UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, FranžiSkanrita ulita St. 8 Hiškama I. liudsti-.). Uradne tire la stranke so od 10. do IT. «f«> poldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Hokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne . ; . sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom la Avstro-Ocnrsko iu Bosno K 21*00, polletna K 10*80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1'80; zn Nemčijo celoletno K 26*40; aa : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—. : ; Posamezne številke po 8 vili. ŽABJA Izhaja vsak dan razen nedelje in pravnikov -* •* ob pol 11. dopoldne. *. *. , IJPRAVNISTVO se nahaja v Selcnburpovi uHc! Slev. G, !?., ij ttvaduje aa stranke od a do i2. dopoldne in od S. do 7. ave8«f Jnsornli: enosiopna petltvrsticn 30 vin.. pogojen jirostoi, poslani ::: in leUcn.e 40 vic. — iuserale »prejema upinvniMro. Ncfrsnklrana ali premalo fVankirnns . pisma se ne sprejemajo - Ktlilamacije lista so postni ti e proste. -........... Stev. 818. V Ljubljani, v soboto dne 21. februarja 1914. Leto IV. Kranjski deželni zbor. V Ljubljani. 20. februarja. Da je kaj izpremembe, je imel deželni zbor danes zopet nekoliko teatra. Nekateri klerikalci so prišli do prepričanja, da velja v zbornici res dvojna pravica: Po eni se lahko opozicio-nalni poslanci izključujejo zaradi vsakovrstnih malenkosti, po drugi pa je klerikalnim vse dovoljeno. Tako je najprej dr. Krek razsodil, da govori posl. Ribnikar »bedasto«. Potem si je pa Dermastija dovolil imenovati Ribnikarja de-nuncijanta. V obeh slučajih je seveda nastal hrup, v drugem tako velik, da je moral glavar prekiniti sejo. Potem je klical na desno in na levo na red: njegova prizanesljivost je bila tako velika, da se ie človeku kar milo storilo. Seja pa je bila zanimiva tudi v drugih ozirih. Krekov oziroma odsekov predlog o ustanovitvi deželnege posredovalnice za delo je bil sprejet; zdaj bo treba počakati, kakšen bo načrt. ki ga mora izdelati deželni odbor. V tej debati pa je bil vložen tudi predlog poslanca dr. Novaka o deželnih podporah za brezposelne. Sprejet ni bil, kajti dr. Šušteršič ga je smatral za samostojen predlog in ga ie odkazal finančnemu odseku. Pač pa so klerikalci in veleposestniki govorili o njem. ter so — bodi jim za to izrečena iskrena zahvala! — prav na stežaj odprli svoje srce. Delavec, ki nima v glavi žagama, se lahko globoko zamisli ob krščanskih besedah, ki dihajo toliko tople ljubezni do delavstva! Odseku za volilno reformo so podaljšali rok za sklep iu poročilo do prihodnje seje, t. j. do torka. Sam zlodej je ukrenil, da je ta dan ravno pustni torek, pa se na tei seii res lahko pripravimo na pravo pustno komedijo. Osem th!i je imel odsek časa po prvotnem predlogu; ta rok se ie bil sam po sebi podaljšal. Odsek pa ni mogd skleniti nobene drobtine, stranke se niso zbližale niti za atom. seje klubskih zastopnikov niso zmanjšale nasprotij niti za dlako — zdaj pa nai odsek kar v treh dneh pride do definitivnega sklepa, četudi je sam naglašal. da ni bilo mogoče doseči zedinjenja strank »zaradi obsežnosti operata in važnosti tvarine«. Za »sem dni je bilo delo preobsežno; kateri svetnik nai napravi čudež, da se bliskoma tako skrči, da ga bo mogoče opraviti v treh dueli? in zaradi važnosti tvarine jo bodo obdelovali prav zadnje pustne dni. To razodeva ves pomen: v torek hočejo gospodje tudi v zbornici Imeti burko. Režija ie že pripravljena in tekst menda tudi. Seja. Deželni glavar dr. Šušteršič otvarja sejo ob tricetrt na deset, konštatira sklepčnost in Imenuje za zapisnikarja poslanca Mihelčiča in barona Borna. Nato se nadaljuje debata o deželni posredovlnici. Prvi govori dr. Krek, ki polemizira z izvajanji dr. Novaka. Pravi, da ni predlog dr. Novaka za podpore brezposelnim v nikakršni zvezi s predlogom o ustanovitvi deželne posredovalnice in da le tudi v protislovju z opravilnikom. Kar se tiče dobrote gentskega zistema — pravi dr. Krek — so kritike, pa ne samo nasprotne, izrekle, da .