BUENOS AIRES,
2. JANUARJA (ENERO) 1958

Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 1.

“E8LOVENIA LIBRE”

NOVA ZNAMENJA NA NEBU

ru in ustaljenosti duše, ki ima svoj vir
v božjem duhu.”

Papež je pozval človeštvo, naj se po¬
sveti delu za mir ter se dotaknil orga¬
nizacije ZN in NATO, ko je zaključil:

“Prepričani smo, da ob prvem znaku
nevarnosti ne bo manjkalo trdne pove¬
zave svobodnih sil, kakor se je to že
večkrat zgodilo. Toda, danes ne gre
toliko za vprašanje obrambe, kakor za
preprečitev porušenja reda in za dose¬
go zasluženega miru svetu, ki je že do¬
živel preveč trpljenja.”

Govor je prenašala vatikanska radij¬
ska postaja z najnovejšimi in najmo¬
dernejšimi napravami na vse strani
sveta. Prvič je bil govor prenašan z moč-

"OBOROŽENE SILE SO NAJMOȬ
NEJŠE ZAGOTOVILO ZA CIVILNO
UPRAVO IN LJUDSTVO"

izjavlja predsednik Aramburu
Na Silvestrovo je general Aramburu
naslovil na ljudstvo svojo novoletno po¬
slanico. V »jej je med drugim naglasil,
da vlada svojih političnih načrtov ne bo
spreminjala in da ona ni kriva za seda¬
nje neurejeno stanje v sindikatih, am¬
pak lažni sindikalisti. Za oborožene si¬
le je pa dejal, da so najmočnejše zago¬
tovilo za civilno upravo in ljudstvo.

nimi oddajnimi aparati tudi za želez¬
no zaveso v satelitske države in v ZSSR,
toda so ugotovili, da so sovjeti to odda¬
jo močno motili.

ZAD morajo upoštevati voljo svojih
evropskih zaveznikov

NOVOLETNE MISLI

Skoraj dva tišoc let krščanske civili¬
zacije že spričuje, da je ves srečen na¬
predek ljudi odvisbn od resnega priza¬
devanja za “slavo Bogu na višavah in
mir ljudem na zemlji” pa so v glavnem
oči in ušesa ostala zalita za svetonoč-
no skrivnost in njeno blaženost. V se¬
danjem rodu divja borbeno brezboštvo z
doslej nesluteno močjo in prodornostjo.
Škof Sheen je označil stanje krščanstva
v sedanji dobi takole: “Zapad ima Zve¬
ličarja. Pa hoče samo Jezusa po svoje,
milega, pomehkuženega, brez križa.
Vzhod pa je dobil križ brez Jezusa. In
to je tiranija, to je duhovno in telesno
suženjstvo, to je koncentracijsko tabo¬
rišče kaznjencev na prisilnem delu.”

Našo domovino so te razmere udari¬
lo z vso okrutnostjo. Nad Slovenijo so
njeni sovražniki položili križ brez Zve¬
ličarja. Verni Slovenci doma smejo ob¬
hajati Sveto noč le v “votlinah na po¬
ljani”, čim dalj od vladajoče državne
oblasti, čim bolj skrito pred vladajočim
družbenim razredom. V vladajočem Bet¬
lehemu na Slovenskem Zanj ni prosto¬
ra.

V zadnjih mesecih leta, ki mineva in
odhaja v zgodovinski zaton, so dos.odki
kot ognjene strele presvetih noč težke¬
ga mednarodnega stanja. Opazovalci z
zapada, ki so imeli priliko v tem zad¬
njem času potovati po državah komu¬
nističnega imperija in so samostojno o-
cenjevali, kar so tam videli in slišali,
povedo, da ni več nobenega dvoma, da se
komunistični imperij pripravlja na no¬
ve osvojevalne podvige in bo zažgal ves
svet v ognju vojne, čim se mu bo usta¬
vilo prodiranje s podtalnim rovarjenjem
in izkoriščanjem slabosti pomehkuženih
svobodnih narodov. V tem letu je komu¬
nizem osvojil in utrdil svojo nesporno
postojanko v ključni državi prednjega
vzhoda, Siriji, prodira v Indijo, in drži
v nevihti notranjih bojev Indonezijo in
druge manjše in večje države še svo¬
bodne Azije. Kamorkoli stopi kopito ko¬
munistične oblasti, mora krščanstvo iz¬
giniti iz javnega življenja. In take ne¬
srečne bilance z izgubo za izgubo mo¬
ra beležiti zgodovina leto za letom naj¬
manj vseh zadnjih dvanajst let. Kako
dolgo še?

Tudi če se izogibljemo vsakega pesi¬
mizma, moramo vendarle reči, da je ko¬
munistična sila pokazala v tem minu¬
lem letu neverjetno udarnost in prodor¬
nost.

Z udarci, ki so zadeli in obsedeli, je,
kremeljska diktatura zopet enkrat rešila
svoje notranje spore in slabosti, uvelja¬
vila enotnost in povezanost svojega go-
spodstva, vlila strah in občudovanje v
modernem strašnem oboroževanju in
tehničnem napredku in uspešno rovari¬
la ter osvojala v mednarodni politiki.
Nasprotno so sile svobodnih narodov,
kot bi bile omamljene in zaslepljene, ko¬
maj še vzdržale navidezno slogo v ne¬
katerih osnovnih vprašanjih, a izgub¬
ljale se v neštevilnih nepomembnih ri-
valitetah in ljubosumnostih, da so bile
nezmožne “postaviti moža” proti naj¬
hujši nevarnosti, ki nam preti, da bo
gorelo vse v novi strahoviti vojni ne¬
sreči.

Po mojem prepričanju ni vprašanje v
tem, kaj in kako bodo proizvajali naj¬
hujše stroje in tehnična sredstva uniče¬
vanja. Prednost v oboroževalni tekmi,
ki je dajala nekaj sigurnosti in varnosti,
je zapad že izgubil. Sovjetski imperij je
v mnogih panogah že vsaj enakovre¬
den in nevaren nasprotnik. Prednosti
brezvestne in brezbožne diktature za
materialno obvladanje sveta so napram
demokratičnim vladam očitne. Kam to
vodi ?

Bistvo nesrečnega današnjega sta¬
nja je v tem, da svobodni svet izgublja
bitko za duše, za javno mnenje, za pre¬
pričanje in navdušenje. Nedoslednost,
breznačelnost, oklevanje in popuščanje,
kramarske metode so v mednarodni po¬
litiki dovedle tako daleč, da ima komu¬
nistični imperij ne samo strahovalne si¬
le v svojih jadrih, ampak je uspel pre¬
pričati zlasti zaostale, tlačene kolonial¬
ne narode skoraj v celoti, drugod pa tu¬
di široke in važne plasti prebivalstva,
da je komunistični sistem rešitev za se¬
danjost in bodočnost, da ima ta na svo¬
jih ciljih: svobodo, mir, pravičnost, e-

Pape”ž Pij XII. je pozval svetovne ve¬
lesile, naj končajo z oboroževalno tek¬
mo, ki “spravlja v nevarnost usodo člo¬
veške družbe in zemljo samo, na kate¬
ri ta pribiva”.

V mogočnem božičnem govoru, na¬
menjenem vsemu svetu, je papež Pij
XII. opozarjal človeštvo, naj se ne da
zavesti ponosu v tekmi za oboroževalno
prvenstvo. Postavil je primerjavo med
umetnimi sateliti in betlehemsko zvez¬
do, ki je naznanila rojstvo Princa miru
pred 2000 leti v Betlehemu in dejal, da
danes napredek v vojaški opremi pri¬
naša “nova znamenja na nebu.”

“Človek, ki misli in si ustvarja svo¬
jo sodbo o današnjem položaju v svetu
— in vedno dopušča pravico do samo¬
obrambe,” je govoril papež, “današnja
tekma med narodi, da bi'pokazali svoj
lastni napredek v vojaški opremi, opa¬
ža “nova znamenja na nebu”. In se več,
znamenja napuha, tistega napuha, ki
razdvaja duše, goji sovraštvo in pri¬
pravlja pot k spopadu. Naj tisti, ki o-
pazujejo današnjo tekmo, zato vedo, ka¬
ko je treba dejstva pravilno vrednoti¬
ti in naj medtem, ko ne zapirajo vra¬
ta mirovnim pogodbam, katere so ved¬
no zaželjene, tudi ne dopustijo, da bi
jih zavedli rekordi, često kratkotrajni,
niti naj se ne dajo vplivati od strahu,
spretno povzročenega zato, da bi pri¬
dobili zanimanje in podporo drugih, ki
so morda zadovoljni, da so povezani s
razredom ljudi, katerim več velja “ho-
mo faber” (industrijski človek) kakor
“homo sapiens” (razumski človek).

Naj torej krščanski človek uspešno
izkoristi svobodo duha in se znajde v
objektivni presoji dogodkov v tistem mi-

REVOLUCIJA V VENEZUELI

V Venezueli so se v vojaški bazi Ma
raeay uprli letalci proti vladi diktator¬
ja Pereza Gimeneza. Pozvali so ga naj
odstopi, ker bodo v nasprotnem prime¬
ru bombardirali prestolnico Caracas. Po
zadnjih poročilih se je to že zgodila,
diktator pa zbira zanesljive vojaške od¬
delke za nastop proti uporniškemu le¬
talstvu, kateremu se pe pridružila tudi
mornarica.

nakopravnost, red in napredek. Psiholo¬
ško vojno vodi svoboden svet tako ne¬
srečno, da kljub temu, da ima zase re¬
snico in pravico, ne more prodreti z njo
do duš, do src, ne osvaja, ampak izgub¬
lja in laž ter prevara dobivata tla med
vedno novimi in novimi milijoni.

Svetovna nevarnost pa se ne more ne
zmanjšati, še manj izginiti vse dotlej,
dokler ne izgubi brezbožen, protinara¬
ven, lažnjiv in goljufiv komunističen
nauk sodelovanja in podpiranja množic.
Z drugimi besedami se to pravi mnogo
lepše: dokler ne pride do resničnega

spreobrnjenja tistih, ki sedaj fanatično
ali slepo komunistično oblast vzdržuje¬
jo.

Fatimska Gospa je govorila o “spre¬
obrnjenju Rusije”, škof Sheen je v istem
zaslišanju, ki smo ga že omenili, dejal:
“V petdesetih letih, bo Rusija spreobr¬
njena in v bodočem stoletju bo v ruskem
narodu imelo krščanstvo največji sve¬
tovni zaklad duhovnega bogastva 'in mo¬
či.”

Fatimska Gospa, Presveta Mati bo¬
žične noči, je napovedala, da bo končno
zmagalo njeno Presveto Srce. V tej živi
veri in popolnem zaupanju bomo letos
pri jaslicah. Na kolenih pred Njim, ki ie
dejal: “Jaz sem Luč Sveta”. Naj pregre¬
je z neomahljivim zaupanjem vse naše
osebne in družinske zadeve, težave in
načrte, naj sprejme to našo zaskrblje¬
nost za usodo domačije in vsega sloven¬
skega naroda kot naš skupen izraz Lju¬
bezni, ki jo je prinesel na svet. Okrep¬
ljeni in bolj navdušeni bomo vstopili v
novo leto z molitvijo in žrtvijo za
“spreobrnjenje Rusije”. Mi, ki smo zad¬
nji ogranek Slovanstva na jugozapadni
narodnostni tromeji Evrope, imamo vse
razloge, da se prav za to “rešitev” naj-
vneteje prizadevamo: versko in kultur¬
no svobodo bi dobili in tam je najmoč¬
nejši vzmet, ki bi mogel pognati raz¬
mere v srečno rešitev našega narodno
političnega položaja in stanja v bodoč¬
nosti. Dr. Miha Krek

Konferenca NATO v Parizu je doka¬
zala da je prišlo do velikih sprememb
med članicami te organizacije zlasti v
pravkar minulem letu 1957.

Bil je to prav za prav 22. sestanek
zunanjih ministrov 15 držav, članic
NATO. Važnost zunanjih ministrov je
bila zmanjšana zaradi prisotnosti pred¬
sednikov teh držav. Toda medtem, ko so
prejšnje konference NATO vedno pri¬
nesle novosti in senzacije, ta zadnja s
predsedniki na čelu ni delala čudežev.

