu v Lipičevi ulici št. 2. Predaval je ravnatelj zavoda g. dr. Kern o boleznih perutnine. Udeleženci tečaja so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja, ki se mu je zahvalil v Imenu tečajnikov g. Malasek za prelepo predavanje. Nato so se tečajniki z velikim zadovoljstvom okoli 17. ure rasšli. Dne 10. decembra se zbero udeleženci tečaja ponovno k predavanju v Ljubljani. Predavali bodo priznani strokovnjaki o reji, pitanju in pasmah perutnine. Za las je uSel smrti Nenavadna sreča v nesreči voznika, ki so se mu splašili konji Trsin, 2. decembra. Okoli 17. ure se je pripetila pri Trzinu nenavadna nesreča, pri kateri bi voznik skoro prišel ob življenje. Jožetu Pečarju so se splašili konji, ko je vozil proti Ljubljani po cesti, ki pelje vStric proge. Tedaj je privozil v isti smeri tudi kamniški tovorni vlak. Konji so vlak prehiteli in zadeli pred njim v cestni kamen. Voz se je prebrnil, lokomotiva je pa v tistem trenutku obranila konja in ga vrgla ob stran. K sreči Je strojevodja opazil nevarnost in je tedaj že zmanjšal hitrost. Voz je bil razbit, konj lahko ranjen na hrbtu, voznika je pa vrglo pod vlak in prav po čudežnem naključju je v zadnjem trenutku podzavestno potegnil noge v stran, sicer bi ga kolesa razmrcvarila. Sreda, 3. decembra 1930. rsBaaBBaHMBaBHMaDMaBaanMMNaBBHBai Nad vse uspel novinarski koncert Ljubljana, 2. decembra. Kakor vsako leto, je tudi letošnji novinarski koncert nad vse pričakovanje uspel. Bil je že pied začetkom popolnoma razprodan. Mnogo jih je odšlo brez vstopnic. Kljub temu, da v unionski dvorani že zlepa ni bilo toliko ljudi, so gostje zavzeli svoje prostor« brez večje gneče. Novinarjem je občinstvo s tem rekordnim obiskom dalo največjo in najlepšo zahvalo za njih delo v službi javnosti. Med odličnimi gosti so bili vršilec dolžnosti baha Dravske banovine g. dr. Pirkmajer 8 soprogo, komandant dravske divizije general g. Veselinovič, rektor univerze prof. dr. Serko, predsednik višjega drž. sodišča dr. Rogina, ljubljanski župan dr. Dinko Puc, dvorna dama dr. Tavčarjeva, gospa inž. Serneceva, ves ljubljanski konzularni zbor, razen francoskega konzula, ki se zaradi žalovanja prireditve ni mogel udeležiti. Odsotnega italijanskega konzula je zastopal vicekonzul g. Andreoli. Navzoči so bili še bivši ministri dr. Gosar, dr. Kulovec in dr. Krainer, dr. Sušnik, predsednik Odvetniške zbornice dr. Žirovnik, upravnik policije dr. Guštin, predsednik zbornice za TOI g. Jelačin, predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar, predsednik zdravniške zbornice dr. Rus, predsednik velesejma g. Fr. Bonač, prošt g. dr. Čerin, ravnatelj OUZD g. Krek, predsednik Pokojninskega zavoda g. Vertovec, predsedniki vseh večjih ln važnejših kulturnih in gospodarskih organizacij in korporacij, mnogo županov iz občin na deželi, mnogo zastopnikov in iz vseh krajev banovine in ogromno število drugega občinstva. Po koncertu, na katerem je bilo odobravanja in navdušenja, kakršnega ne pomnimo v Ljubljani, se je razvil živahen družaben večer s plesom. Velika nesreča Motorno kolo 8 prikolico zavozilo v toz i dračjem, ki je nevarno ranilo sopotnico Vrhnika, 2. decembra. V ponedeljek v mraku ob 5. uri popoldne se je pripetila na Podlipski cesti težja nesreča i motornim kolesom s prikolico. Zgodilo se je sledeče: Posestnik Zalaznik Janez je pripeljal domov popoldne voz suhega dračja, ki Je segal precej daleč na cesto. I* Podlipske ceste proti Sv. Lenartu je pa privozil neki hlapec s parom konj. V istem hipu, ko sta silila oba voza vštric, pa pridrvi po ozki cesti motorno kolo s prikolico. Vodil ga je g. I. Ogrin, za njim je sedel posestnik iz Stare Vrhnike g. Janko Mesec, v prikolici pa njegova ga. Julka Mesec. Motor se ni mogel ogniti vozu in je zapel v suho dračje. Gospej Julki Mesec je dračje prerezalo nosnice in jo zelo nevarno ranilo na očesu. Nezavestno so odnesli v hišo g. Zalaznika in telefonirali v Ljubljano po rešilni avto, ki je v 20 minutah že privozil na Vrhniko in odpeljal nato nezavestno v ljubljansko bolnico. JUGOSLOVAN Stran 5 Huda avtomobilska nesreča pri Kranju Na praznik ujedinjenja so priredili lovci križke občine velik lov. V revir g. Perka so bili povabljeni tudi nekateri lovci iz Kranja. 2e zjutraj so se odpeljali z avtomobilom kamnoseški mojster g. Jeglič Rudolf, trgovec gosp. Hlebš Rudolf in puškarski pomočnik g. Rozman Franc v Križe. Lovili so vse dopoldne in popoldne. Po končanem lovu pa so se zbrali vsi lovci v Zaplotnikovi gostilni v Križah. Imenovani trije lovci iz Kranja niso tam dolgo ostali in so se hoteli odpeljati v Duplje k Rozmanovemu bratu, ki je tega dne ustrelil prvega zajca v življenju. Stara navada je, da lovci tak dogodek slovesno proslave. Se predno so se odpeljali, je pripomnil g. Hlebi g. Jegliču, da nekaj pri avtomobilu ni v redu, ker ga je zanašalo. Pregledali so ga in ugotovili, da desni pnevmatiki nista dobro napolnjeni, da pa nista čisto prazni. Jeglič, ki je lastnik avtomobila in je tudi sam šofiral, je zato vozil počasi. Ni pa resnica, da so drveli z brzino 90 kilometrov, kakor stoji v nekem današnjem listu. V bližini Jegličeve gostilne v Dupljah, nekako 50 m pred križiščem ceste in železniške proge, pa sta obe pnevmatiki nenadoma počili. Avtomobil je najprej zadel ob obcestni kamen, ki ga je odlomil, nato pa se Je zaletel v debel lesen signalni drog pred železniškim tirom in ga podrl na tla. Najhujše poškodbe je dobil Jeglič, ki Je šofiral. Volan mu Je močno stisnil prsni koš in je krvavel skozi usta in nos. Hlebša je ranilo steklo. Obraz mu je močno zatekel, steklo mu k sreči ni poškodovalo oči, ampak mu je samo ranilo kožo, Najmanj je ranjen Rozman, ki je sedel zadaj. Nanj se je prevrnila streha avtomobila in mu poškodovala nosno kost. Vsi ko bili še toliko pri moči, da so prišli do Rozmanovega doma v Dupljah. Ravno takrat je privozil mimo avtomobil g. dr. Guklerja, direktorja tovarne »Ju-gočeške«. Pripeljal je Hlebša, ki se je sprva najslabše počutil, v Kranj, kjer ga je pregledal zdravnik dr. Božidar Fajdiga. Jeglič in Rozman sta ostala na Rozmanovem domu. Polagoma se je tudi Jegličevo stanje toliko poslabšalo, da so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom najprej v Kranj, od tam pa v Ljubljano v Leonišče. Grobovi celjskih grofov najdeni Zanimive zgodovinske najdbe v Marijini cerkvi — Umetnostni zgodovinar Marijan Marolt domneva, da gre za grobove celjskih grofov Celje 2. decembra. Kdorkoli obišče Celje in si ogleda njega znamenitosti, gotovo stopi tudi v Marijino cerkev, kjer so v stekleni omari za glavnim oltarjem shranjene lobanje celjskih grofov, mogočnih gospodarjev Celja, ki so v že srednjem veku hoteli ustvariti državo južnih Slovanov. Ob pogledu na te glave se v človeku poraja vprašanje, kje so bili grofje pokopani in kje so ostali deli trupel. Zgodovinarjem je bilo znano, da so bili grofje pokopani v posebni grobnici na episteljski strani pred glavnim oltarjem. Slovenski zgodovinar župnik Orožen poroča, da so 1. 1813 te grobnice odprli, glave sneli g trupel, dragocenosti spravili, kosti pometali nazaj v grobnice in jih zasuli. Vendar pa za mesto, kjer bi bile grobnice nihče ni vedel. Tudi sedanji zgodovinar Celja profesor Orožen je menil, da so grobnice nekje pred glavnim oltarjem. Pred vojno je Dunajčan rudarski svetnik Riedel iskal grobnice pod klopmi na episteljski strani, pa jih ni našel. Resna pa je začel študirati to vprašanje župnik spomeniškega urada ter znani umetnostno-zgodovinBki pisatelj g. Marijan Marolt iz Celja. Menil Je, da so grobnice med glavnim oltarjem ter zvišenim mestom, kjer stoje rdeči stoli. Pod njegovim vodstvom so delavci stavbenega podjetja Kališnik v ponedeljek dopoldan začeli na označenem mestu kopati. Kmalu so naleteli na oboke in izkopali nekaj kosti. Spravili so na dan poleg kosti 8e ostanke lesenih krst, žebljev, preperelih oblek, stekla in nekaj lončenih posod. Med kostmi Je mnogo lobanskih kosti, zlasti čeljusti, iz katerih bi se dalo sestaviti precej lobanj, tako da se zdi upravičena trditev, da gre za grobove celjskih grofov. Kopanje bodo nadaljevali ter izgleda, da bodo odkrili vse grobnice ter ie mnogo drugih zanimivih ostankov. Grobnic ne bodo več zasuli, kot so to iz nerazumevanja storili pred sto leti, temveč bodo