-tavala ta sistem naravnost delavce v brezposelnost in delodajalci trdno, če dobivajo delavske organizacije brezposelne podpore, da se s leni le okrepi delavstvo za štrajke. Največji reveži v dobi brezposelnosti so nekvalificirani in neorganizirani delavci. Delavci po mestih, kjer tmajo občinsko brezposelno podiniro. ne marajo dela na kmetih. Da se odpomore brezposelnosti, je treba najprej preskrbeti delavcem službe. Tisti se pa zelo motijo, ki mislilo, da pridobe delavstvo, če se mu dajejo brezposelne podpore za politične namene. Brezposelnost, ki je sedaj pri nas. ie le slučajna, ker je posledica gospodarske krize in tej brezposelnosti ne moremo pomagati drugače, kakor da preskrbimo brezposelnim delo. Samo naš kmet je izdržal gospodarsko krizo, posledice te krize ni bilo v poljedelstvu. Poleg kmeta je pa delal tudi naš deželni odbor, ki je dal z velikimi deli zaslužka !*a,stotme delavcem. Posledica brezposelnosti ? In ^er okrivila brezposelnost drža-te 1 bedi”a v prvi vrsti Poklicana, da odpomore Potem polemizira dr. Krek z izvajanji poslanca Ribnikarja. Ker je poslanec Ribnikar dejal, da bo deželna posredovalnica škodovala našim kmetom, označuje to dr. Krek za deina-Xoško in bedasto. (Dr. Tavčar: To je osebna žalitev! Nastane precejšen hrup. glavar zvoni in kliče dr. Tavčaria k redu). Dr. Novak reagira na Izvajanja dr. Kreka lil pravi, da on ni trdil, da je gentski sistem absolutno najboljši, temveč je le trdil, da jc po iem sistemu mogoča kontrola izplačevanja podpor. Dalje pravi dr. Novak, da soglaša s Krekom v tem. da bi morala država kaj storiti w brezposelne. Ker pa tega ni storila, zato se moralo zganiti druge korporacije. Odrekati S"«n!reiiii”m ni ,e •"■p’* Potem govori še poslanec Ribnikar, in ifravi. da ie včerai le pojasnil, kako si on misli organizacijo deželne posredovalnice. K besedi sc priglasi še poslanec Škulj, ki zamenja deželno zbornico s prižnico in deklamira tako kričeče o tem. kako so ogoljufani delavci ki hodijo v slavonske -Štirne'kot sezijskf dcfavci, da je poslušalcu kar zvenelo po ušesih. Končno je predlagal: Deželna posredovalnica naj po možnosti daje delavstvu tudi pravne nasvete. Grof Barbo je izjavil v imenu svoje »stranke«, da bodo glasovali za ustanovitev posredovalnice in da je njegova »stranka« vedno pripravljena podpirati poštene delavce, ne pa nepoštenih, ki mislijo na štrajke in podobne reči. Končno govori še poročevalec Piber, ki tudi kvasi po zgledu grofa Barbota o poštenih dc-lavcili in nezadovoljnežih. Deželni glavar dr. Šušteršič otvarja glasovanje o odsekovem predlogu in o predlogih, ki so bili podani med debato. O predlogu dr. Novaka za podpore brezposelnim pravi deželni glavar, da ni v nikakršni zvezi z odsekov im predlogom in ga smatra za samostojen predlog. Odkazuie ga finančnemu odseku. Tudi predlog poslanca Gangla za ustanovitev obrtnih delavnic v Idriji ni po mnenju dež. glavarja v zvezi s predlogom, ki je bil v razpravi in ga odkazuie zato upravnemu odseku. Predlog poslanca Ribnikarja ima odložilno moč in za to glasuje zbornica najprej o tem predlogu. Ribnikarjev predlog ni sprejet. Potem je glasovanje o odsekovem predlogu, ki ie sprejet, z glasovi klerikalcev in veleposestnikov. (Vse te predloge smo objavili v včerajšnji »Zarji«.) Sprejet je tudi Škuljev dodatni predlog. O samostojnem pred Togu poslanca Derma-stije, Mihelčiča in tovarišev zaradi zgradbe deželne ceste Otavec-Radine-Planina poroča posl. Mihelčič v imenu upravnega odseka in predlaga: . Deželnemu odboru se naroča, da izgotovi vse predpriprave