Toda prav v minulem letu in tik pred
to konferenco je ZSSR pokazala — s
sputnikoma in z raketami — da od se¬
daj naprej ni kotička na zemlji, ki bi
bil varen pred vojno. Ugotovitev tega
dejstva je bila vzrok sprememb med
članicami NATO.

Do lanske jeseni je USA potrebovala
evropske zaveznike iz dveh osnovnih
razlogov: 4

1) Ker so bili jedro nekomunistične¬
ga sveta. Brez njih bi' bila USA osam¬
ljena in bi imela malo možnosti za ob¬
stanek.

2) Ker so predstavljali prvo obram¬
bno linijo za USA. S svojimi bombniki
je USA upala z oporišč na evropskih
tleh in s pomočjo armad evropskih na¬
rodov voditi vojno na evropski celini,
daleč proč od svojih obal.

Ker pa so bili ti narodi blizu ZSSR
in izpostavljeni sovjetskemu valjarju,
so kot zavezniki USA potrebovali in ho¬
teli imeti vso njeno vojaško pomoč, ko¬
likor jim jo je mogla nuditi.

Toda z nastankom raketne dobe se je
USA prav toliko približala Sovjetski
Zvezi kakor njeni evropski zavezniki.
Sovjeti morejo danes streljati čez glave
evropskih držav rakete v USA.

Zato so postala ameriška oporišča na
zavezniških ozemljih — sedaj za ameri¬
ške rakete — še dragocenejša, kakor
pa so bila doslej kot letalska oporišča.
Ta oporišča naj služijo za USA -kot
njena obramba prav toliko kolikor za
evropske zaveznike. Zato ni čudno, da so
se na tej konferenci NATO ameriški
evropski zavezniki začeli oglašati in
zahtevati, da jih USA posluša in ugodi
njihovim zahtevam.

Rezultat konference je bil zato v glav¬
nih potezah tale:

USA je še obdržala vodstvo v organi¬
zaciji NATO, toda njen vpliv se je
zmanjšaj, odkar je ZSSR pognala v vse-
mirje svoja sputnika.

Vseh 15 držav je sklenilo — ker je
USA zahtevala —, da naj NATO člani¬
ce sprejmejo zaloge ameriških raket in
hidrogenskega orožja. Toda ta sklep je
bil samo načelne vrednosti.

USA še nima dovolj raket, da bi jih
mogla razdeliti med članice NATO in
medtem, ko jih bo v naglici proizvajala,
ima vsaka država pravico, da odkloni
zbiranje tega orožja na svojem ozem¬
lju. Glavno ozadje takih negativnih
sklepov je strah, da bo v slučaju vojne
ZSSR najprej s svojimi raketami na¬
padla ameriška raketna oporišča v Ev¬
ropi in izravnala z zemljo vse okoli ta¬
kih oporišč.

Zavezniki so tudi prisilili USA, da je
klonila njihovim pogledom in zahtevam
glede postopanja z ZSSR. USA je zlasti
preko svojega zunanjega ministra Dul-
lesa zagovarjala mnenje, da so novi
razgovori z ZSSR nekoristni, tako gle¬
de razorožitve kakor glede katerih koli

sredi obeh vojaških velikanov in bi bi¬
li najbolj prizadeti v vojni, ki bi izbruh¬
nila med njima, so njihovi predsedni¬
ki vztrajali na ponovnih poskusih za
razgovore s sovjeti.

Končno poročilo o konferenci, ki je
razdeljeno na 36 poglavij, je izzvenelo
v vrsto pobožnih misli in dobrih na¬
menov, ni pa rešilo nobenega važnega
problema. Dejstvo, da evropski zavez¬
niki v poročilu izražajo željo po razgo¬
vorih z ZSSR, kljub temu ,da so jo v,
istem poročilu napadli zaradi njene brez¬
obzirne politike, pa je dokaz kako ze¬
lo je sovjetski vojaški napredek priza-
del organizacijo NATO.

Dulles je označil rezultat pariške kon¬
ference kot “strategijo zmage nad sov¬
jetskimi grožnjami.” Toda iz poročila
konference, ki so ga podpisali vsi sode¬
lujoči predsedniki, je razvidno obratno:
strategija umika.

Eden rezultatov NATO konference je
bil močna želja evropskih držav do nev-
tralizma, kar seveda komunisti z vese¬
ljem pozdravljajo. Sklepi o nakopičenju
hidrogenskega orožja in o zgraditvi ra¬
ketnih oporišč so bili malodušni, med¬
tem ko Zah. Nemčija in nekatere druge
države na te sklepe sploh niso pristale.
Sklep NATO, da bo pozval ZSSR na po¬
novne razgovofe o razorožitvi v orga¬
nizaciji ZN, je tudi bil nejasen ter pred¬
stavlja v resnici le defenzivno reakcijo
na moskovsko iniciativo.

Najbolj izpadljiv je sklep o ponovnih
razgovorih z ZSSR, kar prav za prav
predstavlja novo pomirjevanje Kremlja, i
USA je tej zahtevi evropskih zavezni¬
kov morala kloniti in pristati na novo
približevanje Moskvi. Ta sklep pa je še
vedno pustil iniciativo v sovjetskih ro¬
kah.

NATO poročilo pravi, da NATO čla¬
nice žele ponovne razgovore o razoro¬
žitvi v organizaciji ZN, toda dodaja, da
“če ZSSR ne bi hotela takih razgovorov,
pa bi pozdravili sestanek zunanjih mi¬
nistrov, ki naj bi rešil ta problem.” Ta¬
ko je tu končna odločitev ostala v ro¬
kah ZSSR. Ta odstavek poročila tudi
potrjuje, da so sovjeti dosegli svoje gle¬
de razgovorov v pododboru ZN. Ni ver¬
jetno, da bi znova šli na razgovore v
ZN, imajo pa vse možnosti odkloniti
sestanek zunanjih ministrov in zahte¬
vati konferenco predsednikov, na kateri
naj bi razpravljali o velikih svetovnih
problemih.

Hruščev se že dolgo bori za direktne
razgovore med ZSSR in USA, in hoče
pustiti druge narode ob strani, če bo to
dosegel, zahteva tak sestanek kdt pogoj
za ponovne razgovore o razorožitvi, bo
nevtralizem dobil še večji razmah med
ameriškimi evropskimi zavezniki ter bo
USA še za en korak bližja izolaciji od
mnogih svojih zaveznikov.

Zahteve Hruščeva so hude. Zahteva
sporazum, ki bi dejansko likvidiral
NATO. Kot protiuslugo bi ZSSR likvi¬
dirala varšavski pakt, ki ga smatra za
komunistični protiutež NATO, ki pa bi
še nadalje obstojal brez formalnosti
pogodbe na papirju.

Sovjeti hočejo postati popolnoma svo¬
bodni v razmahu svojega političnega
programa za gospodstvo in nadvlado nad
strateškimi področji vzhodne poloble.

Samo z odločnostjo morejo države
NATO odoleti tej sovjetski napadalno¬
sti. Brez naporov, da bi dobil iniciativo

CARACTER DEL FUTURO
GOBIERNO ARGENTINO

Al regresar de San Rafael, donde
inauguro la linea trasmisora de energia
electrica que una la central de El Ni-
huil con esa ciudad mendozina, al aero-
parque de Buenos Aires el vicepresi-
dente contraalmirante Itojas converso
con los periodistas tambien sobre temas
politicos. Sobre el caracter del futuro
gobierno argentino, que saldra desde
los comicios de 23 de febrero contralmi-
rante Rojas expreso que independien-
te de quien gane las elecciones solo pue-
do hacer una afirmacion y es la de que
el gobierno que venga en reemplazo del
nuestro no pcdra contar entre sus miem-
bros a ningun personaje que haya per-
tenecido a la dictadura, en forma cubier-
ta o descubierta, ni tampoco que proven-
ga de partidos que no sean democraticos
o sustenten teorias totalitarias o “jus-
ticialistas”. Tampoco podran pertenecer
al proximo gobierno figuras de ningun
partido “neoperonista” que pretenden
reemplazar o reimplantar al sistema de-
finitivamente depuesto.

ZNAČAJ BODOČE ARGENTINSKE
VLADE

Pred božičnimi prazniki se je mudil
v mestu San Rafael podpredsednik kon-
i traadmiral Rojas, ter je izročil v pro¬
met daljnovod, ki veže električno centra¬
lo El Nihuil z omenjenim mestom. Ob
vrnitvi v Buenos Aires je na mestnem
letališču v razgovoru s časnikarji ome¬
njal tudi značaj bodoče argentinske
vlade. Dejal je, da neodvisno od tega
kdorkoli bo zmagal pri prihodnjih volit¬
vah, lahko zatrdi samo td, da bodoča
vlada, ki bo prišla za sedanjo v svoji sre¬
dini ne bo smela imela nobene osebe, ki
je pripadala odkrito ali prikrito dikta¬
turi, ali ki bi pripadala kaki nedemo¬
kratični stranki ali stranki, ki izpovedu¬
je totalitaristične ali “justicialistične”
teorije. Prav tako ne bodo mogle pripa¬
dati bodoči vladi figure nobene neopero-
nistične stranke, ki skušajo nadomesti¬
ti odnosno obnoviti končnoveljavno zru¬
šeni sistem.

V soboto 4. I. 1958 vsi v Sloven¬
sko hišo, Ramon Falcon 4158, na
veliko žrebanje in družabno priredi¬
tev Svobodne Slovenije.

KONFERENCA V KAIRO

Nad 500 delegatov, ki sestavljajo 42
delegacij afriških in azijskih držav se je
sestalo na neuradno konferenco v Kai¬
ru, katero je z vso vnemo pripravila
Moskva pod okriljem Nasserja.

Razen iz komunističnih držav zlasti iz
ZSSR, nobena delegacija ne more govo¬
riti v imenu svoje vlade. Konferenca
ima podoben značaj, kakor ga je imela
bandunška konferenca lansko leto. Iz¬
zvenela je v obsodbo zahodnih velesil in
v hvalo komunističnim in tkzv. neutra-
lističnim državam in režimom. Glavno
besedo so imeli komunistični delegati in
njihovi sopotniki ter je bila na konfe¬
renci sprejeta vrsta “protiimperialistič-
nih, protikolonialnih in razorožitvenih
resolucij.”

Posamezne delegacije so razpravljale:
Egipt o imperializmu; Kamerun in In¬
donezija o kolonializmu; Sudan o ra¬
snem problemu; Japonska o nuklearnem
orožju; Japonska, ZSSR in Sirija skupaj
o gospodarskih vprašanjih; rdeča Kitaj¬
ska in Egipt o kulturi; Egipt o položa¬
ju žena in otrok; Alžir o francoskem
kolonializmu; Ciper o britanskem impe¬
rializmu; Indija o razorožitvi.

Sovjetska delegacija je obljubljala
“vso sovjetsko gospodarsko, socialno,
kulturno in vojaško pomoč vsem naro¬
dom, ki se hočejo osamosvojitvi” in pri¬
poročala podržavljanje tujih podjetij po
vzgledu Indonezije. Egipt je za to kon¬
ferenco izdal posebne zeleno-rjavo-ru-
mene znamke z belim golobom z oljčno
vejico v kljunu.

Erik Bergaust, izdajatelj ameriške re¬
vije Missiles and Rockets, je objavil, da
je dobil poročilo, da so sovjeti posku¬
šali tik pred Božičem izstreliti tretji
sputnik, pa se jim poskus ni posrečil.
Medcelinsko raketo s tretjim sputnikom
so izstrelili z oporišča ob Kaspijskem,
morju, toda je po kratkem poletu padla
v vodo.

drugih problemov, ki razdvaja Zahod i v svoje roke, se Zahod igra z mirom, ki
od Vzhoda. Ker se zavezniki nahajajo ga bodo diktirali sovjeti.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 2. I. 1958

Pismo iz Brazilije

Voščimo srečno in uspešno novo leto!

KOROŠKA

ARGENTINA

Sao Paulo, 20. dec.