dostopne vsakomur. O nadaljnjem uspehu kopanja bomo le poročali. Štiri senzacijonalne aretacije v Brežicah Orožniki so aretirali štiri 20-letne mladeniče iz boljših hiš, ki so, kakor vse kaže, v zvezi z dvema velikima vlomoma v Brežicah Brežice, 1. decembra. Dobro sta gotovo še v spominu čitateljem dva vloma v Brežicah, ki sta vzbudila precejšnje razburjenje in o katerih je »Jugoslovan« že obširno poročal. Dolgo se je orožništvo trudilo, da bi prišlo na sled vlomilcem in izglodalo je že, da njihov trud ne bo poplačan. Brežiška orožniška patrulja je pa aretirala v soboto v vasi Trnje, občina Zakot pri Brežicah, 4 fante, stare okrog 20 let, iz boljših kmetskih rodbin. Aretiranci so Hofler Ivan, posestniški sin; Priveršek Josip, po poklicu mizar, a isto-tako posestniški sin, in brata Simon, gostilničarjeva sinova. V noči, ko se Je zgodil vlom v grajščinsko pisarno, je mestni stražnik g. Saveli okrog 23. ure ponoči, ko je patruljiral okrog mosta in se vračal v mesto, opazil pri graščini dva neznanca, katerima Je posvetil z električno svetilko v obraz. Ko je zahteval, da naj povesta imena, je rekel Hdfler, da se piše Korent in da je iz Kostanjevice, Priveršek pa, da je njegov prijatelj. Pravila sta, da sta spremljala brata na kolodvor. Potem jih je pustil g. Saveli pri miru. Drugi dan na vseh svetnikov je stražnik HOflerja videl zopet na pokopališču v Brežicah in ga vprašal, kako se piše. Tu mu je rekel, da je Koren. Ko se je mudil HSfler pred dnevi na občini, ga je g. Saveli nagovoril s Korenom. To Je slišal stražnik g. Kobal in rekel: »Kakšen Koren, saj to Je ja Htifler iz Trnja!« Saveli Je o vsem tem poročal orožniški postaji. Odtiski prstov, ki so jih dobili v grajščinski pisarni, se popolnoma ujemajo ■ Priverškovimi prsti. V to afero je zapletenih še več oseb, na podlagi tega sta bila aretirana tudi brata Simon. Stroga preiskava bo dognala, kdo Je krivec. Žalostna kronika dveh praznikov Ljubljana, 2. decembra. Pretekli prazniki so bili v znamenju smrtnih nesreč, pretepov in pokolja. Bolniški avto je prevažal ranjence, da so službujoči zdravniki komaj zmagovali delo. Se nikdar ne pomnimo tolikanj nesreč. Po zabavi krvav pretep V soboto zvečer so se v neki gostilni blizu postaje v Zalogu fantje pošteno napili in se stepli. Žrtev pretea je bil Franc Zupančič, ki je dobil tri sunke z nožem v hrbet. Pretep na Krakovskem nasipu V ljubljanskem predmestju Krakovo so sedeli v gostilni Meze trije zidarji. Nenadoma Je vstopil v gostilno neki moški in izzval prepir. Neznanec je bliskoma potegnil nož ter je vse tri ranil. Reševalni avto Je prepeljal vse tri ranjence v bolnico. Rane na zadnjem delu telesa k sreči niso težje. Žrtev motociklistične nesreče ▼ šiški Od nedelje na ponedeljek se je pripetila v Spodnji Šiški motociklistična nesreča, ki je zahtevala tri žrtve, smrtno, težko in lahko ranjeno. V smeri proti Ljubljani se Je vozil na kolesu 26-letni Viljem Meze, sin gostilničarke v Krakovem. Za njim sta pripeljala z motornim kolesom mehanik Franc Gregorin iz St. Vida in šofer pri Magistru, Janez Mandelj. Gregorin je skušal prehiteti kolesarja, toda ta Je zavil v napačno smer. Gregorin je sicer takoj zavil, vendar je bila nesreča že gotova. Mandelj je v velikem loku padel preko Gregorina na Mezeta in ata oba loputnila po tleh. Prvi se je opomogel Gregorin. Imel pa je zbita dva zoba. Meze je imel zlomljeno desno nogo nad členkom, dočim je Mandelj nezavesten obležal Prebil si je črepinjo. Rešilni avto je prepeljal Mandlja in Mezeta v bolnico, kjer ao jima nudili takojšnjo pomoč. Stroj odtrgal kazalec 17-letnemu mizarskemu vajencu Francu Urbančiču je odtrgal stroj za hiženje v delavnici kazalec desne roke. V bolnici so ga obvezali ter ga nato pustili domov. Poskušen samomor pod vlakom 88-letni Franc Strojan iz Rožne doline se je pripravljal k poroki. Imel pa Je ie preje več ljubavnib razmerij in je moral plačevati alimente za več nezakonskih otrok ter mu radi tega od njegovega zaslužka ni mnogo ostalo. Dobil je razna pisma, v katerih so ga njegove bivše ljubice tirjale za denar, toda Strojan je bil brez sredstev. V obupu in to ravno na dan, ko se je hotel poročiti, je zavil proti Tivoliju in ge vrgel tam pod tržaški brzovlak. Stroj ga je vrgel na cesto nad progo. Močno poškodovanega na prsnem košu so prepeljali v bolnico. Padec z voza Zupančič Matilda, 24-letna šivilja na Vrhniki, se je peljala na vozu 8 svojim očetom. Na klancu je nenadoma odpovedala zavora. Zupančičeva je padla pod voz in se je težko poškodovala. Kolo Ji je strlo kost pod kolenom. Samomor zobotehnice V Rožni dolini se je zgodil ie nepojasnjen samomor 28-letne Mary Ehrensberger. Našli so jo v postelji, kjer so Jo zvijali »trašnl krči. V groznih bolečinah je proti jutru izdihnila. Navedena je bila po rojstvu Dunajčanka in usluž-bena kot asistentinja pri zobozdravniku dr. Tavčarju v Gledališki ulici. Nenadejan napad 24-letni delavec Krove Jože iz Hranilniške ulice je bil brez vsakega povoda napaden v Medvedovi ulici v Šiški od nekega neznanca. Jože je dobil precej resne poškodbe. Tujec Je neznano kam izginil. Iz zabave pretep Pri posestniku Francu Musecu v Blehovi vasi pri Logatcu je bila 30. novembra domača zabava. Kakor je na kmetij že navada, tako je tudi tukaj i* zabave nastal prepir, tekom katerega Je neki vročekrvnež pahnil Musca na tla in ga ie pošteno osuval. Musec ima zlomljenih nekaj reber. Iz kriminalnega predala Policijska kronika danes ne beleži nikakih večjih dogodkov. Prijavljenih Je bilo nekaj manjših tatvin, kaljenj nočnega miru, nedostojnega vedenja in nekaj običajnih prestopkov avto-predpisov in cestno-policijskega reda. Ogenj v strehi Od ponedeljka na torek okoli 2. ure zjutraj je višji stražnik Rutar Ivan ob priliki službenega obhoda opazil, da se vali iz okna hiše na Tržaški cegti it. 14 gogt dim. Tja sta prihitela tudi poizkusna stražnika Stermun in Klajger ter so vsi skupno vdrli v stanovanje. Tu so našli mirno spečega v goreči pogtelji 87-letnega Hiti Gregorja. Zbudili so ga, znosili gorljive stvari na cesto in pogasili ogenj. Hiti pripoveduje, da je prišel okoli 1.80 precej vinjen domov, prav nič pa ne ve, kako je nastal ogenj. Najbrie Je legel i gorečo cigareto v posteljo in se je pri tem vnela odeja. Hiti trpi škode kakih 200 Din. Tatovi na kolesih Prav iznajdljivi so postali gospodje uzmoviči. Soproga čevljarskega pomočnika Gogola Ana iz Most je šla v soboto okoli 17. ure po Dunajski cesti v smeri Črnuče. Na Ježici, v bližini trgovine Štern, sta privozila za njo dva približno 20 let stara kolegarja, od katerih ji je eden potegnil z glave giv klobuk. Kolesarja sta hitro izginila. Ptiče so lovili na limanice Policija je aretirala v Mestnem logu tri prijatelje ptičev in ptičje pečenke. Pri navedenih so našli več kletk g ptiči in pa limanice. Ptiče 80 izpustili, limanice uničili, kletke pa hrani policija kot corpus delicti. K NAJDBI UMORJENCA V KOSEZAH Policija je identiteto umorjenca, ki je bil najden v ponikovalnici bivše opekarne Stavbene družbe v Kosezah pri Ljubljani, nedvomno ugotovila. Je to 27 let star Vojnikovič Sinnjl, rodom iz Bosanske Dubice, prekupčevalec stare obleke, ki je 29. septembra tega leta prispel v Ljubljano nakupovat stare obleke. Se Istega dne se je Vojnikovič g svojimi tovariši nastanil v pre-očišču pri »Amerikancu« v Florijanski ulici, nato pa odšel po svojih poslih. Od tega časa se imenovani ni več vrnil v prenočišče niti na svoj dom. Policija je dosedaj dognala osebe, ki so bile z Vojnikovičem nazadnje skupaj. Ker so te osebe nujno sumljive, da so z umorom imenovanega v zvezi, so bile aretirane. Več jasnosti glede storilcev bo dognala nadaljna preiskava. Uprava policije v Ljubljani. Štirje nevarni tički pod ključem Maribor, 2. decembra. V Mariboru 80 se, kakor smo poročali, v zadnjih dneh stalno množili vlomi v trgovine, gostilne in tudi v zasebna stanovanja. Policija Je kmalu dobila sled za nevarnimi zločinci in je v soboto in v nedeljo tudi res izsledila prva dva, 30-letnega Franca Graha in 27-letnega Edvarda Otorepca, oba znana zlikovca, ki sta šele nedavno prišla iz ječe, odnosno prisilne delavnice. Pri preiskavi je sedaj policija ugotovila, da sta Grah in Otorepec vlomila v gostilno Gajšek v Mlinski ulici, v Dolinškovo branjerijo v