za zgradbo deželne ceste Otavec-Rodine-Planina. —- Sprejeto brez debate. .... O prošnji občine-Prem glede izpeljave nove Premske ceste poroča posl. Mihelčič in pred-,a«a: ..... Prošnja županstva občine Prem se odstopa deželnemu odboru, kateremu se naroča, da vse potrebno ukrene.'da se Pretriska cesta čim-preje zgradi. -- Sprejeto brez debate. O samostojnem predlogu poslanca Hladnika in tovarišev zaradi osuševanja travnikov v Krakovem pri Kostanjevici poroča posl. Hladnik iu predlaga v imenu upravnega odseka: 1. Deželnemu odboru se naroča, da izdela pravilen načrt za osuševanje travnika; 2. da dovoli primerno podporo za ta namen. — Sprejeto. O prošnji županstva občine Prem za podporo zaradi sedanjega pomanjkanja krme (pet. 36) poroča posl. Hladnik in predlaga v imenu upravnega odseka; 1. Prošnja županstva občine Pretil naj se odstopi visoki c. kr. deželni vladi, da izposluje tem izdatnejšo pomoč iz naslova beda ne samo občini Prem ampak tudi drugim občinam kjer vlada pomanjkanje krme: 2. deželnemu odboru se naroča razmotri-vati, kako bi bilo mogoče zabraniti nezmiselno izvazanje sena s Pivke izven dežele, ter krmo domači živinoreji v korist obrniti, (n. pr. s snovaniem zadrug): 3. ker ie v tej pokrajini jako razvita sad-iareja. kmetovalci pa ne doob iz sadjareie tistih dohodkov, kakor bi jih lahko sicer, če bi bila kupčija s sadjem ureiena. se poživlja deželni odbor, da preudarja, kako bi se osnovale za vremsko dolino sadjarejske zadruge, ki bi bile pa tudi za druge sadne pokrajine zelo umestne. Posl. Ribnikar govori k drugi točki predloga in pravi, da je velika ironija, da prav v tistem času, ko sklepa deželni zbor o tem. da se ne sme izvažati seno iz dežele, prodaja »Gospodarska zveza« seno iz dežele. 18. februarja je bil v Ljubljani trgovec iz Gradca, kateremu je ponudila »uosp. zveza« 15. vaftonov sena. V zadnjem letu je »Gosp. zveza« odposlala najmanj 200 vagonov sena iz dežele. »Gospodarska zveza« ne kupuje sena direktno od producentov. temveč kupuje od mešetarjev in trgovcev. katerim plačuje draže kakor direktnim producentom. Predlaga; Deželni odbor naj vpliva na »Gospodarsko zvezo««, da bo kupovala seno samo od kmetov producentov 5n da ne bo izvažala sena iz dežele. — Dež. glavar preiWog ne spada k stvari in ga zato odkazuie upravnemu vdseku. Posl. dr. Pegan zagovarja postopanje »Gospodarske zveze« in pravi, da je imel posl. Ribnikar le namen ščuvati kmete. Za Peganom govori posl. Dermastja in pravi, da je posl. Ribnikar denunciral, ker ie trdil, da kupuje ^Gospodarska zveza šen o od trgovcev ih meše-tarfev, torej od nečlanov. Vsled tega očitanja je nastal .velikanski hrup iti ostra polemika med klerikalnimi in liberalnimi poslanci. Glavar je prekini! seio. da se prepriča iz stenografičnega zapisnika, kako da ie prišlo do te žalitve. Ko otvarja zopet sejo, pravi deželni glavar* Poslanec Dermaštija ic osebno žalil poslanca Ribnikarja z izrazom denunciant in zato ga pokličem k redu. Poslanci dr. Ravnihar. Ribnikar in dr. Novak so pa na ta izraz reagirali na način, ki težko žali Parlamentarni red in zato jih pokličem k redu. Posl. Ribnikar ni go- voril k stvari, ko je kritiziral postopanje »Gospodarske zveze« in le vsled velike kulance ga nisem, prekinil. Dr. Pegan je pa moral reagirati. Ker pa vsa ta zadeva ne spada k> stvari, ki je v razpravi, zato prosim gospode, da ne govofe več o tem. -* Nato izjavi posl. Dermastija. da bo reagiral na Ribnikarjeva izvajanja o priliki. — Poslanec Drobnič pravi poslancem narodno napred-dne stranke, da so le zastopniki mest in trgov in da naj zato ne zastopajo interesov kmetov. — Pri glasovanju sprejme zbornica odsekov predlog. Dr. Pegan poroča o samostojnem predlogu posl. dr. Lampcta in tovarišev zaradi preosno-ve deželnega in deželnozborskega