V deseto leto smo stopili Slovenci v
Braziliji, odkar sta nas barka in dober
veter prinesla v to deželo. Bili smo na¬
vezani sami nase, bili brez vsake pomo¬
či in nasveta, brez “krajcerja” v žepu.
Deset let smo tako živeli osamljeni. Ta¬
ko smo se eni še bolj utrdili, drugi pa
se polagoma aklimatizirali, ali bolje po¬
vedano, klonili okolju in novemu kraju.
Večina fantov se je poročila z Brazi-
lijanskami, vsi pa smo se vsak v novem
kraju vključili v novo okolje. Posamez¬
niki so iskali zveze z ostalimi Slovenci
po svetu in jih tudi obdržali z najrazlič¬
nejšimi slovenskimi listi, časopisi in re¬
vijami.

V nedeljo 8. dec. pa smo novonaseljen-

ci doživeli nekaj nenavadnega in nepo¬
znanega. Zbrali smo se prvič k slov.
maši. Brez dvoma so stari naseljenci že
prej kdaj imeli med seboj slovenskega
duhovnika. Mi novi ga doslej še nismo.
G. Lojze Ilc, ki se je nastanil v Sao
Paulo, potem, ko se je poslovil od bra¬
zilskih zamorčkov v dalnji notranjosti
dežele, je izjavil, da je pripravljen ime¬
ti stalno slovensko mašo za rojake. In
to se je sedaj zgodilo. Na prvo sloven¬
sko mašo je prišlo kar precej rojakov z
vsem naraščajem. Nekateri celo od prav
daleč, nad 30 km. Kdor pozna naše pro¬
metne razmere, ve, da je to velik ide¬
alizem. Upamo, da bomo nadaljevali in
polagoma še bolj raztegnili naše delo.
Vsem navzočim priznanje, najlepša za¬
hvala pa zlasti g. Lojzetu Ilcu za njego¬
vo požrtvovalnost. Tako bomo Sloven¬
ci v Sao Paulu zopet čreda dobrih ovac
z dobrim pastirjem. Da bomo pa to po¬
stali in potem tudi ostali, bo brez dvo¬
ma treba veliko vztrajnosti in dobre
volje. V.M.

Ko se zop et eno leto našega begun¬
stva nagiba v zaton, je primerno, če si
prikličemo v spomin,- da smo emigraci¬
ja, ki je zapustila domovino 'iz ideolo¬
ških in političnih nagibov. Čeprav smo
si v tujini po trdem boju morda zago¬
tovili kos kruha, to nič ne spremeni in
ne sme premeniti značaja naše emigra¬
cije. Smo in ostanemo begunci iz pro¬
testa zoper komunistično zlo, ki je za¬
sužnjilo naš narod in- velik del sveta.

Iz tega spoznanja raste naša Odgovor¬
nost, ki jo nosimo kot begunska skup¬
nost. Iz zavesti take odgovornosti so
se razvile in uspešno delujejo mnogote¬
re naše akcije na verskem, kulturnem,
socialno-gcspodarskem in političnem po¬
dročju, ki zgovorno pričajo, da se za¬
vedamo tega posebnega poslanstva.

Če so težave pri delu raznih begun¬
skih organizacij komaj premagljive, je
delo na političnem polju v sedanjih raz¬
merah najbolj polno zaprek. Svetovni
dogodki se razvijajo v smeri, ki ni ugod¬
na za naša prizadevanja. Toda v politič¬
nem življenju, kakor nas uči preteklost,
ni nikdar umestna apatija. Iz najtežnjih
razmer se odpre pot v novo, lepšo bo¬
dočnost, ki jo uspešno lahko izkoristijo
tisti, ki so vztrajno in požrtvovalno de¬
lali zanjo.

Slovenska ljudska stranka v tujini
dela, kolikor ji razmere dopuščajo, da bi
se strankino jedro ohranilo enotno in
močno, in sodeluje, kjer koli in kakor
koli more, pri naporih, da se lomi ko¬
munistična tiranija in ustvarjajo pogo¬
ji za njen končni padec. Svoboda naro¬
da, da sam izbira svojo vladavino, si
uredi svoj dom po svoji volji, in da svo¬
bodno odloča o svojem položaju na med¬
narodni pozornici, je naš glavni namen,
ki ga je stranka objavila v svojem pro-

Veličasteis pogreb Antona Grdine

O smrti Antona Grdine, staroste slo¬
venskih naseljencev v Severni Ameriki,
smo poročali. O silnem vtisu, ki ga je
na slovenski živelj v Severni Ameriki
napravila njegova smrt ter o pogrebu
zaslužnega slovenskega moža smo sedaj
dobili naslednje poročilo:

Pogreb pok. Antona Grdine je bil 5.
decembra 1957.-Udeležili so se ga pred¬
stavniki slovenskih organizacij starih
in novih slovenskih naseljencev, zastop¬
niki Hrvatov in Srbov, ter odlični cer¬
kveni dostojanstveniki in predstavniki
clevelandske občine ter ostalih civilnih
oblasti. Slovenskih rojakov je bilo toli-'
ko kot doslej še na nobenem slovenskem
pogrebu. Sodijo, da jih je bilo nad en
tisoč. In med njimi je bil odličen sin
slovenskega naroda senator Frank Lau-
sche, ki je globoko ginjen spremljal svo¬
jega starega prijatelja vse do njegove¬
ga zadnjega doma na pokopališču Kal¬
varija.

Za Antona Grdino je opravil pogrebno
mašo ob enajstih dopoldne clevelandski
nadškof E. Hoba,n. V presbiteriju je
bila med mašo vsa slovenska duhovšči¬

na na čelu z ljubljanskim škofom dr.
Gregorijem Rožmanom.

Po škofovi maši je imel ožji prijatelj
Grdinove družine Rev. Francis Baraga
od sv. Lovrenca lep govor, v katerem
je v zgoščenih besedah podal sliko vse¬
ga dela, ki ga je opravil pokojnik -za
svoj narod in svojo novo domovino. Po
njegovih besedah je nadškof Hoban iz¬
molil pred krsto š pokojnikovim truplom
Reši me, nakar je pok. Antonu Grdini
zapel v slovo cerkveni pevski zbor fare
Sv. Vida žalostinko “Blagor mu, ki se
spočije”.

S tem so bile pogrebne slovesnosti v
cerkvi končane in pok. Anton Grdina je
nastopil svojo zadnjo pot na pokopališče
Kalvarija. Na njej ga je spremljala dol¬
ga, dolga vrsta avtomobilov s pogreb¬
ci. Na pokopališču je pogrebne molitve
opravil v angleščini in slovenščini Rev.
Ludvik Virant, župnik slov. fare v Pen¬
in sula ob asistenci Rev. Benedikta Ho-
geja, frančiškanskega provinciala iz Le-
monta, in Rev. Jožefa Godine iz Cleve¬
landa. Pred odprtim grobom se je od
pok. Grdine poslovil v imenu predsedni-

I Z TEDNA V TEDEN

Amerikancem se je posrečilo z uspe - 1
hom izstreliti 100 tonsko medcelinsko |
raketo “Atlas”, ki jo je izdelalo ameri¬
ško letalstvo. Mornarica se pripravlja
na novo izstrelitev svoje medcelinske
rakete “Vanguard”, vojska pa “Ju¬
pitra”. Pričakujejo, da bodo v januarju
izvedli v USA nov poskus izstrelitve u-
metnega satelita z eno teh raket.

Že na konferenci NATO v Parizu sta
se zlasti Anglija in USA dogovorili, da
bosta storili vse, da se ta organizacija
poveže v tesnejše sodelovanje z drugimi
podobnimi obrambnimi organizacijami.
Koncem januarja bo v Ankari v Turči¬
ji konferenca držav Bagdadskega pakta,
katerega se bo udeležil tudi Dulles. V
marcu bo konferenca držav NATO (dr¬
žav jugovzhodne Azije), pozneje v le¬
tošnjem letu pa konferenca O AS (orga¬
nizacije ameriških držav). Na vseh teh
konferencah bodo razpravljali o poveza¬
vi sil vseh teh organizacij v obrambi
proti komunizmu.

Dr. Aleksander Nasmejanov, predsed¬
nik sovjetske znanstvene akademije, je
pred sovjetskim parlamentom v veliko
začudenje sovjetskih poslancev izjavil,
da Sovjetski zvezi primanjkuje rubljev
za uspešno nadaljevanje in napredek sa¬
telitske raketne tehnike. Prav tako
ZSSR nima dovolj strokovnjakov za to
vrsto tehnike. Armada teh strokovnja¬
kov šteje, trdi Nasmejanov, 240.000
mož, letna produkcija strokovnjakov pa
je premajhna, da bi ZSSR mogla obdr¬
žati nadmoč nad USA in svobodnim
svetom, ki da je “postavil sedaj višji
proračun za rakete in umetne satelite,

kakor Sovjetska Zveza”, je zatrjeval
Nasmejanov. Sovjetska industrija da ne
sodeluje z znanostjo ter pričakuje, da
bodo lokalni komunistični odbori storili
vse, da sovjetski znanstveniki dobijo
denarna in materialna sredstva za na¬
daljevanje dela, ki se je uspešno zače¬
lo z izstrelitvijo dveh sputnikov.

Indonezijska vlada, ki je izgnala Ni¬
zozemce in podržavila njihova podjetja,
se je znašla v težkem položaju,, ker je
po otokih začela nastopati lakota, ker
se je zaradi zasege nizozemskih ladij¬
skih družb, ki so vzdrževale, promet med
otoki, zveza med njimi pretrgala in po
mnogih krajih primanjkuje živil, zlasti
riža. Razen tega so se začele pojavljati
oborožene uporniške skupine ki napada¬
jo in požigajo naselja, pobijajo in mu¬
čijo' prebivalstvo ter ropajo. Oblasti so
poslale proti banditom vojaštvo, ki se
spušča z njimi v hude borbe. Vlada u-
gotavlja, da se te uporniške skupine na¬
hajajo pod enotnim vodstvom ali da vsaj
delujejo po enotnem načrtu.

Na drugi strani pa je indonezijska
vlada obvestila USA, da nujno pričaku¬
je pošiljk ameriškega orožja za oboro¬
žitev svoje vojske. Če orožja ne bo do¬
bila na Zapadu da se bo obrnila v Mo¬
skvo po puške in tanke. Zapadni zavez¬
niki se zaradi prijateljstva z Nizozem¬
sko, katere kolonija je Indonezija bila,
nahajajo v neprijetnem položaju zaradi
te indonezijske zahteve in grožnje. Po¬
staja jasno, da se to jugovzhodno azij¬
sko področje strateške važnosti hitro
spreminja v poprišče nove živčne vojne
med Zahodom in Vzhodom.

BRALI SMO...

MATERIN JEZIK — PREDRAGOCENA DEDIŠČINA

Izjava NskS in ZSO

“Narodni svet koroških Slovencev in
Zveza slovenskih organizacij sta na
skupnem posvetovanju ugotovila, da
zvezna vlada kljub slovesnim obljubam,
danim dne 12. nov. 1955, 24. jul. 1956 in
17. okt. 1956 ter kljub izrecni zahtevi
koroških Slovencev in gradiščanskih Hr¬
vatov dne 29. sept. 1957 do danes ni
smatrala za potrebno, da bi prizadetima
manjšinama dostavila osnutke zakonov o
izvedbi člena 7. drž. pogodbe. Očitno je
namen zvezne vlade, reševati ta vpra¬
šanja brez upoštevanja predlogov priza¬
detih manjšin. Ob tem položaju so bili
sklenjeni potrebni skupni koraki.” V
zvezi s tem javlja Koroška Kronika, da
je bil ustanovljen 10 članski pododbor
v okviru pravnega odbora dunajskega
parlamenta, ki se bo pečal s problemom
izvršitve člena 7. drž. pogodbe glede u-
vedbe slovenščine kot uradnega jezika
na' sodišča. Člani tega odbora so med
drugim poslanka Lola šolar (hči Slo¬
venca iz Dolenjskega) ter dr. Nemec in
dr. Tončič, vsi od Volkspartei, ter nekaj
socialistov.

“Tito ist schon mitten in Kaernten” je
naslov strupenemu napadu na Slovence,
ki ga je objavil dunajski list “Ost-West
Kurier”. V njem hujska Nemce proti
Slovencem zaradi njihovih zahtev po
lastnem šolstvu in enakopravnosti slo¬
venskega jezika z nemškim pri državnih
uradih.