Trstenjakovi ulici, v Cilenškovo trgovino v Tvomiški ulici v stanovanje Leopolda Jaša v Koserjevi ulici, v gostilno Ane Matkove na Ruški cesti, v pisarno T. Sokličeve na Aleksandrovi cesti, v zasebno stanovanje I. Gulde v Trdinovi ulici In najbrže tudi v trgovino Jakoba Zagorja v Ulici 10. oktobra. Iz teh gostiln, trgovin in stanovanj sta Grah in Otorepec odnesla denar, razne zlate in srebrne predmete, obleko, čevlje, cigarete, pijačo itd. Denar sta zapravila, ukradeno blago pa deloma prodala, deloma pa zastavila v zastavljalnici, kjer je sedaj policija izsledila suknje, plašče in druge predmete. Istočasno so pa orožniki v bližini Pesniškega dvora prijeli druga dva znana vlomilca in tatova, 82-letnega Gustava Punčuha in 85-let-nega Rudolfa Skoberneta, ki sta istotako iele nedavno odsedela več let ječe. Pri njima so našli več zlatnine, ki sta Jo še neznanokje pokradla. Bila sta oddana sodišču, ki Je sedaj uvedlo strogo preiskavo, da ugotovi kje vse ■ta se udejstvovala. Tako so zopet Štirje nevarni tički pod ključem in varnost bo v Mariboru vsaj začasno večja. Novo mesto Osebna vest Sodni pripravnik g. Emil Pu-refcer je položil sodmjski izpit. Čestitamo! Jakčeva dela ali fotografije istih, kot tudi što-vilne fotografije Jakčeve razstavi v Clevelandu in njegova lastna slika, vse to je razstavljeno v »Slovenčevem« oknu. Nočni napad. Blletni Sčap?! Andrej, cirku-larist i Radohi ge jo v Dol Lazah šalil z dve-nia diugima delavcema Pa ‘umu že ni moglo biti vse po godi, ker sta ga, ko se je vračaj domov, na poti napadla s koli in ga tako obdelala po glavi, da je moral v bolnico. Obsojen morilec. Gostilničarja Janez Mihelčiča iz Vinice Je leto« sredi septembra do smrti zabodel Jožo Medveda, kovača v sosed. Drenovi-«i. Te dni Je bil mož pred tukajšnjim sodiščem obsojen na deset let Ječe in trajno izgubo državljanskih pravic. Brežice Uboiui proračun. Proračun ubožnega sklada za leto 1081. Je v občinski pisarni v Brežicah v pogled mešSamom med uradnimi urami. Vihar. V nedeljo dopoldne in popoldne je divjala strašna burja. Na Caiteiu je podrlo velik topol, ko m blagoslavljali zvonove in lahko M se zgodila večja nesreča. Mohorjeve knjige so prišle ta se dobe v župnišču. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetedc ob 20. uri zvečer. Sreda, 8. decembra: »Mladoletne«. Red C. Četrtek, 4. decembra: »Serija A-000001«. Red. B. Petek, 6. decembra: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 8. decembra: Zaprto. Četrtek, 4. decembra: »Trubadur. Gostuje tenorist Adrtjan. Red E. Petek, 5. decembra: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sreda, 8. decembra: Zaprto. Četrtek, 4. decembra ob 20. uri: »Življenje je leipo«. Ab. C. Kuponi. Šah Za produkcijo dr. Aljehina v Ljubljani vlada veliko zanimanje. Po zaslugi odbora, katerega tvorijo predeedn. dr. Egon Stare, tajnik C. Vidmar in odborniki: dr. Lapajne, dr. Lajovic. Evgen Lovšin, Bogo Pleničar in Gabrovšek L. so v načrtu celo dve prireditvi. Ena od teh bo vsekakor simultanka. Na željo dr. Aljehina pa ne sme biti preseženo število 88. Dve od teh partij bo igiral svetovni mojster na slepo. Za drugo prireditev bi prišle 8 možnosti v poštev: slepa simultank«, handicap -matoh z najmočnejšimi igralci v Ljubljani ta brzotumir. Datum dr. Aljehlnovega prihoga še ni znan. Sigurno pa je to, da bo na svoji poti iz Pariza začel turnejo v Ljubljani. Cas, kraj in pogoje za prireditve bomo objavili pravočasno Deserfletfnica lldtuženja bančnih zavodov v Beogradu Delo denarnih zavodov pri splošnih gospodarski,li problemih, važne lajave ministra trgovine An industrije im ministra zunanjih poalov. Naše denarništvo stopa v novo fazo gospodarske aktivnosti, ki bo rodila, po koniane-in delu, vise orne uspehe, ki jih denarništvo moire In mora doprinesti baš v sedam ji dobd gospodar-skih neprilikih, katerimi »e bori svetovno gospodarstvo. Posebno važna nailoga pa pripada denarništvu v naši državi, kjer so vsled raznoličnosti gospodarske »trutoture raamere tako značilno razdvojene. Naše denarništvo je postavljeno pred nove naloge, ki bodo gospodarskemu življenju zadale povsem drugačno obeležje. Že v najkrajšem čaeu bo stopal v vefljavo zakon o denamiih zavodih in borzah, ki bo bitno vipfldval na razvoj denarništva sploh. Zakonska stabilizacija dinarja se nahaja pred udejstvitvijo, zaito je pripravljenost našega denarništva za rešitev aktualnih vprašanj nujna. N« predpražnik našega ujedinjenija se je vršila v Beogradu proslava desetletnice obstoja Udruženja bančnih zavodov ykl j« poleg svojega jubileja imela tudi važen narodnogospodarski značaj, saj »o se tu načela in dedoma tudi teoretično rešila zelo važna vprašanja našega denarništva. Med drugim je posebno važen govor ministra za trgovino in industrijo Dometroriča, ki je definiral naloge bankarstva nekako takole: »Banke niso saune sebi namen, temveč imajo vršiti svojo narodno-goepod arako funkcijo. Moderno gospodarstvo ne more napredovati, ako so gospodairske razmere slabe in nezdrave. Zato je profeeijanaini interes denarnih zavodov identičen z interesi narodnega gospodarstva. Ne more se ločiti eno od drugega, ker tvori v»e skupaj višjo gospodarsko skupnost. V sedanjem času gospodairske krize morajo predstavniki naših denarnih zavodov bolj kakor kdaij prej proučevati položaj našega gospodarskega življenja, da bi mogli pravočasno pod-vzeti vse potrebno v pravilnem razumevanju vloge bank pri zbiranju sredstev iz naroda, ki •e potem zopet oddajajo narodnemu gospodarstvu za pospeševanje produktivnega dela, ne da bi se iskali dobički, ki ne odgovarjajo sedanjemu gospodarskemu položaju. Ob takem delu za ureditev naših gospodarskih raamer je potrebna izdelava raanih zakonov is področja gospodarske zakonodaje, pri čemer je treba predvsem omeniti zakon o bankah, hranilnicah, zavarovalnih družbah in borzah, ki se izdeluje v poverjenem mi resoru.« Predsednik Udruženja dr. Vlado Markovič je podčrtal akceptiranje denarnih zavodov programa, ki nam ga je prinesel zgodovinski 6. januar, ki je mesto partizanstva napravil red, enakopravnost, zakonitost in intenzivno delo v vseh smereh. Izvan redno gospodarsko vežen je bil tudi govor našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča na banketu v hotelu »Pri srpskem kralju«, ki je med drugim izjavil o gospodarskih vpra-lanjiih sledeče: Gospodarska kriza ne obstoja samo pri nas, temveč po vsem svetu, ima pa tudi svoje politične vzroke. Da gospodarstvo lahko napreduje in se razvija, Je potrebna urejenost notranjih in zunanjih razmer. Potrebna sta miir in pokoj. E Evropi imamo mir, a žal nimamo pokoja, kar ojačuje gospodarsko krizo ln otežuje njeno rešitev. Pred letom, ko se Je v Haagu reševalo vprašanje reparacij, je mno- go politikov pričakovalo, da bo z rešitvijo tega vprašanja nastopil čas ublažitve gospodarske krize, da se bodo narodi pomirili ter posvetili reševanju gospodarskih vpraašnj. Na žalost se to ni doseglo. Vrstili so se pojavi, ki so po vsem svetu izvali izpremembe, katere so grozile, da skale mir in miren razvoj produkcije. Mnogi izmed teh pojavov, ki so povečali vznemirjenje v Evropi, nimajo onega značaja, ki se jim pripisuje. V Evropi je mnogo izpremen-ljivega, toda mi nadaljujemo, mislim, na stari način. Drugi element, ki je prinesel nepokoj, je to, d je med svetovno vojno postala navada govoriti vzvišenim tonom, kar se nadaljuje Se danes toliko let po vojni. Posamezni režimi, ki imajo težkoče, In posamezni politiki zanemarjajo, da bi se v zunanji politiki kaj storilo. To vpliva istočasno na splošni položaj. Nočem biiti optimist in nočem reči, da je položaj najugodnejši, moram pa ugotoviti, da so moči, ki delajo za ohranitev miru, mnogo jačje od ondih, M ga hočejo porušiti. Mir morejo skaliti samo oni, ki so s sedanjim redom nezadovoljni in sicer tako, da bi se izpostavili riaiku vojne. Povsem j« naravno, da skušajo oni, ki so nezadovoljni s redom v Evropi, doseči, da bi se čula njihova beseda. Zelo lahko je proglasiti kako stvar za nepovoljno. Potrebni sta samo publicistična spretnost dn trdovratnost. Poznate pomen reklame in publicitete, toda potrebno je tudi dobro blago. V neki sosedni državi se govori proti mirovnim pogodbam. To me spominja na kampanjo proti bukareškl pogodbi. Tudi Dunaj je rušdJ to pogodbo, toda iz vojne j« izSla potrjena. Za obstoječe »tanje se je treba zahvaliti bukare-škemu miru. Sedanje stanje ni reakcija na bu-kareško pogodbo, temveč je nasprotno njeno potrdilo. Kor si ni mogoče misliti, da bi odgovorni či-nttelji v katerikoli evropski državi zagrešili norost ter tore* vzroka porušili mir, moremo sklepati, da mednarodni položaj ni tako kritičen kakor se zdi v zadnjih 11 mesecih. Mir je bilka, ki jo Je treba varovati ln čuvati. Na drugi »tirani se ne sme dovoHH, da bi se Uril neopravičen pesimizem, kadar je škodljiv za vse. Vlada more reči, da ni ničesar storila, kar bi izzvalo nemir v mednarodnih odnoSajlh. Storila Je vse, da jih uredi. Vsi vemo, da Je naši državi potreben mir in ml ga bomo anali varovati. Zagotavljam vas kot predstavnike gospodarstva, da ne bo nobene avanture od naše strani, pa tudi ne od drugih strani, kolikor se more verjeti v človeško ustvarjanje. Ne moremo čakati s posli, da se razjasni politični položaj. Ml se moramo takoj lotiti dela, ker mora naš narod zavzeti mesto, ki mu pripada.