volilnega reda. Pravi, da ne bo govoril o razpravah v odseku, ker so že znane in predlaga odsekovo poročilo: Odsek, ki je dobil od visoke zbornice nalog, nai tekom osmih dni poda poročilo o pre-osnovi deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda, sc ie o predmetu posvetoval v treh sejah, V seji dne 18. februarja ie poročevalec dr. Pegan predložil odseku operat, o katerem so se vsi odsekovi člani izjavili, da je pripravna podlaga za nadaljita pogajanja, pri katerih bo vsaka stranka poizkusila spraviti do veljave svoja načela in zahteve. Ker pa zaradi obsežnosti operata in važnosti tvarine ni bilo mogoče že v tej seji doseč: zedinjenja strank o tem načrtu, se predlaga: 1. Visoka zbornica vzemi to poročilo na znanje! 2. Visoka zbornica podaljšaj odseku rok za konečno poročilo. Posl. Jarc predlaga, da naj se podaljša rok odseku za volilno reformo do prihadnje seje deželnega zbora. Zbornica sprejme odsekov in Jarčev predlog brez debate. Končno utemeljuje dr. Krek nujni predfog za varstvo čebelarstva. Predlog izroča deželni glavar upravnemu odseku. Ob četrt na dve zaključuje glavar sejo. Prihodnja seja v torek ob desetih dopoldne. Obvestilo. V zmislu sklepa skupne seje izvrševalnega odbora in založbe »Zarje« z dne 19. t. m. obveščamo tein potom cenjene naročnike in či-tatelje, da prenehamo z današnjim dnem z izdajo dnevnika »Zarja«. Gospodarska kriza, ki jo posebno občutijo produktivni sloji, ni odšla niti mimo nas, ne da bi bila zapustila najobčutnejše posledice, to je bil vzrok za sklep, ki smo ga storili, zavedajoči se povsem svojih dolžnosti napram strankinim pristašem kakor tudi napram cenjenim naročnikom. Razmere so bile močnejše od nas in ukloniti smo se jim morali, dasi proti svoji volji. Rečeno pa s tem ni, da smo dovršili s tem korakom svoje dolžnosti, nasprotno nas prav ta sila vzpodbuja na novo še intenzivnejše delo in zastavili bomo vse svoje moči, da korak, ki smo ga morali storiti, paraliziramo drugače. »Zarja« nam mora ostati! to je naše geslo, to je pa tudi želja tisoč in tisoč naših somišljenikov, ki znajo ceniti vrednost neodvisnega delavskega tiska in zato nam »Zarja« ostane. Izhajala bo pričenšiz bodočo sredo po dvakrat na teden, in sicer vsako sredo in vsako soboto in izpopolnili jo bomo glede vsebine tako, da bo odgovarjala potrebam širokih mas, katerih last je in katerim je namenjena. Pot, ki smo si jo začrtali, je jasna in posledica neštetokrat izraženih želja, zato smo prepričani, da nas bodo v prvi vrsti tudi vbodoče podpirali naši sodrugi s tem, da razvijejo najagilnejšo Dnevne beležke. — V kranjskem deželnem zboru so včeraj klerikalci razodeli s\oje srce za delavstvo. Vložen je bil predlog, naj povrne dežela tistim občinam, ki podpirajo delavce v slučaju brezposelnosti, polovico stroškov. Prav tak sklep sta storila na Nemškem deželna zbora bavarski in virtemberški. Ravno Bavarci so bili včasi našim klerikalcem pravi zgled in posnemali so Jih, kjer so jih le mogli. To je razumljivo, ker je tudi na Bavarskem deželnozbor-ska večina in vlada klerikalna. Ali Če gre za delavce, ne marajo kranjski klerikalci niti svojih črnili bratov in vzorov posnemati, ampak si rajši izposojajo svojo modrost pri — gospodu Pammerju. Veliki socialni reformator Krek Je govoril v dežlnem zboru natančno tako kakor ravnatelj Pammer v občinskem svetu; podpiranje organiziranih brezposelnih delavcev je po njegovi globokoumni teoriji potuha za štrajke! Človek ne mara niti verjeti, da bi Krek res tako malo vedel o delavskih organizacijah in o gentskem sistemu. Kaj mu je treba šele razlagati, da nimajo organizacije od javnih podpor za svoje brezposelne člane niti vinarja, ker morajo dosedanjo podporo plačevati dalje kakor doslej, če hočejo, da dobe delavci — ne organizacije! — še