Rožanski dan je bil dne 1. decembra
v St. Janžu v Rožu. Na narodnem zbo¬
rovanju je gimnazijski ravnatelj dr.
Joško Tischler govoril o slovenskem šol¬
stvu na Koroškem, svetnik Kmetijske
zbornice Janko Janežič pa o “naših gos-
podarskich skrbeh”. Na zborovanju so
prikazali tudi ameriški zvočni film “Mo¬
derno ameriško kmetijstvo”.

Ljubljansko narodno gledališče je zno¬
va gostovalo v Celovcu. Tokrat so slo¬
venski igralci nastopili s šaljivo pevsko
igro “Štirje grobijani”.

SIAM HOOVER,

električni pralni stroj,
je glavni dobitek nagradnega žre¬
banja Svobodne Slovenije.

Poleg glavnega dobitka je še več
drugih lepih in koristnih dobitkov.
Navajamo samo krasno blago za
moško obleko ali ženski kostium, 20
kosov aluminiaste kuhinjske poso¬
de, moderen usnjen kovček za po¬
tovanje z letalom ali vlakom, vse
knjige, ki so doslej izšle v založbi
Svobodne Slovenije in drugi.

so ga izročali sinovom in hčeram.

Zares, jezik je predragocena dedišči¬
na, zakaj v njem živi vsa preteklost na¬
šega naroda, ves njegov razvoj: v njem
je več kot tisočletno izkustvo, veliko
bridkosti, nekaj tudi veselja. Beseda ni
prazen zvok, beseda je izraz človekove
notranjosti, njegovih misli in čustev.

Razstava umetniške šole in literarne nagrade

gramu in ga bo, kakor doslej, po naj¬
boljših močeh Zasledovala \tudi v novem
letu.

Narod doma, vklenjen v verige
kom. diktature, to od nas upravičeno
pričakuje. Med najvažnejšimi nalogami
strankinega dela v novem letu naj bo,
da člani in prijatelji SLS izkoristijo
vsako možnost, kako naš narod v domo¬
vini obveščati, da na njegovo bedno
stanje nismo pozabili in da vztrajno de¬
lamo za njegovo osvoboditev in lepšo
bodočnost. S tem bomo ljudstvu vlivali
novega poguma za nadaljno odpornost
zoper obstoječi režim, in ta odpornost
bo — skupno z našimi napori — pripo¬
mogla h končni zmagi.

Kot krščanski demokratje se zaveda¬
mo, da je vrhovni vladar vsega vsemo¬
gočni Bog in zaupamo, da bo iz seda¬
nje strahotne krize človeštva Njegova
volja odprla pot v novo dobo. Ko se
trudimo, da bi strankino politiko obli¬
kovali in vodili po smernicah, ki jih da¬
je Njegov namestnik na zemlji, trdno u-
pamo, da bodo naši napori uživali božji
blagoslov in da bodo zato zmagoviti.

V tem trdnem prepričanju in zaupa¬
nju voščimo vsem našim sodelavcem,
članom, somišljenikom in prijateljem:

SREČNO NOVO LETO!

Slovenska ljudska stranka —
za osrednje vodstvo v emigraciji:

Dr. MIHA KREK, predsednik
Dr. LUDOVIK PUŠ, tajnik

ka Narodnega odbora za Slovenijo g. dr.
Mihe Kreka, ki je bil nujno zadržan v
Washingtonu zaradi seje Odbora za o-
svoboditev Evrope, g. Jakob Žakelj. V
govoru je naglašal velike pokojnikove
zasluge za slovenski narod v stari in
novi domovini ter ga prikazal kot “naj¬
bolj zaslužnega ameriškega Slovenca”.
Svoja lepa izvajanja je zaključil z ugo¬
tovitvijo: da “polagajo v grob truplo
neumorno delovnega ljubitelja sloven¬
skega naroda, kakor jih rodi sloven¬
ska mati le redka stoletja in naj bi v
nebesih rajni Grdina slišal hvaležni Bog
plačaj od vsega slovenskega naroda”
Senator Frank Lausche, katerega je
smrt pok. Grdine hudo zadela, je pa po¬
ročevalcu Ameriške domovine o rajnem
Grdini s solzami v očeh izjavil nasled¬
nje: “Slovenska isaselbina in maša drža¬
va sta z ranjkim izgubila moža izred¬
nih sposobnosti. Anton Grdina je žrtvo¬
val vse svoje življenje, vse svoje moči
ne sebi, marveč v korist svojega naroda
in svoje nove domovine. To je vzgled,
ki hi mu moral vsak s ponosom slediti”.

“Naš tednik Kronika” poroča, da je
avstrijska vlada odobrila slovensko je¬
zikovno vadnico Slovenski jezik za slov.
gimnazijo v Celovcu. Uvod v to vadni¬
co, ki jo je pripravil dr. Mirko Rupel, je
napisal tudi Rupel sam in med drugim
pravi o materinem jeziku tudi tole:

Materin jezik je predragocena dedi¬
ščina, ki smo jo dobili cd svojih staršev.
V tem jeziku smo' spregovorili prve be¬
sede, z njim so združeni spomini na o-
troška leta in na leta mladosti, na naj¬
lepši čas človeškega življenja. Kakor mi
pa sta govorila ne samo oče in mati, ta¬
ko sta govorila ded in babica —■ vsi na¬
ši predniki pred sto in tisoč leti. Iz
roda v rod je šla govorica, mila doma-
ča beseda. S to besedo so izražali dav¬
ni rodovi, kakor mi danes, svoje veselje
in žalost, zadovoljstvo 'in skrb, peli so
in pripovedovali, hvalili in grajali, uka¬
zovali in prosili, blagoslavljali in kle¬
li, ljubili in sovražili — kakor je pač
naneslo življenje, ki ima toliko lepih in
svetlih trenutkov, pa tudi bridkih in
svetlih trenutkov, pa tudi bridkih in
mračnih.

In če je katera reč naša, mar ni to
naš jezik? Hiša je stala ob cesti, vzel
jo je čas, ogenj ali vojska; drevo, ki ga
je vsadil ded, je podrl vihar ali mu je
črv prežrl korenike. Jezik pa je preživel
vse nesreče, ujme in vojske: kakor so
ga naši predniki prejemali od staršev,

GORIŠKA IN PRIMORSKA

Glasilo tržaških demokratičnih Slo-
vehcev “Demokraicija” je postala s 1.
decembrom 1957 petnajstdnevnik. Iz¬
hajala bo vsakega 1 1. in 15. v mesecu. To
odločitev je Jadranska založba sporočila
slovenski javnosti z naslednjo ugotovit¬
vijo: “Finančne težave, s katerimi se
mora boriti vsako; še posebno pa manj¬
šinsko glasilo, za katerim ne stoje moč¬
ne od vlad, raznih režimov ali finančnih
skupin podpirane stranke, so nas prosi-
lile, da izvedemo ta dolgo odlagani
sklep”.

I.

Zadnja letošnja prireditev SKA je
bila v soboto 21. 12. 1957 v prostorih
Ilirije v Ramos Mejia. Na vrtu stoji le¬
sena stavba umetniške šole, v kateri so
priredili dijaki te šole že svojo drugo
umetnostno razstavo, plod svojih študij
v zadnjih dveh semestrih. Začetek raz¬
stave je bil napovedan za sedmo uro po¬
poldne; nekateri gostje so si jo lahko že
pred ofieielnim začetkom ogledali, ker
je bila več kot pravočasno urejena. Ob
napovedani uri je pozdravil ogledoval¬
ce, med katerimi so bili člani Narod¬
nega odbora in zastopnik Društva Slo¬
vencev, tajnik SKA Marijan Marolt, ki
je nato navezal na svoj referat o raz¬
voju umetniške šole na lanski razstavi
pregled dogodkov, ki so v teh dveh se¬
mestrih razvoj ustanove pospeševali, pa
deloma tudi zavirali. Na njegovo proš¬
njo je nato predsednik g. R. Jurčec raz¬
stavo oficielno odprl. Profesorji in dija¬
ki so razlagali umetnine in dajali obisko¬
valcem podrobnejša pojasnila. Takoj sta
P e javila prva kupca: Društvo Sloven¬
cev si je nabavilo Vombergarjevo olje
“Ladje”, Slovensko planinsko društvo
pa Papeževo monotipijo Križanega Kri¬
stusa Kralja, ki naj krasi Slovenski stan
v Bariločah.

Ob osmih je povabil g. Lenček goste
k drugemu delu sporeda, k razglasitvi
izida detošnjega literarnega natečaja.
Predsednik SKA g. Ruda Jurčec je po¬
dal naslednje poročilo o podelitvi knjiž¬
nih nagrad:

“Dne 16. decembra se je v Buenos Ai-

Predsednik gen. Aramburu se je mu¬
dil pred božičnimi prazniki na prijatelj¬
skem obisku v Boliviji, kjer je skupno z
bolivijskim predsednikom dr. Hernanom
Silez Suazom izročil v promet novozgra¬
jeno žel. progo Yacutiba-Santa Cruz. V
Boliviji so argent. predsedniku priredili
nad vse prisrčen sprejem. Med njego¬
vim bivanjem v Boliviji je bilo med obe¬
ma državama podpisanih tudi več spo¬
razumov.

Vlada je objavila proračun za prihod¬
nje proračunsko leto 1957-1958. Prora^
čun dosega višino 43 milijard in 615
milijonov pesov.

V Argentini se vedno bolj čuti, da
bomo imeli prihodnji mesec splošne vo¬
litve. Posamezne stranke imajo sestan¬
ke svojih vodilnih mož, na katerih do¬
ločajo predsedniške kandidate, na no¬
tranjih volitvah pa določajo kandidate
za poslance in senatorje. Dosedaj so do¬
ločeni poslednji predsedniški kandidati:
Dr. Arturo Frondizi (intransigentni ra¬
dikali), dr. Luka Ayarragaray, (Krščan¬
ski demokrat), Luciano Molinas (pro:
gresivni demokrati), Vincente Solano
Lima (konservativni demokrati), dr. Al-
fredo Palacios (socialisti),/ dr. Ricardo
Balbin (ljudski radikali) in Rodolfo
Ghioldi (komunist). Krščanski demokra¬
ti so imeli pred prazniki v Bs. Airesu
Veliko zborovanje, na katerem so potrdi¬
li dr. Ayarragaraya za predsedniškega
kandidata. Na zborovanju je govoril tu¬
di sed. predsednik stranke dr. Allende.
Ostro je napadel stare argentinske po¬
litične stranke ter jim očital, da se iz
neposredne preteklosti niso prav nič
naučile ter gonijo naprej svojo osebno
in ozkosrčno strankarsko politiko. Zla¬
sti hudo si je privoščil radikale vseh
skupin. Dejal je, da med radikalnimi
skupinami ni prav nobene ideološke
razlike, ampak so razkol med njimi po¬
vzročili samo osebni razlogi. Za primer
je navajal Balbinove ljudske radikale,
ki so se pred volitvami v ustavodajno
skupčino prikazovali kot “boljši” od
Frondizi jevcev, v ustavodajni skupščini
so pa pokazali svoj pravi obraz, ko so
bili najhujši zagovorniki laicistične šole
ter centralizma. Tej stranki je očital, da
tudi najbolj izrablja v svoje strankar¬
ske koristi zadnjo revolucijo in oblast,
samo, da zopet pride na površje.

V Cordobi se je oglasil stari dr. Sa-
battirii, vodja istoimenske radikalne
skupine. Dejal je, da ni nobenega dvo¬
ma, da bo pri volitvah izvoljen za pred¬
sednika dr. Balbin. Glede bodoče vlade
je dejal, da mora biti samo radikalna.
Stališče radikalov do zunanjepolitičnih
problemov je pa označil z besedami, da
Argentina ne sme pripadati sploh nobe¬
nemu mednarodnemu napadalnemu ali
obrambnemu paktu, ker da je tu po
sredi samo borba imperializmov. Glede
petroleja je dejal, da ne sme oditi v ino¬
zemstvo niti ena kapljica. V zvezi s tem
je napadel Severnoamerikance.