« Zelo značilen je bil nadalje govor podpredsednika Udruženja bančnih zavodov Milivoja Šiča-reviča o sedanjem delovanju denarnih zavodov pri reševanju važnih gospodarskih vprašanj. Denarni zavodi so rezervarji kredita skupnega našega narodnega gospodarstva in njihov vpliv Je značajen za splošni napredek in blagostanje naroda. Naši lenarmi zavodi so bili vedno v službi narodnega napredka, čeravno se Jih je mnogokrat Jrritikovailo in njihovo delo otežko-čalo. Gospodarske vesti X Občni »bor hmeljarske podružnice v Celja, ki je bil 80. p. m. v prostorih okoliškega občinskega urada, je bil prav živahen, dasl je bala udeležba razmeroma pičla. Poročilo o lanjskem občnem zboru in poslovanju v preteklem letu je bilo brez debate soglasno odobreno. Na predlog g. Strenčana je bal izvoljen za bodoče lato soglasno dosedanji odbor, v katerem zavzema mesto predsednika g. Mihelčič, tajnika in blagajnika pa g. Gaberšek. Sledilo je zanimivo £ reda vanje o današnjem položaju svetovnega meljairstva in nadaijnem rauvoju hm el jake kriza, po katerem se je razvila živahna debata o potrebah našega hmeljarstva. Splošno mnenje je bilo, da se morajo prav vsi hmeljarji združiti v hmeljarskem društvu, ki bo tedaj rea imelo potrebno moč in vpliv, da doseže pri merodajnih čini tel jih vse potrebno za nadaljni obstoj in napredek našega hmeljarstva. X Slika naše trgovinske bilance. Generalna direkcija oarin Je obelodanila statistične podatke našega izvoza za mesec oktober, ki pri-Kaasujejo sledeč izvoa v tem mesecu: Izvozili smo blaga 409.260 ton v skupnem znesku «08-1 mildj dinarjev. V oktobru lanskega leta je znašal naš izvoz 586.132 ton v vrednosti 991-8 milij. dinarjev. V prvih desetih mesecih t. 1. smo izvozili 4,028.757 ton blaga v vrednosti 6,666-9 milij. dinarjev; v prvih desetih mesecih 1. 1. pa 4,960.406 ton v vrednosti 6,292 miitj. dinarjev. Medtem ko smo lansko leto izvoeili v mesecu oktobru 18,862 vagonov pšenice v vrednosti! 298-1 milij. dinarjev, smo v letošnjem letu meseca oktobra izvozili jedva 1620 vagonov v vrednosti 262 mildj. dinarjev. Izvoz svežega so-dja pa Je v tem mesecu narmstel od 95 milijonov leta 1929. na 117 milijonov v letošnjem letu. X Brezposelnost v Češkoslovaški. Brezposelnost na Češkoslovaškem je konec oktobra dosegla tak obseg, kakor ga ni zaznamovati od Sasa deflacijske krize. Ta mesec so zabeležili približno 122.000 brezposelnih, to je številka, ki Je bila višja samo v najslabših gospodarskih letih 1922 in 1923. X Polom Italijanske metalnrgttne industrije. V Turinu je zaprosila prisilimo poravnavo tvrdka »Soc. An. Scribante Paolo« družba za meta- lurgično Industrijo. Pasiva znaša Lit 4.099.842, aktiv« pa Lit 2,677.49. Tvrdka ponuja 40% poravnavo. Tudi v Milanu Je zaprosila poravnavo znana tvrdka Rogmini e Balbo, Id istotako ponuja 40% poravnavo. Dobave Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani (prejema do S. decembra t. 1. ponudbe glede dobava 480 kg ličnikov, 2300 kg železne pločevine in 100 kg lice; do 6. decembra t. 1. pa glede dobave 800 kg bakra v drogih; do 9. decembra t L glede dobave 17*500 komadov vijakov, 2000 komadov sakovie, 5000 komadov pod-loinic sa vijake in 18.500 komadov zatikačev. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. decembra t 1. ponudbe glede dobave pločevine, cinkovih trakov, žice, jeklenih vrvi, vijakov, kositra, svinca, jeklenih krtač itd. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 8000 kg dlinderskega olja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 12 parov nepremočljivih čevljev. (Predmetni oglati s natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornica sa TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 2. decembra 1930 Devizna tržišča Ljubljana, 2. dec. Amsterdam 22'76S, Berlin 13*47—13*50, Bruselj 7*8894, Budimpešta 9*8915, Curih 1095*90, Dunaj 7*9522—7*9822, London 274*26—275*06, Newjrork 56*365—56*565, Pariz 222*25, Praga 167*39—168*10, Trst 295*05—297*05. Zagreb, 2. dec. Amsterdam 22*73—22*79, Dunaj 795*22—798*22, Berlin 13*47—13*50, Bruselj 788*94 bi., Budimpešta 989*15 bi, London 274*26—275*06, Milan 295*12—297*12, Newyork ček 56*365—56*565, Pariz 221*25—223*25, Praga 167*39—168*19, Zttrich 1094*40—1097*40. 'Beograd, 2. dec. Berlin 13 47—13 50, Budimpešta 987*65—990*65, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 795*22—798*22, London 274*26—275*06, Milan 295 05—297*05, Newyork 56*3150—56*5150, Pariš 21*25—223*25, Praga 167*39—168*19. Dunaj, 2. dec.. Amsterdam 285*86, Beograd 12*5667, Berlin 169'41, Bruselj 99 04, Budimpešta 124*22, Bukarešta 4*2153, Kopenhagen 189*85, London 34*4838, Madrid 80*50, Milan 37*95, Newyork 710*40, Pariš 27*97, Praga 21*0672, Sofija 51480, Stockholm 190 50, Varšava 79 61, Zurich 137 62. Curih, 2. dec. Beograd 9*280, Pariz 20 28, London 25 06, Newyork 516 20, Bruselj 72 98, Milan 27*0325, Madrid 58*20, Amsterdam 207*75, Berlin 123 04, Dunaj 72*66, Sofija 3*74, Praga 15 305, Varšava 57*85, Budimpešta 90 26, Atene 6 675, Carigrad 2*4425, Bukarešta 3*06375. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 2. dec. Drž. p a p.: 7% inv. pos. 85 do 87, vojna škoda ar. 424—424 25, vojna škoda kasa 424—424*25 (424*25), vojna škoda dec. 423*50 do 424*50 (424*25), vojna škoda febr. 413—415, 4% agr. obv. 51*50—52*50, 7% Bler pos. 81*125 do 81*25 (81*25, 81*125), 8% Bler pos. 91—91*125 (91*125), 7% pos. hipot. 80*75—81. — Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 930—935, Udružena 190—192, Ljublj. kred. 122 d, Medjunarodna 67 d, Narodna 8000—8100. — In d.: Šecerana Osijek 297—298, Trboveljska 373—375, Slavonija 200 do 205, Vevče 124—125. leograd, 2. dec. 7% inv. pos. 85*50—86*50, 4% agr. obv. 52 d, 7% pos. drž. hip. b. 81*25, 7% Bler 80*50—81*25, 8% Bler 90*875, 6% begluške obv., vojna škoda 422*50—423, uit. dec. 423*50 do 424, Narodna banka 80*40. Dunaj, 2. dec. Bankverein 16*90, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 12*80, Prioritete 86*75, Trbovlje 46*60, Leykam 3*50. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 2. dec. 7% Bler 80 25—81. Neuiyork, 2. dec. 8 % Bler 90—90 50, 7 % Bler 80*25—411, 7% pos. drž. hip. banke 79*50—80*50. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjena, promet: 2 vag. bukovih drv, 1 vag. desk. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 1 vag. pšenice. Novi Sad, 2. dec. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 2 vagona, koruza 38 vag., moka 9 vag., otrobi 5 vag. Tendenca: neizpremenjena. Sombor, 2. dec. Pšenica: baška potiska šlep 80 kg 137*5—142*5, baška okolica Sombor 78 kg 122*5—127*5, gornjebaška 79-80 kg 132*5—137*5, sremska 78-79 kg 125—130, slav. 78 kg 120—125, ban. Bega šlep 79 kg 130—135. — Oves: baški, sremski, slav. 132*5—137 5. — Ječmen: baški 64-65 kg 105—110, baški proletni 69-70 kg 135—140, baranjski 70 kg 160—165. — Koruza: baška nova posušena 85—90, baška nova garant. 70—75, baška nova dec, jan. 75—80. — Fiivl: baški »usanc« 240—245, baški mešani 235—240. — Moka: baška Og, Ogg 240—250, 2. 210—220, 5. 180—190, 6. 150 do 160, 7. 100—110, 8. 75—80. — Otrobi: pšen. baški 60—65. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 354*5 vag. Budimpešta, 2. dec. Tendenca učvrščena, promet miren. — Pšenica: more 15*46—15*48 (15*46 do 15*47), maj 15*31—15*33 (15*32—15*33). — Rž: marc 9*36—9*40 (9*40—9*42). Koruza: maj 12*45 (12*45—12*50), transit maj 10*20. Živinska tržišča Dunaj, 2. decembra, d. Svinjski trg. Prignali do 10.748 mesnatih in 6.121 mastnih svinj. Noti-rali so: mesnati prašiči 1*35—1*80, mastne svinje 1*45—1*60. Promet je bil medel in obe vrsti prašičev sta se pocenili za 5 grošev. ftlali oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10’— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovor« priložite mamko. Zastopnike za prodajo šivalnih stroiev. separatoijev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov itd. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. „Centra“, trgovina šivalnih strojev itd., Ljubljana, po štni predal 248. Ivan Magdič, krojač Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono. (791) Gle|, glej, saj vesi V prvi strokovni delavnici se ne popravljajo snežni čevlji samo v črni barvi, ampak tudi v rjavi. — Avgust Sko!, Borštnikov trg. Letos znatno znižane ' cene. Oglejte si zalogo damskih klobukov v salonu »La Fem-me Chic«, Selenburgo-va ulica št 6. — Preoblikovanje 28 Din. Spalnice moderne, kakor tudi razno drugo pohištvo, vedno v zalogi po naj-nižjih oenah. — Matija Andlovič, strojno mizarstvo, Komenskega ulica 34. 747 Službo iiie močan mladenič k dobremu gospodarju. — Nastop o Božiču. Pismena vprašanja na nar •lov uprave. 857 m m m s ŠPORT V PRAZNIKIH V nedeljo in ponedeljek smo imeli v Ljubljani precejšnje število raznih športnih prireditev. Predvsem je prvačil nogomet. Najvažnejša tekma je bila srečanje medmestnih teamov Ljubljane in Maribora. Zmagala je Ljubljana zasluženo s 3:2 (2:1), rezultat bi bil še večji, da ni napad domačih zastrelil nekoliko sigurnih šans. Tekma je bila izredno lair. Moštvi sta nastopili v postavah: Ljubljana: Jančigaj — Strehovec, Bergles — Zemljak, Slamič, Pogačnik — Ice, Erman, Svetle, Pfeifer, Uršič. Maribor: Pišof — Barlovič, Wagner — Ko-nič, Frangež, Ronjak — Starc, Bertoncelj, Klip-statter, Bačnik, Paplin. Težišče obeh moštev sta bili obrambi, vendar je ljubljanska prekašala svoj vis-a-vis. V krilski vrsti je bil prav dober Slamič. Napad _e imel v leetu najboljšega igralca. Erman je sicer zabil dva gola, bil pa je precej ležern ln bi ob malo večji ambiciji lahko več pokazal. — Pri gostih je pokazal napad nevigranost. Z izjemo desne strani Bertoncelj - Starc, je bila igra raztrgana. Igra je bila večinoma odprta, Ljubljana je bila v lahni premoči po odmoru. Sodil Je g. Pe-valek. Gledalcev okoli 400. V predtekmi sta nastopili kombinirani moštvi Primorja in Grafike ter je zmagalo Primorje z rezultatom 6:0. Na igrišču Ilirije se je vršila trening tekma komb. Ilirije proti Slovanu. Rezultat 2:1 za Ilirijo. Na praznik je vladalo največje zanimanje za srečanje Maribora ln Ilirije. Bila je to trening-tekma brez vstopnine in ji je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, ki so prišli na svoj račun. Igra je bila izredno zanimiva. Mariborčani so pokazali skupno igro in je posebno briljirala desna stran napada. Najboljši mož na lolju je bil Barlovič (Rapid), ki Je igral pri Mariboru kot gost. Izvrstna sta bila oba vratarja. Maribor je zmagal z 2:1, poteku igre bi najbolj odgovarjal neodločen rezultat. Prvi gol za Maribor je bil avtogol Strehovca. Na igrišču Primorja sta se vršili dve tekmi: Reprezentanca II. razreda je imela v trboveljskem Amaterju zelo šibkega nasprotnika in Je z lahkoto zmagala s 6:0. — Vršila se Je nato finalna tekma za pokal LNP med Železničarjem (Maribor) in Primorjem. Gosti so zmagali radi boljše skupne igre. Gledalcev 200. Maribor: Rapid - Hakoah (Gradec) 3:3. Graški gost ni pokazal razven hitrosti nič posebnega. Rapid, ki je oddal dva najboljša igralca v reprezentanco, ni nudil običajne igre. Celje: Atletik : Olimp 4:1 (2:1). Pokalna tekma med navedenima kluboma se je končala s sigurno zmago Atletikov. Zagreb: prvenstvo: Hašk - Gradjanskl 2:1, Concordia - Železničar 1:0, Sokol - Grafičar 1:0, Viktorija - Sparta 2:0. Beograd: prvenstvo: Jugoslavija - Obillč 3:0, Soko - Jedinstvo 6:1; prijateljska BSK - Ripen-sla 3:3. Prvo gostovanje romunskih profesijo-nalov v Beogradu. Romuni so zadovoljili v vsakem pogledu. Split: Hajduk - Sašk 5:0 (3:0). Dnnaj: Admira - Rapid 3:2, odločitev jesenskega prvenstva; Wac - Wacker 3:0. Bratislava: Bratislava - Slovan (Dunaj) 5:0. Praga: Slavija - Meteor VIII. 5:0, Slavija Je s to zmago postala jesenski prvak; Sparta-Kladno 4:1, Bohemlaus - Viktorija Žižkov 3:0, Nahod - Teplitzer FC 2:1. Budimpešta: Ujpest - Hungaria 2:2, 8. okraj-Pecs 1:0, Sabaria - Kispest 1:0. Pariz: Vienna (Dunaj) - Racing Club 8:1, Vienna - Cercle Atletique 5:2. Tek Ujedinjenja v Ljubljani Pod pokroviteljstvom v. d. bana dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca in komandanta Dravska divizije generala Veselinoviča se je vršil v Ljubljani na 1. decembra tek Ujedinjenja. Tekmovalo se je na dveh progah. Na krajši, 2700 m, je zmagal Ogrin (Prim.) v času 9:14-8, 2. Glavnik (Ilir.) 9:22, 3. Reantschnlgg (Kac Celovec) 9:29. Na daljši progi, 5 km, je zmagal lanski zmagovalec Susitti (Kac) v času 19:43-8, 2. Majhenič (Ilir.) 20:16, 3. Kumer (IUr.) 20:28. Tek za Vahtarjev pokal v Mariboru Na tradicijonalnem teku osvobojenja Je zmagal Herič (Železničar) v času 7:02, 2. Rak (Sokol) 7:02-5, 3. Kumer (Marathon) 7:02-6 4. Straub (Zel.) 7:02-7, 5. Cimotti (Zel.) 7:02-8, Proga dolga 2800 m. Glavna skupščina JPS Na glavni skupščini plavalnega saveza, ki s« Je vršila v nedeljo v Beogradu, je bilo skle njeno, da se prenese sedež saveza v Zagreb Skupščina je potrdila sklep upravnega od. bora, da je pravilna glavna skupščina Ljubljanskega plavalnega podsaveza z dne 30. okto bra s prof. Kuljišem kot predsednikom. Ukinil se Je Somborski podsavez, ustanovil pi Sušački. Vsi državni rekordi so bili ukinjen) ln se bodo priznali le oni, doseženi v bazene Ilirije. ________ % M ''A m Kultura Novinarski koncert Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega Novinarskega Udruženja je priredila dne 1. t. m. na narodni praznik v veliki unionski dvorani slavnostni koncert s prav pestrim in zanimivim sporedom. Po državni himni je izvajal orkester 40. pešpolka pod vodstvom svojega dirigenta dr. Josipa Čerina njegov potpouri veselih in otožnih dekliških pesmi »Iz vrela lju-bavi«. Skladba je za koncerte z mešanim sporedom prav primerna. Pevski zbor državne realki je pod vodstvom g. Luke Kramolca zapel Devovo »Barčico« in Borel-Clercovo »Mad-lono ob zmagi«, poslednjo s spremljevanjem klavirja. Za dijake je vsak javni nastop praznik, ki jim ostane neizbrisno v spominu, zlasti, če imajo priliko nastopati na slavnostnih koncertih velikega sloga. Zorko Prelovec nam je Eedvajal z »Ljubljanskim Zvonom« Sattner-v mešani zbor »Vstal je Gospod« in Kimov-v »Domovina, bela golobica«, oba s četvero-ročno klavirsko spremljavo. Obe skladbi sta slavnostnega značaja, kar je dirigent z zborom tudi pravilno povdaril. Po odmoru je Marij Šimenc zadivil občinstvo 8 svojim prekrasnim tenorjem. Pel je arijeto iz Gorenjskega slavčka. Pavčičev samospev »Pred durmi« in Vilharjevega »Mornarja«. Po brezkončnih ovacijah je moral dodati še eno narodno. Spored je zaključil Matični zbor z zanimivo Adamičevo »Zabučale gore« in navihanim Hubadovim »Potrkanim plesom«. Obe pesmi so izvajali vzorno pod vodstvom Ljudevita Žepiča, ki se je kot pevovodja nad vse čvrsto uvedel. Dvorana je bila tako polna, da so je človek komaj premaknil. Temu primerno tudi navdušenje, ki se je stopnjevalo od točke do točke. Slavko Osterc. Naš gospod župnik Zadnjič so v naši drami v režiji prof. fiesta prvikrat v letošnji sezoni ponovili komedijo iz francoskega družabnega in političnega življenja »Naš gospod župnik«, ki je lani vzbudila toliko spontanega navdušenja pri občinstvu, ki pa jo je kritika deloma ostro pograjala, češ, da satira v nji prehaja dovoljene meje in zdaj pa zdaj postaja že pamflet proti duhovnikom. V jedru te komedije pa je vkljub vsemu toliko čistega življenjskega optimizma in idealizma, toliko neusmiljene satire na grobe izrastke sodobnega zmaterializiranega političnega in poslovnega sveta, da jo smemo in moramo brez oklevanja sprejeti. Režija bi bila