nekoliko prispevka iz javnih sredstev? Dr. Krek bi smel tako govoriti, kakor je govoril, če bi si organizacije prihranile podporo, ki jo doslej same plačujejo. Ali izplačevanje te podpore je pogoj za občinsko oziroma deželno subvencijo, če hoče organizacija oodpi-ratii svoje člane v slučaju stavke, mora jemati sredstva za to iz čisto drugega fonda. To bi moral vedeti in razumeti človek, ki govori v deželnem zboru o takih vprašanjih. Ali dr. Krek je bil včasih celo sarn organizator. In zdaj nastane vprašan je; Čemu in zakaj klerikalci sploh organizirajo delavce? Zato, da jih v deželnem zboru zmerjajo z nezadovoljneži! Zato, da priporoča Krek v,deželnem zboru neorganizirane delavce. Socialni dr. Krek, ki je bil včasi kuhan in pečen med delavci, se zdaj sklicuje na to, kar pravijo — delodajalci. Zgraža se nad štrajki m svari pred vsakim korakom, ki bi mogel po njegovem mnenju olajšati stavke. Tako so gospodje iz krščanskega socializma prijadrali naravnost v kapitalistične vode. In zdaj naj katoliški delavci premišljujejo, kako si bodo s pomočjo te gospode zboljšali položaj! — Tudi grof Barbo ie moral posoliti testo, | ko so v deželnem zboru mesili vprašanje brez ‘ agitacijo za »Zarjo«, da ji pridobivajo novih naročnikov in jo širijo v tistih krajih in krogih, ki doslej spričo svojega mizernega gospodarskega položaja niso mogli segati po njej. Slejkoprej ostane »Zarja« neustrašna za-ščitnica delavskih interesov in pravo »Glasilo delovnega ljudstva na slovenskem ozemlju«. Sodrugi in sodružice! Segajte po njej, širite jo in pripravljajte potom nje boljšo bodočnost tistemu razredu, kateremu pripadate sami. Izvrševalni odbor jugcsl. soc. dem. stranke. Nova založba »Zarfe«. Naročnina. Za avstro-o grške kraje: Celo leto ...................K 10.40 pol leta.....................» 5.20 četrt leta...................» 2.60 mesečno....................... —.90 Za Nemčijo: Celo leto...............K 12.— pol leta................» 6.— četrt leta . . . . . » 3.— za Ameriko letna ... » 14.— polletna................» 7.— Pošamezna številka 10 vinarjev. Naročnikom: Odslej bo znašala naročnina za »Zarjo« kakor je navedeno zgoraj, ker bo izhajala le dvakrat na teden, t. j. v sredo in soboto. Vsem tistim naročnikom, ki so plačali naročnino za dnevno izdajo »Zarje«, se bo ta vračunala, da ne bodo trpeli nikakršne škode. poselnosti. Tako ugodne prilike za manifestiranje svojega nazadnjaštva ne sme izpustiti gospod grof, ki ma še danes o razredih človeške družbe take pojme, kakršne so imeli njegovi pradedje v dobi srednjeveške tlake. Njegovo velerodje zna biti milosten gospod in je pripravljen dovoliti, da se podpirajo »pošteni« delavci, ne pa »nepošteni«, ki mislijo na štrajke in podobne reči. To je povsem v duhu tistih časov, ko so plemeniti gospodje še vladali po graščinah in — cestah. Delavcem zalučiti predrzno žalitev v obraz, je za njegovo gnado taks malenkost, da se niti ne zaveda impertinence, ki tiči v njej. Delavci, ki mislijo na štrajke, so v očeh viteškega gospoda kratkomaio nepošteni. če pospravljajo kapitalisti magari devet desetin tega, kar so pridelali delavci, v svoje blagajne, to seveda ni nepošteno; ali če zahteva delavec nekoliko večji delež svojega pridelka, tedaj je nepošten! Orof Barbo jc kavalir. V mladosti je gotovo neštetokrat slišal pregovor »noblesse oblige«. Ali misli, da Je kavalirsko, žaliti pod zaščito imunitete ljudi, ki so sjeer gospodarsko slabejši od njega in njegovih tovarišev, ki pa s svojim trudom in pomanjkanjem omogočajo, da on in njegovi tovariši prijetno žive? Psa imenujejo »zvestega«, če liže človeku roko, pa pogrize svoj rod; ali delavec ni pes, tudi če ni grof. In če se gospod Barbo poteguje za večje privilegije, se bodo smeli delavci brez obzira pa njegovo mnenje