NAROČAJTE IN ŠIRITE
SVOBODNO SLOVENIJO

resu sešla žirija, v kateri so bili prof.
Geržinič Alojzij, Jurčec Ruda, dr. Mi¬
lan Komar, dr. Branko Rozman in Sim¬
čič Zorko. Seji je predsedoval Ruda
Jurčec. Predloženih je bilo šest rokopi¬
sov (tri pesniške zbirke, dve prozi in
ena znanstvena razprava). Razpravo z
zgodovinskega področja so prebrali prof.
Geržinič dr. Komar in Jurčec ter je bil
pritegnjen še g. Marijan Marolt. Pode¬
ljeni sta bili dve nagradi: drugo nagra¬
do je prejel rekopis z geslom: “Valva¬
sor piše Shiticsna” in nosi naslov: “Iti-
nerar sv. Bernarda v letih Anakletove
shizme 1130—1138. (Zajem in korektu¬
ra zgodovinske časovnosti v posegih sv.
Bernarda pri odpravi shizme 1130-1138
na podlagi stiškega ustanovnega datu¬
ma”.) Avtor je p. Maver Grebenc. —
Tretjo nagrado je prejel rokopis z ge¬
slom “Istra”. Nagrajeno delo je zbirka
črtic “čisto malo ljubezni”. Avtorica je
gdč. Neva Rudolf iz Vauclusea v Avstra¬
liji.

Po predsednikovem poročilu je vodja
zgodovinskega odseka Marolt prebral
iz Grebenčeve razprave poglavje “Ber¬
nardov obisk v Stični”. Ro aplavzu je
izjavil bralec, da bo to odobravanje spo¬
ročil avtorju. Nato je ga. Majda Volov-
šek prebrala dve črtici iz zbirke gdč.
Rudolfove in žela za svoje prednašanje
mnogo pohvale.

Predsednik se je zahvalil profesorjem
in dijakom, mecenu literarnih nagrad in
bralcema prispevkov. Tajnik pa opo¬
zoril udeležence, katerih število se je
med tem podvojilo, da je razstava še

Buenos Aires, 2. I. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ilovice i 'jz Slovenije^

Za novega jug. generalnega konzula v
Celovcu je imenovan Boris Trampuž,
biv. generalni tajnik ljubljanskega vse¬
učilišča.

V Ljubljanski bolnišnici je umrl sale¬
zijanec dr. Jože Kuk. Pokopali so ga pri
Sv. Križu v Ljubljani. Pogrebne molitve
zanj-je opravil škof Vovk.

Vlada v Ljubljani je odobrila načrte
za poglobitev koprske luke. Po teh na¬
črtih bodo koprsko luko, ki bo prvo slo¬
vensko pomorsko pristanišče, tako po¬
globili in uredili, da bodo v njem lahko
pristajale tudi velike prekomorske lad¬
je. Na ta način mislijo razbremeniti re-
ško pristanišče. Do Kopra bodo v krat¬
kem dokončali tudi zadnji del avtoce¬
ste, ki bo to mesto povezala s sloven¬
skim zaledjem.

Za čiščenje Cerkniškega jezera so u-
stanovili poseben odbor. Z izsuševanjem
Cerkniškega jezera so se začeli zani¬
mati po prvi svet. vojni. Vsi načrti za
to delo so bili pripravljeni. V glavnem
so poglabljali požiralnike, izkopali ter
poglobili so tudi glavno odvajalno stru¬
go. Med drugo svet. vojno so morali s
temi deli prenehati, po končani vojni ga
pa tudi niso nadaljevali. Zganili so se
šele sedaj in izvolili poseben odbor. Nje¬
gova naloga je glavnem ta, da očisti
glavne požiralnike.

V Atenah je gostoval dirigent Samo
Hubad. Dirigiral je tamkajšnji grški
državni okrester in dosegel lep uspeh.

Skupina italijanskih planincev in gor¬
skih reševalcev iz Čedada je v let. po¬
letju obiskala slovenske planince v Bov¬
cu. Z njimi je hotela napraviti izlet na
Mangart, česar pa niso mogli storiti za¬
radi hudega snežnega mateža, ko je

sredi poletja na gori zapadlo več cen¬
timetrov snega.

V Sloveniji je bila letos zelo dobra
letina gob. Zlasti na Dolenjskem so
ljudje precej zaslužili z nabiranjem in
sušenjem gob. Odkupna podjetja so
plačevala suhe jurčke 1 kg. po 1200-
1500 dinarjev. Nekatere družine sa na¬
brale do 100 kg gob.

Topilnica rudnika bakra v Boru v
Srbiji je v 54 letih obstoja tega rudni¬
ka dosegla 1 milijon ton bakra. Za to
količino bakra je bilo treba izkopati
25.5 milijona ton rude. Do leta 1952 so
izvažali v glavnem surovi baker, od
tega leta naprej pa elektrolitski baker.
Strokovnjaki sodijo, da ima rudnik za¬
loge bakra se za 25 let.

Umrli so. V Ljubljani: Avgust Brglez,
učitelj v p., Rudolf Lisec, železniški in
spektor v p., Ernest Železnik, upok.,
Vinko Martelanc, Elbi Olup, roj. Jazbec,
Luka Rihtaršič, upok., Julijana Pšenič¬
nik, roj. Petrinčič, učiteljica v p., Ignac
Prevc in Hilda Čop, roj. Kavs. v. pošt¬
ni kontrolor v p. v Lescah, Rada Šin¬
kovec, roj. Hudovernik, vdova po go¬
zdarskem inženirju v Šmartnem pri Ve¬
lenju, Ana Gunčar v Hujah pri Kranju,
Ivan Kralj, stavbenik v p. v Trbovljah,
Karel Regoršek, inšpektor drž. žel. v
p. v 'Laporju, Ana Ribič v Vojniku,
Franja Volovec, roj. Bučar v Brestani¬
ci, Martin Trobina, upok. v Šoštanju,
Helena Debevec v Tržiču, Mato Horvat
v Zalogu, Gema Peternel, roj. Radin
v Laškem, Julka Gamšek, kuharica v
bolnici Ljubljana- Polje, Jožefa Tratnik,
upok. v Brestanici, Antonija Škulj, roj.
Škapin na Viču in Anica Černe, roj.
Cimperman v Polzeli.

SLOVENCI V
BUENOS AIRES

Božične praznike

so Slovenci v Buenos Airesu praznovali
po domačem običaju. Pred prazniki je
bila duhovna obnova, na božični večer
so pa bile slovenske polnočnice v vseh
večjih slovenskih središčih. V kapeli v
Slovenski hiši na Ramon Falconu 4158
jo je imel g. direktor Anton Orehar,
pri njej je pa pel božične pesmi Sloven¬
ski pevski zbor Gallus.

Tudi silvestrovali so Slovenci. Skupne
silvestrske prireditve sicer niso imeli
pač pa je bilo več manjših. Slov. pevski
zbor Gallus je kot običajno tudi letos
povabil svoje podporne člane ter prija¬
telje zbora, da so skupno z Gallusovimi
pevci v društvenih prostorih pričakali
novo leto. Slovenci v San Justo so imeli

Ali že imaš veliki jubilejni Zbor-
nik-Kolfedar Svobodne Slovenije za
leto 1958? Če ga še nimaš, ne od¬
lašaj niti trenutek več! Še danes ga
naroči in obogati z njim svojo do¬
mačo knjižnico!

ARGENTINI

silvestrovanje kar na dveh mestih: v
prostorih Našega doma in v baru Do¬
brepolje, v Ramos Mejia jih je pa bilo
precej v restavraciji Ilirija in v Lanusu
so slovenski rojaki prav tako v veselem
razpoloženju zaključili staro leto in z
veselim upanjem stopili v novo.

Gallusov koncert božičnih pesmi

“Noe božična, sveta noč. Lepše zemlja
ni imela...” V te kratke verze je pes¬
nik vklesal vso toplino in smisel božič¬
ne noči.

Brez božične pesmi ni slovenskega
Božiča. Zato smo že kar žejni vsako¬
letnega Gallusovega koncerta prelepih
božičnih pesmi, ki pomeni za nas goto¬
vo pravo reprizo svetega večera. Do¬
kler se bomo združevali ob teh koncer¬
tih, bomo čutili v naših srcih iskreno
občutje božičnega razpoloženja in ga
sejali tudi v naše domove in v srca na¬
ših družin. . .

Letošnji Gallusov koncert božičnih
pesmi je bil v farni cerkvi v Ciudadeli
zadnjo decembrsko nedeljo zvečer. Cer¬

kev fine akustike je.bila polna in obra¬
zi navzočih so žareli v tihem pričako¬
vanju skrivnosti najlepšega, kar imamo
v tujini: slovenske pesmi. In naša srca
so jih sprejemala, srkala, da se napoje
z njimi za dolgo leto, ko naj nas ob
drugem Božiču znova zbere...

Ni bil cilj zbora niti dirigenta nuditi
visoko umetniški koncert, ampak na do¬
stojni umetniški višini dati našim roja¬
kom slovensko pesem, bzbuditi jim
vzdušje božičnega razpoloženja in pre¬
pojiti njihova srca z njim, da bi pople-
meniteni šli v novo leto. Kljub temu pa
je bil koncert na umetniški višini. Ni
dvoma, da je Gallus s svojim dirigen¬
tom dr. Julijem Savellijem pri svojem
resnem ustvarjanju visoko na<^ tistimi
mejami, ki ločijo prava umetniška
stremljena od zgodj priložnostih in ne¬
načrtnih improvizacij.

Večer je obsegal 18 božičnih pesmi,
od najstarejših pa do novejših skladate¬
ljev, od preprostih do zahtevnejših. Mno¬
ge se vsebovale lepe solo partije, ki pa
jih vsi solisti niso docela izrabili. Ob¬
čudovali smo na tem koncertu — do-
zdaj gotovo najbolj vidno — sopran
gdč. Nuše Kristanove, pevke odlič¬
nih kvalitet, ki je z lahkoto in
finesami zapela tudi zahtevna mesta;
mehki alt gdč. Roze Golobove je
zvenel žametno in prepredel cerkev z
mehkobo, skupaj z gdč. Kristanovo pa
izzvenel v nepozabnem duetu. Tudi solo
tenor g. Lipuščka je zelo lepo zvenel.
Ostale solo partije so odpeli gg. Bras,
Lenarčič in Rode.

Koncert je lepo spremljal in vložke
igral g. prof. Jože Osana.

Koncert je bil veliko doživetje naše
lepe pesmi in slovenskega Božiča. Hva¬
ležni smo zanj pevcem in dirigentu.

—jkc

Priznanje. Prihod Novega leta bi rad
porabil tudi za to, da vsem slovenskim
rojakom, ki so sodelovali pri gradnji mo¬
je hiše, izrečem najlepše priznanje za
opravljeno delo, hkrati pa vsem želim
prav uspešno Novo leto. Ti rojaki so:
Koder Janez, ki je opravil vsa zidarska
dela, bratje Oblak (mizarstvo), Medic
Franc in tov. (streha), Vitrih Franc
(vodna instalacija), Logar Nija in sode¬
lavca Bohinec Stane in Vevar Stane
(električna napeljava), Pregelj Oskar
(vzidane omare), Havelka Danilo (ste¬
klarska dela), Hudot^Vnik Lojze (ple¬
skarska dela) in Lobnik Franc, stavbe¬
nik, ki je nadzoroval, vsa dela. Vse na¬
vedene priporočam vsem rojakom. —
Pavle Rant 1. r.

OSEBNE NOVICE

Poroka. V soboto 28. decembra 1957
sta se poročila v Buenos Airesu v bazi¬
liki Ntra Senora del Socorro gdč. Olga
Henrieta Elizabeta Zorc, hčerka g. dr.
Vinka Zorca in njegove soproge ge Ol¬
ge, roj. Rudež ter g. Leonard Lawrence
Newland. Mlademu paru želimo ob vsto¬
pu v novo življenje vso srečo in obilo
božjega blagoslova.

Družinska sreča. V družini g. Janeza
Jakoša in njegove žene ge Zalke, roj.
Oblak, se je rodil sinček. Čestitamo.