pač smela tuje, za naše oči nekajkrat kar neverjetne situacije za spoznanje približati našemu življenju, smela bi bila črtati nekatere že nekam odurne ekscese v formi in dejanju, morala bi bila razjasniti nekatera razmerja in značaje (grof Peter Sableški!) in morala bi bila zlasti v sceni v razvpitem pariškem baru poskrbeti za dostojnejšo komparzerijo, ki bi mogla tvoriti zadostno protiutež misijonskemu župnikovemu govoru — ta scena bi morala po vsej pravici biti prvi sijajni višek komedije. Toda »Naš gospod župnik« je vkljub dejstvu, da leži na njem prah in utrujenost dveh sezon, navdušil in ogrel, in Cesar, sijajni nosilec glavne vloge, je bil nekajkrat viharno priplo-skan pred zastor. — Stvar pa sem šel gledat pravzaprav zaradi Železnika, ki je za Gregorinom vskočil kot grof Sableški, in priznati moram, da je podal lep, prijeten, dobro vigran lik. Lepe in uspele so bile tudi figure ge. Nablocke, V. in P. Juvanove, Rekarjeve, Gabri-jelčičeve, Lipaha, Jermana, Kralja, Jana in vseh — toda za Jermana mi je žal, njegov ko-adjutor je bil lani ena njegovih najodličnejših postav, zadnjič pa je zdaj pa zdaj že kar grešno popuščal. Občinstvo je bilo nad predstavo navdušeno. Fr. Boris Godunov (Drugo gostovanje Baklanova.) Po Wagnerju, ki je prelevil opero v muzikalno dramo, je nastalo pri vseh večjih glasbenih ustvariteljih veliko vprašanje: kaj sedaj? Za Nemce je bil odgovor sila enostaven; odločili so se za nadaljevanje njegove prakse, gojili so wagnerski kult in ga več ali manj točno posnemali. Bruckner ga je po vzoru Par-sifala prenesel celo v sinfonično glasbo. Drugi narodi so se pa Wagnerja kmalu naveličali posnemati in tako vidim tri krepke stebre, ki so zavestno ali podzavestno usmerili svoje delovanje drugam. Claude Debussy, Bedfich Smetana in Modest Musorgski. Prvi je s svojo opero »Pelej in Melisanda« postal mogoče preveč intelektualec, vendar pa je njegov način komponiranja (impresijonizem) našel odmeva po vsem svetu. Smetana je s »Prodano nevesto« prodrl povsod in kmalu, Musorgskega »Boris Godunov« je pa bil pri prvi pariški predstavi točno izvižgan. Zakaj? Zato, ker se je rodil mlad. In mlado je staremu vedno na poti. Ako bi se rodil star, bi govoril isti jezik, kakor so ga govorili tedaj stari in bi bil po vsej priliki tedaj slaven, a danes že med pokojnimi. Imel bi lep spomenik itd., itd. Ker se mu pa radi spomenika ne mudi, je še vedno med živimi in celo med mladimi. Zato je zšme vedno dogodek, ako poslušam to genijalno opero. Pri nas so jo pripravili nekoliko na hitro, kar je bilo čutiti v ansamblih in v režijskih nedoatat-kih. Baklanov je v naslovni vlogi seve dominiral in zapustil še globlji dojem kot pri Tosci. Od domačih moči je bila na prvem mestu Thierryieva kot Marina, pa tudi vsi ostali prav dobri (Španova, Ribičeva, MajdiČeva, Poličeva, Janko, Kovač, GostiČ, Zupan, Rumpelj, Simončič i. dr.). Plese (mazurko) si predstavljam nekoliko drugače. Ženski zbor je bil zlasti v prologu prav učinkovit. Dirigiral je g. ravnatelj Polič, ki je posvetil glavno pažnjo orkestru, kar se mi zdi pri Borisu tudi najbolj umestno. Slavko Osterc. »Vozel« na šentjakobskem odru V soboto je Šentjakobski oder kot drugo novost letošnje sezone uprizoril znano Petrovičevo komedijo »Vozel« v Košakovi režiji. Delo je vesela, morda malce literarna slika ljubav-nega in družinskega življenja na kmetih na našem Jugu in prekipeva zdravega južnjaškega humorja in temperamenta, v njem je vkljub dejstvu, da se ne dokoplje do prav umetniške enote in dna, polno poetičnega in življenjskega bogastva in gledalec se lahko do utehe nasmeje ob njem. V rokah slovenskih igralcev je delo pač tvegalo nekoliko svojega originalnega čara, slovenski človek se pač težko sprosti do tiste široke svobode srca in krvi, ki karakterizira južnega človeka — do same sproščenosti je treba pač samega umetniškega daru. Toda Se.ntjakobčani so igri vdahnili toliko iskrene prisrčnosti in tako realistično izoblikovali značaje, da so morali osvojiti tudi umetniško izbirčnega gledalca. Gdč. Baranova je s svojo lepo, intimno, svobodno igro naravnost presenetila. Za njo nista mnogo zaostajali gdč. Pirčeva in Gorjupova. Fant od fare je bil Košak, Gnidovec je nekajkrat zrasel do prav močne figure, dober je bil Čuk. Občinstvo se je zabavalo od srca. Delavski oder »Svoboda« v Ljubljani, vpri-zori v nedeljo 7. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice Maksima Gorkega dramo »Na dnu«. Predprodaja vstopnic v pisarni »Svobode« v Delavski zbornici od četrtka dalje. Posetite to prireditev! Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V No. 1956/8 2880 8—2 Razglas o licitaciji Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem dovršitve-nih del pri centralni kurjavi v Anatomskem inštitutu univerze v Ljubljani v skrajšanem roku I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 19. decembra 193 0. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu naprav-nih stroškov v sobi št. 21. Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 206.080-—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. novembra 1930. III No. 11776. Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju i dne 25. novembra 1980. Opomba: Imena sedežev oreških načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji g številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Konjice: Konjice okol. (Breg 2 dvorca). Šušta vec: Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Sv. Goro (Ples 1 dvorec). Steklina: Maribor levi breg: Velka (Svečane). Svinjska kuga: Krško: Cerklje (Cerklje 1 dvorec), Krško (Brezje 1 dvorec), Sv. Križ (Sv. Križ 1 dvorec). Maribor, desni breg: Spodnje Hoče (Sp. Hoče 2 dvorca). Stopno (Stopno 1 dvorec). Maribor levi breg: Dragučova (Dragučova 1 dvorec). Rožpoh (Rožpoh 1 dvorec). Sv. Marjeta (Močna 1 dvorec). Novo mesto: Novo mesto (Kandija 1 dvorec). Ptuj: &t. Janž na Dr. polju (Sturše 2 dvora). Svinjska rdečica: Brežice: Artiče (Dolenjavas, Glogov brod po 1 dvorec), Sevnica (Pekel 1 dvorec), Zakot (Brežina 1 dvorec). Čabar: Dra- ga (Draga 1 dvorec). Kočevje: Velike Lašče (Velike Lašče 1 dvorec). Celje: Prekope (Čeple 1 dvorec). Laško: Marijagrac (Ma-rijagTac 1 dvorec), Loka (Širje, St. Jurij, Sirje po 1 dvorec), St. Krištof (Sp. Rečica 1 dvorec), Laško (Laško 1 dvorec). Litija: Litija (Ponoviče 1 dvorec), Radoba vas (Go mila 1 dvorec). Logatec: Dol. Logatec (Brod 1 dvorec). Ptuj: Frankovci (Frankovci 1 dvorec), St. Janž na Drav. polju (Starše 1 dvorec). Radovljica: Leše (Leše 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah, (Belo 1 dvorec), Slatina okolica (Tržišče 1 dvorec). Ljubljana mesto: 3 dvorci. Gniloba čebelne zalege: Ptuj: Cičkovci (Spodnje Jablane 5 dvorcev. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. novembra 1930. Po naredbi vršilca dolžnosti bana veterinarski inšpektor: Alojzij Paulin. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A. 88/30-4. 2868 8—1 Oklic. dediču neznanega bivališča. Juršič Jožef, posestnik v Prušnjivasi 17, je dne 28. aprila 1930 umrl. Poslednja volja se je našla, pa ni veljavna. Gorenc Katarina, rojena Juršič, hči Jurčiča Jožeta, katere bivališče sodišču ni znano, se poziva, da se v teku enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Furar Janezom, posestnikom v Vel. Banu št. 10, ki se je postavil za skrbnika za odsotno. Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 22. novembra 1930. Razne objave 2865 Objava. Izgubil sem odpustnico enorazredne osnovne šole v Nomnju pri Boh. Bistrici z dne 2. aprila 1925 na ime: Sušnik Franc iz Nomnja. Proglašam jo za neveljavno. Sušnik Franc s. r. * 2970 Objava. Izgubil sem orožni list, izdan od okraj nega glavarstva Maribor, levi breg, n: ime Franc Kirbiš, in ga proglašam za ne veljavnega. Franc Kirbiš, gostilničar, Sv. Barbara pri Mariboru. Ouida: Knjeginja Zurova , Roman. »Ali imaš vse, kar potrebuješ?« je vprašala hčerko. »Ali si dobro jedla? Da? Adrijana je torej prišla in vse poskrbela. To ti je dekle, ki je ne moreš preplačati, in ima dober okus. — Skoda, da nimaš kaj obleči, sicer bi te vzela s seboj v kazino. Saj rada plešeš? Kaj odkimu-Ješ z glavo? Ali ti ples ni všeč? Sploh pa se mi zdiš docela drugačna kakor so ostali ljudje. Sicer se bo to 2e popravilo. To Be bo popravilo. Zdaj pa lahko noč. Lahko noč, Vera. Ali čuješ? Vera ti pravim. To se lepše sliši kakor Vere. To zveni nekoliko po rusko, draga hčerka. In rusko je danes v modi.