boriti za svoje pravice. — Kaj nameravajo s posredovalnico za delo gospodje deželni kristjani? Izza včerajšnjega govora dr. Kreka prihaja človek do sodbe, da hočejo krščanski možakarji zopet obrniti dobro reč v slab namen. Taka posredoval-nica^ ima zmisla, če pomaga delavcem, do čim boljšega dela. Ali po omenjenem Krekovem govoru se zdi, da imajo klerikalci namesto delavskih delodajalske interese v mislih in da naj postane njih posredovalnica le nekakšna priga* njalnica za delo na kmetih. Stara pesem, kako da uhajajo ljudje z dežele v mesta in v tovarne, kako da primanjkuje na kmetiji rok, prihaja človeku v spomin, če posluša Krekov govor. Priganjati bogatim kmetom cenene delavske moči — to naj bo menda smoter te posredovalnice. Ali kristijani se motijo! Če imajo posestniki svoje interese, imajo delavci tudi svoje, in nobena deželna posredovalnica ne pričara več tistih časov, ko je poljedelski delavec delal za trideset krajcarjev in frakcij žganja cel dan. S povečanim izkoriščanjem delavcev tudi tir. Krek ne bo rešil agrarnega vprašanja. Izseljevanje v Ameriko se ne da meni nič tebi nič prepovedati, pa bi gospodje nemara s posredovalnico radi to dosegli, kar so pričakovali Dd take prepovedi. Ali dokler ne bodo ljudje mogli doma živeti, kakor se človeku spodobi, jih nobena sila, pa tudi deželna posredovalnica ne priklene na mačehovsko domovino. — Deželni krlstlani se pripravljajo na zvišanje doklad, ampak hodijo še kakor maček okrog vrele kaše in le namigavajo ter priprav-ljajo tla po »Domoljubu«. S teni bo konec bajki -o posebni finančni ženialnosti našili klerikalcev, ki so šest let nastopali tako, kakor da znajo, tesar sicer ves svet ne zna: Dajati, dajati, dajati — pa nič ne jemati. Dajali so res, in ne bi jim bilo zameriti, če bi bili dajali po dejanskih potrebah dežele, po enaki pravici vsega prebivalstva. Ali dajali so le po potrebah svoje stranke, po zahtevah klerikalnih volilcev, klerikalnih občin, vse s pogledom na volitve. Kdor tako daje, prinaša najinanje koristi, napravi pa največ stroškov. In kranjska dežela jih je v šestih letih klerikalnega gospodarstva napravila koliko, da sc je moral deželni zbor predčasno razpustiti, ker bi se bilo sicer še pred volitvami pokazalo, kako radikalno je zavoženo. Dokler so sipali, je bilo veselo, »saj bo pri volitvah vse povrnjeno ...« Zdaj pa prihaja maček. Kajti državni preodkazi ne zadostujejo — kar je dejal, kdor pozna razmere, še preden so bili preodkazi dovoljeni. In če bi dežela izpolnila svojo dolžnost, pa uredila učiteljsko vprašanje in zadevo umobolnice in bolnišnice, se ne bi finančni položaj z državnimi preodkazi niti za vinar izboljšal. Zdi se, da bi klerikalci zaradi tega radi zavlekli učiteljsko vprašanje, kar mislijo menda doseči v torek na tak način, da bi se potem otresli krivde. Z razveljavljenjem Lavrenčičevega in Mazelletovega mandata mislijo povzročiti predčasen konec zasedanja; potem ne bi megli več razpravljati o učiteljskem vprašanju in denar za učiteljske plače bi Jim ostal v blagajni. Seveda bi tudi s tem prevozili le nekaj časa. Vprašanje doklad pa trka kljub temu na vrata in zato — bi radi dobili več mandatov v kmečki kuriji; če jim doklade katerega odneso, naj jih vendar ostane še toliko, da bo večina! — Iz ljubljanskega maglstratnega grenilja. Skoraj bi človek mislil, da se obeta za letošnje leto v Ljubljani znatnejše stavbno gibanje. Včeraj je sklenil magistratni gremij sledeča stavbna dovoljenja: Neži Seljau za pritlično hišo ia gospodarsko poslopje na Dolenjski cesti; Tomažu Novaku za prezidavo šupe v stanovanjsko poslopje na Poti na Rakovo jelšo; Francetu Zorcu za visoko pritlično hišo ob Zeleni poti; hiralnici sv. Jožefa za novo poslopje za parni kotel, pralnico in sušilnico ob Radeckega