MENDOZA

Pavle Božnar 60 letnik

V sredi svoje družine je v Mendozi dne
21. decembra 1957 slavil 60 letnico svo¬
jega rojstva Pavle Božnar, delaven in
ugleden član mendoške slovenske proti¬
komunistične skupnosti.

Jubilant se je rodil 21. dec. 1897 na
Pristavi pri Polhovem gradcu kot sin
lesnega trgovca. Kot najstarejši sin iz¬
med 17 živorojenih otrok, je po konča¬
ni trgpvski šoli moral doma priškočiti
,na pomoč pri delu že postaranemu oče¬
tu, čeravno je gojil tiho željo, da bi na¬
daljeval študiranje.

Kot 17 letni fant je moral v prvi
svet. vojni kot črnovojnik na tirolsko
fronto. Po končani vojni se je vrnil do¬
mov ter se je poleg lastnega poklicnega
dela pridno udejstvoval pri fantovski
mladinski organizaciji. Vseskozi je bil
prežet s krščanskimi načeli. Bil je dol¬
goletni predsednik fantovske Marijine
družbe, vodja Orla in pozneje Sloven¬
skih fantov. Kjerkoli je bilo treba ka¬
ke pobude ali dela na versko-kulturnem
in gospodarskem področju, se ni nikdar
strašil naporov in tudi nobena žrtev
mu ni bila prevelika.

Ko je po očetovi smrti prevzel nase
vso težo gospodarstva in skrb za veliko
osirotelo družino, tudi v teh okolnostih
ni opustil dela za javno korist. Leta
1.927 se je poročil pri Mariji Pomagaj
na Brezjah. Z go Josipino Riharjevo si
~je ustvaril srečno družinsko življenje,
v katerem se mu je rodilo 6 hčera.

Preti komunistom je nastopil v vseh
začetkih njihovega nastopanja. Rdeči
nasilniki so kmalu uvideli, kako velik
vpliv je imel g. Božnar med svojim šte¬
vilnim delavstvom in nad okoličani.
Smrtno so ga zasovražili in začeli stre¬
či po življenju tako njemu, kakor tudi
ostalim članom njegove družine. Njihov
naklep se jim ni posrečil, toda kot vnet
rodoljub je moral z drugimi vred v in¬
ternacijo na Rab. Po vrnitvi iz inter¬
nacije so komunisti jubilanta še bolj za¬
sledovali, ker jim ni šla v račun jubi¬
lantova akcija, s katero je dosegel, da
je bilo na njegovo prizadevanje iz inter¬

Vsak teden ena

JAZ BI RAD RDEČIH ROŽ

Jaz bi rad rdečih rož,
jaz bi rožmarina rad, \
z rožami bi rad ljubezni,
z rožmarinom rad bi nad!

Dekle, daj mi rož rdečih,
dekle rožmarina daj,
da bom sanjal o pomladi,
to bo moj mladostni maj!

Rož rdečih zame nimaš/
rožmarina tudi nič;
žalostno je srce moje,
žalosten sem jaz fantič.

nacije rešenih veliko protikomunističnih
domačinov.

Leta 1945 se je pred komunisti umak¬
nil na Koroško. Z večino slov. begun¬
cev se je leta 1948 od tu podal z naj-
starejšo hčerko v Argentino. Naselil se
je v Mendozi, kamor je leta 1954 pri¬
šla za njim še ostala družina in sicer
ga Jospina s petimi hčerkami. V Men¬
dozi se jubilant vneto udejstvuje vsa le¬
ta v tamošnji organizirani slovenski
protikomunistični skupnosti.

Toplim voščilom g. Pavlu Božnarju za
njegovo 60. letnico, ki so mu jo izreka¬
li njegovi številni prijatelji in znanci, se
pridružuje tudi Svobodna Slovenija z
željo, da bi mu Bog podelil še dolgo živ¬
ljenje, da bi mogel v zdravju in polni
moči posvečati še naprej vse svoje zmo¬
žnosti in sposobnosti v korist slovenski
skupnosti v izseljenstvu.

“Z mojim denarjem ne bo nihče drug
‘kšeftaril’ ”, tako slišimo od časa do ča¬
sa govoriti kakega zagrizenega varče¬
valca in se nam zdi njegova odločitev
kar razumljiva. Saj ima možakar po
svoje prav. Denar je njegov, večinoma
sad njegovega truda in skrbi. Vendar
pa, če le malo pomislimo. .. Kaj bi bi¬
lo, če bi se vsi ljudje, ki imajo denar
držali, istega načela? Koliko tovarn se
ne bi postavilo, koliko hiš ne zgradilo
in koliko ljudi bi ostalo brez dela? Ta¬
ko vidimo, da je na koncu koncev vsak
tak človek po duši le eden izmed Ted-
kih preostalih “kapitalistov” iz pretek¬
le dobe, ki ne dovoli niti, da bi kdo dru¬
gi tudi proti primerni odškodnini z nje¬
govim denarjem kaj zaslužil.

Med našimi rojaki, hvala Bogu, takih
ljudi skoraj ni. To je samo ob sebi ra¬
zumljivo že zaradi tega, ker PROMET
SRL, odnosno njegova edina družabni¬
ka Brata Krištof, že štiri leta nalaga¬
ta v gospodarska podjetja tudi denar,
ki ga jima zaupajo rojaki. Brata Kri¬
štof sta hvaležna za to zaupanje. Ti¬
sti pa, ki jima denar zaupajo, so pa še
bolj zadovoljni, saj jih štiriletna izku¬
šnja uči, da vsak ob potrebi svoj denar
vedno lahko takoj dvigne in obenem do¬
bi še prav lepe obresti. Na ta način
v tujini slovenska roka slovensko roko
umiva.

PROMET SRL (edina družabnika
brata Krištof) 25 de Mayo 533/3° —
Buenos Aires — T.E. 31-6435.

vedno odprta in je imela res gledavce
noter do pol enajste ure.

II.

Razstava obsega 27 olj (platno, karton),
63 akvarelov in tušev, barvnih študij in
grafik (lesorezov, linorezov, suhih igel
in največ monotipij) ter 33 listov ak-
tnih skic (po večini več skic na enem
listu). 123 del torej, če štejemo vsak
list skic za eno delo; lani je bilo vsega
92 del. Po odločitvi Bare Remec raz¬
stavljena dela niso uokvirjena, kar je
zmanjšalo razstavne stroške, poznaval¬
cem umetnosti in umetnostnega šolstva
pa nudi to bolj točen vpogled v učenje
in snovanje razstavljalcev. Tudi izgle-
da razstava tako manj natrpana od lan¬
ske, kjer so res prevladovala olja nad
grafikami, dočim skic sploh ni bilo.

Po mnenju strokovnjaka je nadalnja
odlika te razstave v tem, da je zazna¬
movati velik napredek v risarskem zna¬
nju. Dvoje je na takšnih razstavah
namreč važno: napredek v znanju, ki je
bolj tehničnega pomena, in razvoj umet¬
niške osebnosti, ki ima vsebinski (ne
snovni ali predmetni) značaj. Mnenju
omenjenega strokovnjaka bi dodal, da je
pri vseh razstavljalcih opaziti tudi na¬
predek v tehniki Slikanja, letos zlasti
v olju in morda še večji napredek v gra¬
fičnih tehnikah. Iivjj

Če sem lani v tem listu odpravil po¬
samezne razstavljalce z enim, dvema
stavkoma, moram biti letos že za spo-
znanie obširnejši.

Bukovec Ivan je gotovo eden najvest-
nejših dijakov na šoli. Iz podobarstva
se je v teh petih semestrih razvil v izra¬
zito slikovitega slikarja. Njegove skice
spominjajo naravnost na tintorettovske

slikovite risbe, katerih eno je Izidor
Cankar pokazal v svoji “Sistematiki
stila” kot vzorec slikovite skice. V mo-
notipijah ga že tehnika sili k slikovi¬
tosti, toda tudi njegova kompozicija v
monotipijah je slikovita, čeprav ure¬
jena. Lesorez nudi po svoji tehniki manj
možnosti za slikovitost, toda Ijiukovec
operira z močnim chiaroscurom, pa ven¬
dar tudi z nekakšno realistično kompo¬
zicijo. Največ slikovitosti pa je poka¬
zal v olju “Potok”, najsi ta slikovitost-
ni barvna. Bukovec je slikarsko zelo
urejen značaj.

Kržišnik Tone je vesten risar, mehak,
pa izmed vseh še najbelj plastičen. O-
pozarjam na plastiko portreta g. J. M.
Njegova plastika v o’ju pa pi linearna,
ampak barvna, kar najbolje pokaže vrt
št. 6. Mehkobna plastika je očitna tudi
v njegovih monotipijah. V črno — be¬
lem se njegova mehkobnost javlja v li¬
ričnem prepletanju finih linij.

Majcen Bariča je gotovo velik talent,
ki ga pa zakopava zaradi premalo vest¬
nega dela v šoli. Tako gospodična letos
sploh ni razstavila olj, ki so lani vzbu¬
dila toliko pozornosti. V sk’cah ne gre
v detajle, temveč iznajdljivosti, zla¬
sti v kompoziciji in barvah, izpričuje v
monotipijah. Naj bi delala čimveč: u-
speh ji ne uide!

Makek Andrej je izrazit slikovitež,
toda poudarja tudi konturo; je tudi ve¬
sten risar. Ni v risanju kakšen deskrip¬
tivni naturalist, tuda risarsko znanje
mu dovoljuje svobodno oblikovanje. Tu¬
di on operira v črno — belih monotipi¬
jah z močnimi svetlobnimi in temnimi
j kontrasti, to tudi na nekaterih oljih. Na
! lesorezih so ti kontrasti skoraj bolj kom¬

pozicijskega, kot slikovitega pomena.
Včasih se rad nasloni na historične
vzorce: srednji vek,. Rembrandt, toda

vedno v moderni koncepciji. Zelo dober
je njegov tuš: Kristusovo srečanje z Ve¬
roniko.

Papež France je v barvah bizaren , *
zna jim dati nek blesk, čeprav so v
oljih bolj temačne in se s sivine ne po¬
dajo daleč od zelenih in plavih tonov.
Išče bolj vsebino, kot jasen pogled. V
njegovih delih je nekaj nemira, ni v njih
monumentalnosti. V spodnjih dveh li¬
stih je sicer nekaj poskusa monumen¬
talne jasnosti, pa bi tam č’ovek komaj
spoznal Papeža, če ne bi bil podpisan.
Ostali štirje listi, monotipije postaj
Kričevega pota so pa barvno naravnost
razkošni in je zlasti rdeča naravnost
pretehtano vodilna do sosednjih tonov,
kar daje posameznim postajam značaj
enotne vsebinske koncepcije. (Slišal sem
gledalčevo opazko, da Papež v barvah
ni tisti, kot je v abstrakcijah svoje pe¬
sniške zbirke. Toda, če išččmo v teh li¬
norezih samo dekorativnost, ne pa kak¬
šno simboliko, najmanj predmetno sim¬
boliko, potem njihova nemirnost ni da¬
leč od olj in grafik na razstavi.)

Vombergar Jure jg v skicah iskalec
čimveč možnosti, kar je za vestnega
dijaka nekaj obetajočega. Pa tudi v o-
1 jih naletimo na tako iskanje, ki pa ni
hlastanje po vzorcih in modi, ampak
pristno izkanje iz lastne notranjosti, to
pot zlasti tudi v b^avno bogastvo. Pri
vsem iskateljstvu je: urejen, kompozicij¬
sko enostaven in v znanju preštudiran.

Žirovnik Metka jg smela ženska, ki
i obljublja postati močna žena v umetno-
i sti. Ni tako slikovito nastrojena kot nje¬

ni tovariši, čeprav išče tudi v slikovito¬
sti svojo lastno stilizacijo. Toda še več¬
krat in rajši jo išče v plastiki in tudi
v liniji. Poleg Papeža je najbolj smela
in smela je tudi v skici, najsi je name¬
njena deskriptivnosti. Sicer pa je nači¬
nov deskriptivnosti toliko, kolikor je
stilov. Od lanske razstave je pokazala
gospodična izmed vseh razstavljalpev
najbujnejši razvoj.

III.