« Po teh besedah je odplavala, kakor je bila prišla. 8. Ob petih zjutraj se je Vera prebudila. Duri v vili so se odpirale in zapirale in po hodnikih je odmeval smeh. Njena mati se je vrnila z zabave. Vera je vstala. Gledala je nekaj časa preko morja, nato se je spomnila, da ima dovoljenje za kratek izprehod. Uro pozneje je bila ob strani gospodične Schrttder-jeve na obrežnem letališču, ki je bilo v tej zgodnji uri Še popolnoma prazno. Zrak je bil poln ozona. Nebo je bilo prepreženo z ovčkami. V daljavi je prvi iz Havra plujoči parnik začrtal na obzorju debelo črno črto. Vera, ki je bila v Bulmerju vajena hoditi dolge ure v prosti naravi, je korakala vedno ob obali navzdol s prožnimi koraki, dokler ni Trouville s svojimi vilami in hoteli ostal daleč za njo. Tedaj je zapazila, da je gospodična SchrOderjeva zaostala. Pač ni bila tako čvrstih nog kakor ona. »Gospodična SchrOderjeva, je vzkliknila Vera in obstala. »Ali ste trudni?« Vzgojiteljica je prikimala. »Uboga gospodična,« je rekla Vera. »Sedite kam nekaj časa in spočijte si. Pustite me, da poblodim nekoliko na desno in levo, potem se vrnem k vam in poj-deva domov.« Vzgojiteljica je nekoliko ugovarjala dekličinemu predlogu. Smatrala je za svojo dolžnost, da ni pustila Vere izpred oči. Toda bila je utrujena, zato se je udala. In s težkim vzdihom je sedla na neki kamen, objela z rokami kolena ter nepremično obsedela v taki pozi, da bi jo lady Dolly gotovo oštela, če bi jo videla. Vera je korakala sama ob obali navzdol. Na eni strani od nje se je dvigala skalnata utrdba, preko katere so se v višavo raztezala žitna polja, na drugi strani se je lesketala v jutranjem solnčnem svitu voda Rokavskega preliva. Vero je izpreletelo novo življenje. Kakor otrok je skakala po pesku. Pa je bila še otrok. Zapela si je veselo pesem. Klobuk si je bila snela in njeni krasni plavi lasje so plapolali v vetru. Morski veter se je poigraval z gubami njenega lanenega krila in zdaj pa zdaj so se pokazale njene vitke aristokratske noge. Oh, če bi zdajle imela svojo kopalno obleko, kako bi se pognala v valovje. • Čevlje in nogavice pa si more sezuti. Kdo bi ji mogel to zabraniti? Po otročje se poigra z vodo. Izkušnjava je bila pretežka in kmalu jo je oblivala do gležnjev na ka-menitem produ peneča se voda. Nato je šla še nekoliko dalje, vedno globokeje v vodo, iščoč vodne rastline in alge. Veselo je skakala od kamna na kamen, od luže do luže in je docela pozabila na gospodično SchrOderjevo, ki je čakala nanjo ob obrežju. Nenadoma se je razleglo sredi obdajajoče jo tišine petje, da se ji je zazdelo, kakor bi prihajalo naravnost z morja. Bil je to čist, močan, doneč glas. Pel je odlomek iz Mozartovega rekvijema. Vera je iztegnila glavico in prisluhnila. Krasno petje! Ko je petje nenadoma utihnilo, je deklica vzdihnila in obstala za hip, kakor da jo je lepa pesem pričarala na mesto. Tedaj se je nenadoma pojavil pevec izza neke skale. Ko je zagledal mlado dekle, je pozdravil ter se opravičeval, ker je motil njeno samoto. Bil je gospod, ki ga je Andrijana imenovala lepega Corrfeza. Vera se Je ustrašila. Bilo ji je, kakor da je padla z nebes. Hkratu se je spomnila, da je bosa in brez nogavic. Naglo se je ozrla po pesku. Toda joj! Medtem ko je brodila po vodi, je nastala plima in njene nogavice in čevlji so izginili. »Ni jih več,« je zamrmrala in oblila jo je močna rdečica. Na robu luže stoječi pevec se je pasel nad njeno zadrego. »Joj, gospodična,« je dejal. »Vaše nogavice in čevlji so izginili, kaj?« »Sezula sem se, misleč, da sem sama tu.« »Morda pa ne veste, kje ste jih pustili. Ali mi dovolite, da vam poiščem te zaklade?« Vera je nepremično obstala v luži. Lica so ji gorela kakor ogenj. Do smrti jo je bilo sram. Tujec se je začel ozirati in iskati na vse strani. Toda brez uspeha. »Prav imate,« je rekel. »Plima tu naglo naraste, zato je mogoče, da vam jih je odnesla.. Glejte, da pridete čimprej iz vode. Ne veste, kako nevarna je plima v tem prelivu.« »Moram nazaj k vzgojiteljici,« je zamrmrala Vera in skakljala od kamna do kamna proti obali. Tako je bila v zadregi, da je pozabila zahvaliti se tujcu. »To je gotovo tista častitljiva ženska, ki sedi tam doli na skali,« je odgovoril pevec. »Sicer pa itak ne morete do nje preko obale. Med njo in vami leži široka vodna struga. Le poglejte!« In resnično! Bilo je tako. Med njo in gospodično SchrOderjevo, ki je na kamnu zadremala — tako se je vsaj zdelo — je stala široka žuboreča voda. »Utonila bo,< je vzkliknila Vera prestrašeno in skakala naprej, hoteč do nje preko narasle vode. Toda or jo je pridržal. »Gospodična,« je dejal, »častitljiva dama ni v nikaki nevarnosti. Ni se vam treba bati zanjo. Pokličimo jo, da se prebudi in tedaj ji zakličemo, naj se povzpne po kte-čeh na suho. Zgoraj se dobimo.« Izdaj« Mskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar MihAlek. - Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja avgust Koaman. - Vsi v Ljubljani da bi spravili na film življenje tega naroda, bo si moraii pridobiti najprej zaupanje princa Seif-uMslaim-mohameda, sina kiralja dežele Ail Jemen. Ekspedicija je pristala v mesta Hodeda, ki leži ob Rdečem morju. Pristali so precej težko, ker je morje tam zelo plitvo, tako da so morali ljudi in vso ogromno prtljago prepeljati na obredje v čolnih. Princu je poklonila ekspedicija lepa darila; med drugim tudi ktoo-aparat to več filmov. Ljudje so spočetka ta darila zelo nezaupno gledali; ko pa so videli film, so bili naenkrat vsi navdušeni zanj. Princ pa je dal po klicarjih ljudem objaviti da se smejo člani ekspedicije svobodno gibati po vsem obrežju. Sele čez mesec dni pa je ekspedicija dobila dovoljenje, da sme potovati tudi v notranjost dežele to delati filmsike posnetke glavnega mesta Sanca. Pot do glavnega mesta je bila silno težavna. Peljala je skozi obsežno puščavo to skozi ne-prodirno grmičje, potem pa zopet čez visoke gorske pr«iaze. Ekspedicijo je varovala močna vojaška četa pred roparskimi napadi to pred napadi verskih fanatikov. Vročina je bila silna — do 70 stopinj CcMja. laiko da na dan niiso mogli več nared iti kakor po dva posnetka. Do osmih zjutraj je bilo megleno, ob desetih pa je začel zrak žareti tako, da je bilo vsako fotografiranje nemogoče. Kovinski deli na aparatih so se razgreli tako. da se jih ni bilo mogoče niti dotakniti. Vse take in podobne težave pa je ekspedicija s silnim naporom premagala to ima danes zadoščenje, da nam je odkrila čisto nov to doslej popolnoma neznan svet. Neznano kraljestvo ob Rdečem morju Na svetu je še precej pokrajin, kn jih vidimo zaznamovane na zemljevidih z belimi lisami. Take pokrajine so pa zelo privlačne za razne filmske družbe, ki pošiljajo tja velike ekspedicije, da posnamejo nekaj novega. Tako ekspedicijo je poslala nedavno tudi neka velika ruska filmska organizacija v deželo Al Jemen, ki leži na jugozahodu Arabije. Dežela leži ob Rdečem morju. V to deželo prodreti ni bilo posebno lahko, ker ni tu niti železnice niti potov in cest. Prebivajo pa tam Arabci, Id žive večinoma Se kot pastirji, loi romajo s svojimi čredami iz kraja v kraj. Nekaj Arabcev pa že obdeluje polje in H so naseljeni v vaseh. Proti Evropejcem so ti Arabci *itao nezaupljivi to ne puste, da bi kdo prišel v deželo s fotografskim aparatom, pa tudi ne s kakšno drugo tehnično novotarijo. Vse stroje imajo za hudičeve iznajdbe. Za ekspedicijo je bilo torej delo silno težavno to nevarno in so morali gledati pred vsem na to. da so si pridobili zaupanje prebivalstva. Araboi v Al Jemenu žive še dandanes tako, kakor so živeli njihovi predniki pred 500 leti. Njihovo glavno mesto leži sredi peščene široke ravnine in je obdano z dvojnim zidovjem. Skozi zidovje vodi 11 vrat na vse strani. V glavnem mestu prebiva tudi nekaj Židov, ki pa morajo stanovati ločeno od ostalega prebivalstva. Predno se je ruski ekspediciji posrečilo priti do glavnega mesta in začeti s svojim delom, V vsakdanjem življenju to vrvenju New-yorka igra naj večjo vlogo telefon. Newyork ima toliko telefonskih central to številk kakor London, Pariz, Berlin, Leningrad to Milan