cesti. Pravzaprav to res še ni nič posebnega; toda če se vzame, da je šele februar in da lani sploh ni bilo skoraj nobenega drugega stavbnega dela kakor kakšni popravki, bi človek ta dovoljenja rad vzel za znamenje, da bo vendar bo-Ije. — Prošnja Josipav Sedmaka za nazldavo drugega nadstropja na enonadstropno hišo v Vrhovčevi ulici št. 11 se je morala odkloniti, ker ima zidovje le dimenzije, ki so predpisane za enonadstropne hiše. — Mesarju Košenini sc ♦e dovolilo nepreklicno do konca leta, da ima dva svinjaka pri svoji hiši. — Zaradi regulacije Vodovodne ceste se vprašata Nemški vit. red in ga štrupljeva, če bi mestni občini odstopila potrebni svet; 400 metrov ga je občina že prevzela od Kranjske stavbinske družbe. — Podružnici poštnih uslužbencev, ki je imela svoj venček z dobrodelnim namenom v dvorani Mestnega doma, se odpusti pristojbina za dvorano v znesku 34 K. — Neke mestne senožeti za katere je bila sprožena misel, da naj bi se prodale, se ne prodajo z ozirom na to, da naraste njih vrednost v doglednem času. — Na Bleiweisovi cesti se nasade od Narodnega Doma do Jahalnice okrogle akacije. — Sluga Rus, ki je 40 let v mestni službi, je dobil 50 K pri-zrtavalne nagrade. — Slamničarki Polanikovi se dovoli prodaja slamnikov na trgu Sv. Jakoba. — Finančni minister postane najbrže sedanji gališki namestnik vitez Korvtowski. Oališkl minister pa načelnik poljskega kluba dr. Leo. Oba ministra bosta imenovana baje še pred zasedanlem državnega zbora. — Debel o srbskem Iralju. Pravkar je Izšel tretil zvezek Ueblovih Spominov«, v koJemu pripoveduje Bebel vse polno dogodov- ščin iz svojega življenja. Prav zanimivo Je, kar pripoveduje iz početkov euriškega lista »So-zialdetnokrat«. V generalnem štabu tega lista Je bil tudi krojač Beck. in Bebel pripoveduje: »Vesel kumran Je bi! licck. »dvorni krojač« takratnega dijaka Petra Karagjorgjeviča, poznejšega srbskega kraiia Petra. Peter Karag-iorgevič. ki le mnogo občeval z našimi sodrugi in se včasih udeleževal tudi veselih sej v »Zamorskem klubu«, je bil takrat uboga para, vedno v denarnih stiskah. Da bi si nekoliko pomagal iz denarne zadrege, je prosil krojača Becka, naj mu napravi cene v računu za 50 odstotkov višje. Ko so Petrovi starši poravnali račun, je dobil Petar od krojača Becka one odstotke. Krall Petar ie pravil v času balkanske volne nekemu poročevalcu lista »Neue Ztiri-cher Žeitung«, kako da ie bilo v njegovih mladih letih lepo v Curihu in kako visokoleteče načrte so bili takrat snyvali za blagor in srečo ljudstva. »Ampak«, tako nadaljuje Bebel, »sanle so pene. Se marsikateri državnik in visok uradnik le na Balkanu, ki ie bil postal v mladih letih čvrst marksist v Curihu in ki je bil pristaš internacionale. Višje Jih cenim kakor one pruske Junkerske sinove — nekateri so bili prav starega plemstva — ki so tudi takrat študirali v Curihu. ampak so se vračali prav tako omejeni domov, kakor so prihajali v Cu-rih.« — Združene organizacije kolodvorskega okraJa orirede v soboto dne 21. t. m. v restavracijskih prostorih hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici, I. družinski večer z Jako zabavnim sporedom. Sodrugi so vabljeni, da posetijo to prireditev v čim večiein številu, tem bolj, ker je to zadnja prireditev v letošnjem predpu-stu. Začetek ob 6. zvečer. Vstopnina SO vinarjev. — Razširjenje električne železnice v Ljub-lianl In okolici. Z Dunaja poročajo, da je izdalo železniško ministrstvo »Splošni avstrijski družbi malih železnic« dovoljenje za tehnična oreddela za dve novi ozkotirni progi malih železnic za Ljubljano in okolico in sicer: 1. Za progo, ki se odcepi na primernem mestu obstoječa proge in bo vodila skozi kolodvorski okraj v Spodnjo Šiško in 2. za progo, ki se odcepi na primernem mestu obstoječe proge in bo vodila skozi