Učitelji teoretičnih predmetov zahte¬
vajo znanje in lahko izdam, da so do¬
sedanji izpiti še kar pevoljno izpadli,
čeprav bi bili lahko še boljši. Znanje je
potrebno. Znanje je potrebno tudi pri
strogo umetniškem oblikovanju in lah¬
ko trdim, da so se v njem vsi izpopol¬
nili. Profesorja teh predmetov sta pa
dovolila dijakom mnogo svobode, čeprav
jih je njuna kritika morda včasih spra¬
vila v dvome. Kritika s strani umetnika
je namreč nekaj drugega,; kot znanstve¬
nikova analiza. Toda ob dovoljeni svo¬
bodi tudi kritika ne škoduje in daje snov
za razglabljanje s samim seboj. To je
pravo mentorstvo, ki je ob Bari in Vo-
lovšku gotovo plodno, najsi dijaka ved¬
no ne prepriča'; ostane mu ta nauk v
razmišljanje še 1  za dolga leta po aka¬
demiji.

Če je bilo lani čutiti tu in tam še
dovolj diletantizma, moremo letos o
njem govoriti samo še v deminutivih.
Najhujši sovražnik dilentatizma je te¬
meljito znanje, mnogo hujši kot lastni
talent. Talent je prekosil znanje samo
pri posebno navdahnjenih osebnostih
(Van Gogh, deloma Grohar). Naši im¬
presionisti so “šolsko” znahje omalova¬
ževali (razen Sternena), pa so si ga po¬

tem sami priborili, tako da so postali
včasih s svojimi razglabljanji o tehnič¬
ni in historični podlagi umetnosti že
dolgočasni, kot je včasih dolgočasen tu¬
di poduk v šoli. S frazami in “duhovi¬
čenjem” posebno če ni duhovito — se pa
znanje ne ustvarja, še manj oblikuje
talent.

Naša sedmorica razstavljalcev se je
izkazala nadarjeno in sprejemljivo za
znanje. Vseh sedem je na šoli od vsega
početka. Tisti, ki so pozneje vstopili,
so imeli že premalo znanja, da bi mogli
slediti, najsi so bili nadarjeni.

V Argentini imamo sedaj šolan in na- v
darjen umetniški naraščaj, najsi so to
po letih že gospodje in dame. Tudi v iz-
venšolskih delih so se že uveljavili. Kul¬
turna javnost jim uspehe rada prizna.
Krog njihovih prijateljev je vedno več¬
ji in vedno znova prihajajo tujci, ki se
jim čudijo.

Zato pa ta nasvet: Naj nihče ne oma¬
ga pred končanim šolanjem! Naj se nih¬
če ne zadovolii s tolažbo: za domačo
rabo znam dovolj. Vsi, gospodje in da¬
mi, imate zmožnosti, da postanete re¬
snični umetniki, slovenski umetniki. Na¬
rodu, slovenski izseljenski skupnosti,
ste dolžni dati svoje znanje in svoje spo¬
sobnosti in tudi tujini dokazovati, kot
so delali dos ej Bara Remec, Gorše,
Kramolc, Ahčin, Kregar, Volovšek, Ivan¬
čeva in :  drugi, da smo Slovenci izredno
produktiven narod v ustvarjanju umet¬
nosti. l!

Slovenski skupnosti pa: kupujte res¬
nične slovenske umetnine in ne čakajte
samo dobitkov na loterijah, kjer zade¬
nete včasih zmazek, ki ni umetnina!

M.M.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 2. I. 1958 - No. 1

SLOVENCI

USA

Slovenci v New Yorku imajo od časa
od časa družabne in kulturne prireditve.
Najbolj uspela taka prireditev v mini-
lem letu je bila Vinska trgatev. Pose¬
ben odbor društva Prešeren sedaj orga¬
nizira poleg obstoječih odrskih priredi¬
tev še telovadne in športne vaje, zaba¬
ve in druge igre.

V New Yorku sta se poročila dr. Bo¬
gomir Pezdirc in Mirjam Saksida. Mla¬
di par je poročil dr. Alfonz Čuk. Prj
poroki sta nevestine starše, Ano in
Franceta Saksido iz Gorice, zastopala
Alojzija in Jernej Grum iz Ridgewooda,
priči pa sta bila prof. Oton Muhr in
njegova žena Sonja, nevestina sestra.
Po poroki je bilo svatbeno kosilo, na
katerem sta govorila prof. Oton Muhr
in dr. Joža Basaj, ga Marjanca Kalano¬
va je pa zapela Schubertovo Hrepene¬
nje in odlomek iz Leharjeve operete De¬
žela smehljajev.

V Washingtonu, Pa je slavil srebrno-
mašniški jubilej Rev. Jože Cvelbar, do¬
ma iz šent Jerneja na Dol. Doma je bil
več let kaplan v Cerkljah na Gor., po
letu 1945 je pa deloval med slov. begun :
ci na Koroškem. V Washingtonu pouču¬
je v šolah in deluje v verskih organiza¬
cijah. ;

KANADA

Smrt Antona Grdine v Clevelandu je
velik udarec tudi za slovensko faro Ma¬
rije Pomagaj v Clevelandu. Pok. Grdina
je namreč spadal med njene velike do¬
brotnike, saj je za njeno postavitev
zbral nad 6.000 dol. On je tudi začel z
Jakobom Resnikom organizirati redna
romanja iz Clevelanda k Marji Poma-

CORDOBA

V Cordobo smo dobili novega rojaka.
V lasten dom v lepem delu cordobskega
mesta na Cerro de las Rosas — Rožni
vrh — se je naselil s svojo ženo Jelo
Matevž Jenko. Doslej je polnih 9 let
delal v samotnem kraju pod planinami
v Duque Los Molinos.'Oba z ženo sta
vsa leta garala in skrbno hranila zasluž¬
ke. S prihranki sta si sedaj postavila
lepo vilico na Rožnem vrhu v Cordobi.
Matevž Jenko je vedno veder in vesel
ter vsem prijateljem in znancem v Ar¬
gentini želi, da bi jim novo leto prineslo
veliko sreče in da bi ga vedno spremljal
božji blagoslov.

PO SVETU

gaj" v Toronto. Ob osmini njegovega po¬
greba je bila zanj v cerkvi Marije Po-
magaj peta črna maša z molitvami Re¬
ši me.

Župnijska hranilnica in posojilnica pri
fari Marije Pomagaj :se lepo razvija.
Slovenski župljani imajo vanjo popol¬
no zaupanje ter vanjo pridno nalagajo
svoje prihranke, člani župnijske Hra¬
nilnice in posojilnice imajo ti dve pred¬
nosti: Vsa posojila so za primer smrti
zavarovana. Kdor si kaj izposodi in ga
doleti smrt preden je posojilo vrnil mu
črtajo preostali dolg, ki tako ne pade v
breme porokov. Razen tega pa se vloge
člana, ki ga doleti smrt ali stalna in
popolna nesposobnost za delo, podvoje.

Prosvetno društvo Baraga je imelo
Balantičev prosvetni večer. Vodil ga je
društveni predsednik Otmar Mauser,
predavanje o Balantiču je pa imel Sta¬
ne Pleško. Drugi del sestanka je bil na¬
menjen razpravi o uprizoritvi igre “Go¬
sposka kmetija”.

Slov. župna cerkev Marije Pomagaj
je dobila orgle. Posvečene so spominu
padlih slov. protikomunističnih borcev.

Pevci slovenskega cerkvenega pevske¬
ga zbora so za letošnje božične prazni¬
ke pripravili Tomčevo spevoigre Sloven¬
ski Božič.

AVSTRALIJA

V Sydne y u so se poročili: Edvard
Golja in Kristina Kenda, oba iz okolice
Tolmina. Za priči sta bila brata Ivan
in Lojze Hvalič; Ivan Kovač in Ida Mi¬
halič. ženin je po rodu Hrvat, nevesta
pa je doma iz Hrušice na Krasu. V Pad-
dingotnu sta pa stopila pred oltar Vla¬
dimir Puc in Lidija Maršič.

Dramska skupina Slovenskega kluba
v Melbourneu je priredila kulturni ve¬
čer. Da si ljudje takih večerov žele,
je pričala lepa udeležba.

Rev. dr. Ivan Mikula, ki je doslej več
let deloval med Slovenci in drugimi ka¬
toličani v Perthu, je sedaj prestavljen
v Sydney. Sedaj bo deloval v dušnem
pastirstvu v držayah N.SAV. in Old.

Na družabni prireditvi Svobodne
Slovenije prijetnega in veselega
razpoloženja ne bo manjkalo. Za
postrežbo je odlično poskrbljeno.
Pripravljena bodo izbrana topla in
hladna jedila, prav tako pijača!
Pridite, ne bo vam žal

”EUROPAK M

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamp tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljajte na:

EUROPAK  — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

PRAVNA POSVETOVALNICA
SVOBODNE SLOVENIJE

Vprašanje: Lansko leto (3. junija)
sem pričel delati v pisarni tekstilne to¬
varne kot pomožni knjigovodja. V me¬
secu septembru sem bil operiran na ki¬
li in nisem mogel vršiti službe 30 dni.
Ali imam pravico do dopusta?

Odgovor: Imate pravico do plačanega
dopusta, ker izpolnjujete vse zakonske
pogoje. Delojemalec ima namreč pravico
do plačanega dopusta, če je v času od
1. januarja do 31. decembra opravljal
službo najmanj polovico delovnih dni.
Med te dneve se štejejo tudi dnevi bolez¬
ni ali obratne nezgode.

DESETLETNI FINANČNI PLAN
ARGENTINE

Kakor javljajo iz 'Washingtona, so v
Buenos Airesu že leta 1956 naredili de¬
setletni načrt, po katerem naj bi se de¬
vizni dohodki v prihodnjih 10 letih sko¬
raj podvojili. Tako naj bi Argentina
imela leta 1965 2170 mil. dol. dohodkov
napram 1155 - mil. dol. v letu 1956. Po
istem planu je tudi predvideno, da ho
Argentina imela aktivno bilanco z deže¬
lami dolarske zone od 1960 dalje, z drugi¬
mi — dežele funta šterlinga in franka
— pa že od 1957 dalje. V teh številkah,
ki vodijo do tako ugodnih zaključkov,
niso všteta odplačila, ki jih mora Ar¬
gentina izvrševati sleherno leto na ra¬
čun 100 mil. dol. posojila Expobt-Import
banke iz leta 1956 in tudi 75 mil. dol.
predujma, ki ga ji je nakazal Medna¬
rodni denarni fond. Všteta pa so od¬
plačila dolga v skupni višini 441.635.000
dolarjev napram petim evropskim drža¬
vam in Japonski. Tem petim državam
—- Anglija, Nemčija, Franciju, Italija,
Benelux bo Argentina odplačevala v
smislu dogovora, podpisanega nedavno
v Buenos Airesu, ki je šel v anale go¬
spodarske politike pod naslovom Pari¬
ški klub. Bistvo tega dogovora obstoji
v veliki prednosti za Argentino, da bo
lahko svoj dosedanji dolg poravnavala
proti skromnim obrestim poprečno 3,5%
letno v teku desetih letih, obenem pa
trgovala neomejeno z vsemi državami
podpisnicama (poleg gornjih še z Avstri¬
jo, Švico, Norveško). Prednost obstoji
nadalje v tem, da bodo n. pr. argentin¬
ske previške v Nemčiji lahko uporabili
za plačilo arg. naročil v Italiji, odn. arg.