skupaj! Kinematografov to gledališč pa ima Newyonk nad 2000. Prebivailai Newyorka pa ne mislijo samo na zabavo, kajti če sodimo po številu cerkva, so oni tudi zelo verni in pobožni. Cerkva vseh veroizpovedi je namreč v Newyorku nad 1500. Nimamo pa statistike o obisku cerkva. Stavbna podjetnost je v Newyorku silno razvita. V tem oziru je Newyork pravo čudo. Tekma, ki se je razvila med posamezniki to družbami, kdo da bo zgradil najvišje poslopje, je že kar fantastična. Do nedavnega časa je bilo v Newyorku najvižje poslopje Woolworth-Buil-ding, ki je imelo 51 nadstropij, visoko pa je bilo 240 metrov. Pred nekaj meseoi pa je zra-9teil iz taJ novi velikan >Qhrysler-BuiIding«, ki ima 75 nadstropij to je visok 284 metrov. Kakor pa vse kaže, bodo prekosili kimahi tudi lo poslopje. Neka zavarovalna družba hoče namreč zgraditi nebotičnik, ki bo visok 310 metrov. Pa tudi to poslopje bo prekašal »Empire-State-Buil-ding«, ki bo visok 324 metrov; nameravajo pa sezidati še nebotičnik, ki bo visok 350 metrov s 100 nadstropij. Neka statistika pa kaže, da se dogradi vsakih 51 minut v Newywku kakšna nova stavba, vsakih 10 minut pa odpro to ali ono novo trgovino. Kar se tiče prometa, so izračunali, da se prepelje vsak dan skozi Newyork 300.000 tujcev bodisi z ladjo bodisi z železnico. Vsako drugo uiro pride v Newyork kakšna prekooceanska ladja, vsako minuto pa pride po en vlak. Vsakih i3 minut pa se omoži po en par, vsakih fl minut pa se rodi po en otrok. Tursko-italijansko prijateljstvo. Turški minister za vnanje zadeve Ruždi-bej (na levi) se je na svojem povratku iz Ženeve ustavil v Rimu, kjer je obiskal italijanskega državnega tajnika za vnanje zadeve Grandija (na desni). Kakor kaže, se je Italiji posrečilo prido-Irli na svojo stran Turčijo in Grško. Izšel je v knjižici celotni: Zakon o glavni kontroli Dobi se po 10 Din (brez poštnine) v tiskarni „Merkur“, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23 ali v upravništvu „Jugo~ slovana", Ljubljana, Gradišče Ka| |e iewyork? Nowyork Je največje mesto na svetu — New-york je mesto Židov, mesto telefonov, gledališč m kinematografov Znano je, da Ainerikanoi mnogo dajo na statistiko, s katero hočejo zajeti to raaumeti najrazličnejše pojave življenji. Najrajši pa govore Amerikanci o statistiki Newyorka, na katero oo silno ponosni, kajti Newyork je največje mesto na svetu in velika zbirka samih svetovnih čudežev to rekordov. Zato pa nudi Newyork »ta-tističarjem vedno dovolj posla in ne mine skopo dan, da ne bi izšla o tem mestu v Ameriki kaka nova študija, da opiše zanimivosti tiste siilne skupine 6 to pol milijonov ljudi, kii se preriva na newywških tleh. V Newyorku živi poleg domačinov tudi silno dosti tujcev, baje nad 2 to pol milijon«. Tako živi v Newyorku več Ircev kakor v irskem glavnem mestu Dublinu, več Italijanov kakor v Rimu to več Nemcev kakor v Bremenu. Največ pa je v Newyorku Židov. Na obalah reke Hudson živi več Židov kakor kjerkoli drugod na svetu. V Newyorku živi ena desetina vseh Židov na svetu sploh. Zato pravijo New-yorku tudi »Jew-yo*k« (židovski York). Hud sovražnik žensk Hud sovražnik žensk je moral biti neld gospod T. M. Zenk iz mesta Jowa (v Ameriki, seveda). Kakor kaže njegova oporoka, je moral mož v vvojem zakonu biti zelo nesrečen. Zapustil sicer za aimerlkanske razmere ni mnogo, komaj 100.000 dolarjev, toda od tega premoženji ni volil svoji ženi miti ficka, ampak je določil, da mora biti denar naložen 25 let v hranilnici, potem pa naj z vsem denarjem njegovo rojstno mesto ustanovi knjižnico. Knjižnica pa mora biti »moška«. V to knjižnico namreč ne bodo smeli sprejeti nobene od kake ženske napisane knjige. Ravno tako tudi ne knjig, ki so jih napisali moški, če v njih preveč hvalijo ženske. V nobenem prostoru knjižnice se ne sme nikdar slišati noben ženski glas. To se pravi ob enem, da ne sme bili v tej knjižnici zaposlena nobena ženska, pa tudi v knjižnico ne eme priti nobena ženska. Nad knjižnico pa mora biti pritrjen velik napis: Vhod ženskam prepovedan! Proti tej oporoki pa so se dvignile vse ženske v Ameriki in jo hočejo dati ovreči, češ da je preveč žailiiva za ves ženski svet. »Do X« nad španskim vojnim pristaniščem La Coruna. Naša slika nam kaže prihod velikega letata »Do X.< nad špansko vojno peristanišče La Coruna. »Do X.< je odtod nadaljevalo pot do Lizbone. Ta del pota je bil najhujši zaradi sil-silnega viharja, kamor je letalo zašlo in ki ga je moralo premagati. Vihar v mestu Oklahama. Vihar je uničil v mestu Oklohama v Zedinjenihdržavah 200 hiš, 40 ljudi pa je prišlo ob živ Ijenje. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! i » Najvišje gorovje na morskem dnu Nedavno se je Skoraj popolnoma neopaženo vrnila v Berlin znanstvena ekspedicija, ki je naše znanje o površina morskega dna zelo obogatela. Ekspedicija je pod vodstvom profesorja Defanta, ravnatelja zavoda za proučevanje morja v GOtttogenu, preiskovala severno atlantsko morje, ki leži med Grenlandijo, Islandsko to Insko. Ladja »Meteor«, ki je zgrajena nalašč za znanstvena raziskavanja morja in zlasti morskega dna, je merila več kot 60.000 krat globino morja. Na podlagi teh rezultatov so ugoto-vli, da se razteza po atlantskem oceanu na dnu veliko gorovje, ki se pričenja nekje v bližini južnega tečaja in sega skoraj po sredi med Ameriko in Afriko na sever. Do najnovejše dobe so o tem gorovju vedeli prav malo. Mislili so splošno, da se konča to gorovje blizu Cap-verd-skih (zelenih) otokov. Sedaj pa je prof. Defant ugotovil, da sega gorovje na dnu atlantskega oceana še precej bolj daleč na sever. S tem pa je ugotovljeno, da se nahaja največje gorovje na zemlji na dnu atlantskega oceana; to gorovje sega od Island- ske do južnih polarnih krajev. Druga ugotovitev pa je ta, da je celo to gorovje vulkanskega značaja. Poskušali pa so rešiti tudi vprašanje, kako je to gorovje nastalo. Prof. Defant je mnenji, d., je to gorovje nastalo takrat, ko sta se ločil* oba kontinenta, Amerika in Evropa, ki e ta visela nekoč skupaj. St Ljubljana, sreda, 3. decembra: Opoldanski program odpade. 17.30 Radio orkester: Saxofon-duet. 18.30 W alt er Scott: Ivanhoe (Silvestei Škerl). 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina. 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz so-ciogeografiije. 20.00 Prenos iz Prage: Koncer češke filharmonije. Ljubljana, četrtek, 4. decembra: 12.15 Plošče (slovenska glasba, plesni šlagerji). 12.4? Dnevne vesti. 17.30 Otroška ura, radio tetka 18.00 'Plošče. 18.30 Drago Ulaga: GimnastiSn« vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. 20.00 Pero Hom; Vzgoja otrok. 20.30 Koncert pevskega kvarteta Glasbene matiice (ob priliki proslave 401etnega pevskega delovanja Janeza Završana). 21.00 Radio orkester. 22.15 Havvai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 3. decembra: 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška glnsbena ura. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 19.25 Naše delav. zavarovanje TI. 19.40 Poročila. 19.50 Uvod k prenosn. 20.00 Praga. 22.00 Vreme, novice. 22.10 Prenos zvočnega filma. Zagreb, četrtek, 4. decembra: 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.00 Ruske balalajke. 18.30 Novice. 20.20 Poročila. 20.30 Prenos koncerta i* Ljubljane. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba. Beograd, sreda, 3. decembra: 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13 30 Novice. 10.00 Plošče. 17.00 Otroška ura. 17.30 Popoldanski koncert. 19.30 Naš nacionalizem (g. dr. J. Ljubič). 20 00 Prenos iz Prage. 22.00 Novice. 22.20 Plošče. Beograd, četrtek. 4. decembra: 9 00 Prenos t* Saborne cerkve. 10.30 Plošče. 12 30 Narodne; poje sra. Aleksandrovič. 13 30 Novice. 10 00 Plošče. 17.00 Koncert g. 7,. Čviiič — Klan* beograjske opere. 17.30 Radio orkester. 19 30 Francoščina. 20.00 Zdravstveno rvredavnnie. 20.30 Liubljana 22.30 Novice. 22.50 Ciganska glasba. Kdo bo avstrijski kancler? Avstrijske krize tudi po novih volitvah še niso rešili, ker nobena stranka ni dobila absolutne večine, da bi mogla prevzeti vlado. Kakor pa sedaj pogajanja med strankarskimi voditelji kažejo, utegne postati avstrijski državni kancelar ali dosedanji minister za pravosodje Heinl (zgoraj) ali pa dosedanji deželni glavar na Tirol skem Ender (spodaj).