dvorski* okraj na Glince. Dovoljenje za preddela ve!la za eno leto. — Inženirsko sekcijo južne železnice bi si usodili povabiti, naj pogleda, kako je ob sedanjem mokrem vremenu na ljubljanskem kolodvoru pod peronom. Potniki se nam pritožujejo, da morajo od vlaka do perona ali pa obratno broditi po takem blatu, kakor da so zabredli na kakšno močvirje. Pri tem si onesnažijo obuvalo In obleko, zanašajo v vagone cele kupe blata in se pošteno najeze, Ce že Ljubljana nima pokritega kolodvora ali pa vsaj hodnikov med tiri, naj bi se vsaj prostor, kjer se ustavljajo vlaki, nasul, da se iie ti bilo treba človeku za-svinjati, kakor da je zašel v džunglo. Take razmere bi bile za postajo kakšne zakotne vasi preslabe. — Zdravstven stanje mestne občine ljubljanske od 8. februarja do 14. februarja: Novorojencev 24. mrtvorojenca 2. Umrlo je 20 oseb. med temi 8 domačinov in 12 tujcev. Umrli so za Jetiko 4 {3 tujci), vsled mrtvouda 2 in ostali vsled navadnih bolezni. Oboleli so za noricami 2. za ošpicami 9. za legarjem 2 in za vratico 1. Med obolelimi so 3 tujci. — Umrli so v Ljubljani: Uršula Pekovec, kuharica, 76 let. — Jernej Šušteršič, občinski ubožec. 74 let. — Roza Fležar, hči tovarniškega delavca, pol leta. — Tatovi v žirovski dolini. V noči od 18. na 19. t. m. so dosedaj še neznani tatovi vlomili v prodajalno Marije Novak na Dobra-čevi (pri »dekli«), odtreali močno železno mrežo v oknu ter odnesli znatno svoto denarja. — »Hčerka čuvaja svetilnika«, senzacij-ska Nordisk drama iz življenja pomorščaka v 6 delanjih, ki se le predvalala včeral v prvjč v kinematografu Ideal (telefon št. 237) je dosegla nallepšl uspeh. Molstersko uprizorjena slika, drži gledalca od začetka do konca v napetosti. Mnogo smeha vzbuja prekrasna vesele igra v 2 delanjih po znani gledališki glumi Pierrc \Veberja vPomožni natakar«. Predva-ianje traja 2 uri. Predstave ob 3., 5., 7. in 9. Cene za 10 vinarjev zvišane. Šolski mladini soored ni dostopen. ~TT. T"T~—1 1 “ 9amTk Nov stolni red za deželna mesta, trge in vasi v lavantinski škofiji. izjemno treh župnij v Mariboru, opatijske mestne župnije Celje, proštne mestne župnije v Ptuju in glavne župnije v Konjicah. (Namestniški odlok z dne 12. januarja 1914, St. 6/4218*23/1913), K/J Funkcija 1. stolni razred II. Stalni rtzfrft III. štolol razred H K h K h K h 1 Predblagoslavljanje .... 1 _ _ 70 30 2 Ženitno spiaševanje. . . . Oklicanje* ....... 3 — 2 — 1 — 3 1 — — 70 50 4 Poroka 10 — 5 — 1 — 5 Vpisnina . 1 — — 50 — 20 6 Poročna maša, tiha ob 8. . . 3 — 2 — 1 40 7 Čakalna pristojbina za pol ure 1 — — 50 — 30 8 Cerkovnik 3 — 2 1 40 9 Ministranti — 60 — 40 20 10 Cerkev (luč, paramentl) . . 3 — 2 — — 70 11 Pogreb: štolnina po napovedi: župnik 8 2 10 70 12 Organist 3 — — 70 30 13 Pristojbina za grob po poko-pališčnem redu .... — _ — 14 Mrtvaški zvon 2 — 1 — 50 16 Zvonenje za 1 uro: pri žup-niiski cerkvi: veliko. . . 7 5 2 16 Zvonenje za 1 uro: pri župnijski cerkvi: malo . . . 3 50 2 50 I 17 Zvonenje za 1 uro: pri pod-ružn cah: veliko .... 3 50 2 50 1 ___ 18 Zvonenje za 1 uro: pri podružnicah- tnalo .... 1 60 1 20 . 60 10 Pristi jblna za pulzante: vsakemu za 1 uro .... _ 60 . 40 __ 20 20 Mrtvaški sprevod iz cerkve do gr. kateri Je i niemu kazal pot v iasnelše. prostru-neiše prostore? Ali to ni bila ona. katera je pravila sama. da umrje, če Ji Je Bog tako prisodil, in da ta Bog že ve, zakal ji le tako prisodil? Ali ona res ni več slutila neke zveze s tein Bogom? Da bi te Katinka nič več — kar nič več ne bilo? Zrl Je na materno obličje. Potem se jc njegov pogled obrnil k oknu. pohitel v da- ljavo. Sprejme se več izurjenih Nova vstala v Albaniji? Kclmoram, 21. »Ktfln. Ztg.« poroča s Ceti-tiia. da so Črnogorci mobilizirali 10.000 mož in iili razmestili po vseli pridobljenih kraiih. I