- „—4 ----

J Pakete zen Evropo

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadran - Pak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

previške v Angliji za plačilo francoske
robe in podobno, s čemer upajo Evropej¬
ci na eni strani povečati svoj izvoz v
Argentino, slednja pa utrditi svoj polo¬
žaj vodilne izvozne države za meso, ko¬
že in pod. na evropskem trgu in preko
njega tudi v afriških posestvih — kolo-
nijah.|

Sam finančni plan pa, čigar izvedbo
naj bi Argentinci vestno držali v prihod¬
njih desetih letih, predvideva naslednja
gibanja (v mil. dolarjev):

Vzporedno s temi glasovi iz Washing-
tona so iz Londona javljali, da namera¬
va Argentina uvesti enotno zamenjavo
dolarja za vse različne tipe uvoza in
izvoza, s čemer bi se sicer verjetno vred¬
nost dolarja na notranjem trgu dvignila,
dosežena pa bi bila obenem večja prož¬
nost tako pri uvozu, še posebej pa pri
izvozu različnega blaga v čim več dežel.
Vsekakor pa so si obojni glasovi edini
v tem, da je kljub še vedno kritičnemu
stanju bilo v zadnjih mesecih opravlje¬
nega toliko, da se Argentini obeta prav
kmalu spet lepa bodočnost, računajoč
seveda, da ne pride • do kakih težjih
stavk, sabotaž ali kaj podobnega, kar
bi samo zaviralo sedaj nakazano pot.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬
gih protikom. borcev, štev. 10. Vsebina:
Dragi soborci (Govor predsednika ZSPB
g. Fr. Gruma v Clevelandu); Dvigni se
(Mirko Flac); Statut Zveze slov. proti¬
kom. borcev; Svetovna javnost in trage¬
dija naše domovine; Kurat Ivan Rem-
škar; Spomini (V. Dolenc); Iz zveznih
odborov; Da ne pozabimo; Matica mrt¬
vih; Tako smo peli v onih dneh.

® It. IJ Ž A B N A
PRIREDITEV

SLOVENSKE BESEDE
bo v soboto 25. januarja

v Santos Lugares

©

VELIK SREČOLOV
Igra orkester

MOULIN ROUGE

JAVNI NOTAR

Francisco ftau! Cascarife

Escribano Puhlico

Uruguay 337

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Administracion:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

Družabna pravda, štev. 106. Vsebina:
Janez Ev. Krek — njegova veličina
(Ruda Jurčec); Socialni problemi Južne
Amerike (R. Smersu); S kongresa žo-
sistov v Rimu (Roman Rus); Skupno
evropsko tržišče in socialna varnost
(Avgust Horvat); Cerkev uči; Iz domo¬
vine; Vzemi in beri; Po svetu.

DRUŠTVENI OGLASNIK
Ko boš dobil trinajsto plačo, se spom¬
ni tudi na slovenske organizacije, ki
ohranjajo v izseljenstvu našim rojakom
njihodno in versko zavest. Poravnaj
članarino tudi Društvu Slovencev, da bo
moglo vzdrževati še naprej slovenske
šolske tečaje in da bo moglo deliti pod¬
pore slovenskim revežem, ki jih ni ma¬
lo med nami.

Srečno Novo leto
želim vsem rojakom.

SIMON RAJER
Uruguay 654 — pisarna 709
T. E. 40-7327

Do 20 januarja zaradi počitnic
ne uradujem. Po tem dnevu bom
znova ’ vsem na razpolago vsak
dan razen ob sobotah od 9. —

11. ure.

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (66)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Bernardka resno zguba čelo, toda nič
ne odgovori. Marija Terezija Vauzous
se visoko vzravna.

“Še eno ti hočem reči, Soubirous. Mo¬
goče se ti včasih v šoli ni zdelo prav,
če sem se nad teboj jezila in kregala. V
veliki zmoti si. Nobene ni bilo med mo¬
jimi učenkami, za katero bi me tako
skrbelo, kakor zate. V tej noči sem ne¬
prenehoma molila zate. In še naprej
bom molila vsak dan, da bi ljubi Bog
tvoje duše ne zapustil, temveč jo ob pra¬
vem času rešil nevarnosti, v katero za¬
hajaš. ..”

Po teh besedah vzame nuna z mize,
krožnik z breskvijo. Za hip je bilo vide¬
ti, kakor da jo misli dati Bernardki. To¬
da premislila si je in jo dala prvemu
bolniku, ki ga je srečala na hodniku.

DVAINTRIDESETO POGLAVJE
Psihiater poseže v boj

Dva moža v Franciji, ki sta zgubila
bitko z massabiellsko Gospo, sta resnič¬
no in močno trpela. Vital Dutour, ple¬
šasti lurški državni tožilec in baron Mas-
sy, korektni prefekt okraja Visokih Pi-
renejev.

Najgloblji nagon večine ljudi je sko¬
raj gotovo ošabnost, ali natančneje re¬
čeno, goreča želja po stalni nadmoči.
Družabno življenje zahteva, da ošabnost
ljudje skrivajo še bolj sramežljivo ka¬
kor spolni nagon. Zato pa toliko bolj

nju. Vsak stan ima neko določeno vrsto
in neko stopnjo ošabnosti. Toda ošabnost
uradnikov najbrž presega ošabnost
vseh drugih stanov, posebno, če je raz¬
dražena. Uradnik v svojih lastnih očeh
ni samo poljuben funkcionar državne
moči. Če sedi za svojo pisalno mizo, ču¬
ti, da je državna moč sama. čeprav mor¬
da žigosa samo pisma, je vendar nekaj
drugega in višjega kakor navadni ljud¬
je, nekako tako, kot so angeli proti smrt¬
nikom. Kot sodnik, policijski šef, cari¬
nik ali davčni tiran se igra z usodo lju¬
di bolj očitno kakor usoda sama. Vsi se
pred njim krivijo, zakaj v njegovi roki
je zakon kakor vosek. Od cesarske kro¬
ne, ki jo nosi s cesarjem vred, prite¬
ka njegova čarovna moč.

Dobro ve, da je praktično dosti manj
vreden kot vsak učenjak, zdravnik, in¬
ženir, da, celo manj kot kovač in klju¬
čavničar, ki se je izučil svojega posla.
Če mu vzameš ta čar, ki priteka iz ob¬
lasti, ni nič drugega, kakor ubog poni¬
žen pisar. Čimbolj ranljiva pa je člo¬
veška ošabnost, toliko bolj zagrizeno jo
je treba braniti. Če se smeši birokrat,
se smeši božji princip moči v osebi. In
tega ne more nihče trpeti.

Ne moremo trpeti, da gredo stvari
tako naprej, premišlja baron Massy.
Slučaj z massabiellsko Gospo se ne sme
končati z osmešenjem božjega principa

miril, odkar je votlina zaprta. Mogoče
bo prerasla trava tudi prikazni in ču¬
dežne zgodbe, ki so sramota za duha
časa. Dalekovidne modre vdanosti ba¬
ronova ošabnost ne dopušča. Moral je
poslušati ukore svojih ministrov. Dva¬
krat je moral k škofu in samo zato, da
je videl njegovo ironičnost. Vsak korak,
ki ga je napravil, da bi se končala raz¬
dražena zadeva, je bil zaman ali pa celo
odkrito zavrnjen.

Toda baron Ma«sy ni človek, ki bi ne
dokončal tega, kar je rekel ali zapisal.
Pri njem predikat sledi subjektu. Bo¬
lan bi bil, če bi se moral vdati, to se
pravi, če bi moral obnehati od nadaljnje¬
ga zasledovanja. Iz vse duše je odkla¬
njal Bernardko Soubirous, čeprav je ni
nikoli videl. Prepričan pa je, da je v
njej in samo v njej izvir vseh neskonč¬
nih nevšečnosti. Dokler Bernardka ne
izgine iz zavesti Francozov, dotlej ne
bo miru v Lurdu in okoli Lurda. Vsi do¬
sedanji proizkusi, da bi dokazali dekletu
prevaro ali vsaj koristolovstvo, izrablja¬
nje lahkovernih rojakov, so se izjalovili
ob njeni pretkanosti in ob neumnih do¬
mislekih policijskega komisarja. Toda
baron Massy ima še eno orožje...

Danes je res pasji dan. Poletno sonce
gori v veliko uradno sobo .njegove eks¬
celence. Prefekt je v svojem dolgem čr¬
nem suknjiču, z visokim trdim ovratni¬
kom, ki ga zbada v brado in s trdimi
manšetami pravo nasprotje vseh osta¬
lih uradnikov, ki delajo z zavihanimi ro¬
kavi. Vsi se pote, le baron nikoli in si¬
cer se.pote iz prepričanja. Massy študi¬
ra dopis, ki ga je dobil že pred nekaj

divja v njihovem čustvova- | moči. Veliki tisk se je sicer nekoliko


T J— , . _ __ .l„n,TviiKlro l.’Aivn

sije, ki je koncem marca preiskala Ber¬
nardko Soubirous. Komisijo so sestav¬
ljali doktor Balencie in Lacrampe, oba z
ordinacijo v Lurdu in neki preprost po¬
deželski zdravnik iz okolice. Vital Du¬
tour je takrat trdno vztrajal na tem,
naj doktorja Dozousa ne pritegnejo, če¬
prav je okrajni zdravnik. Dovolj ima že
poročil, s katerimi je negotovi kantonist
v kavarni Francais nastopil zavoljo pre¬
rokinje. Z zgubanim čelom je prefekt
znova in znova prebiral diagnozo:

“Mlada Bernardka Soubirous”, tako
jh stalo v poročilu, “je popomoma zdra¬
va. Ima samo prirojeno astmo. Ne trpi
na bolečinah v glavi, ni ti na kakšnih
drugih živčnih motnjah. Tek in spanje
odlična. Razpoloženja za kakšen poto-
loški pojav ni. Deklica je po naravi iz¬
redno občutljiva za vse vtise. Gre naj¬
brž za hipersensitivno osebo, ki lahko
postane žrtev predstav in halucinacij.
Mogoče, da se je v votlini zibal kakšen
svetal žarek, kar je imela za prikazen.
Hipersenzitivni ljudje v takih doživlja¬
jih radi pretiravajo in v težkih slučajih
■se more to stopnjevati do pseudologiae
phantasticae. Ni pa nobene podlage, da
bi bilo to pri mladi Seubirousovi. Podpi¬
sani so mnenja, da pri deklici ni izklju¬
čeno takoimenovano ekstatično stanje,
psihično trpljenje, ki je podobno meseč-
nosti, ki pa je do sedaj le malo razi¬
skano. Vendar to he pomeni nobene ne¬
varnosti za bolnico...”

“Bi moglo,” “Bi še smelo,” “mogoče”,
“morda”, mrmra baron Massy in zanič¬
ljivo porine previdno diagnozo na stran.
Ob pravi uri se je spomnil na psihiatra.
Psihiatra, ki je bil uslužben v zavodu v
Pau, je povabil k sebi. Država potrebu¬

je od časa do časa duševnega zdravnika,
da more rešiti različne izrodke, ki se ji
pojavijo v gotovih posameznikih. Psi¬
hiatra kličejo država in meščanske dru¬
žine vselej kadar gre za zlorabo veli¬
kega premoženja, če gre za čudaške te¬
stamente, za zaljubljenost starcev v lah¬
koživo lepotico in za podobne neprilike.
Zakaj ne bi država poklicala psihiatra
na pomoč pri nadnaravni zadevi in to v
stoletju, ki je upalo, da bo opravilo še
z naravnim?

Psihiater je zanimiv rdečebradec.
Lasje se mu umetniško vzpenjajo v go¬
ro. Mogli bi ga prištevati k lepim lju¬
dem, da mu ni bila omrtvela leva ustni¬
ca preveč potegnjena navzgor. Mišje si¬
ve oči so mu venomer švigale sem in
tja, zakaj zdravnik v norišnici se na¬
leze nekaj norosti pacientov.

Prefekt na kratko pove slučaj in o-
znači tudi državno stališče. Rdečebra¬
dec je bil v baronovo zadovoljstvo zelo
poslušen, čseprav popolnoma ravnodu¬
šen v filizofskih vprašanjih, ga je za¬
grenilo vse, kar je v strnjeni svetovni
jasnici napravljalo nadčutno razpoko.
Zanj je bila pri Bernardki Soubirous sa¬
mo ena izbira: ali vara, ali pa je ne¬
umna. Ker je bila norost njegova stro¬
ka, se je rad odločil zanjo. Tudi se mu
ne zdi prav, zakaj bi v teh težkih časih
nebeške moči brez kazni vršile zdravil¬
stvo in sicer brez medicinskih rigoro-
zov. Prefekt je pokazal na zakon od 30.
junija 1838, ki pooblašča državno prav-
dništvo, da lahko spravi na varno vsa¬
kega sumljivega meščana, ki bi bil vi¬
deti duševno bolan, če je le zdravni¬
ška diagnoza zadostna in je bolnik jav¬
nosti nevaren. Psihiater se smeje.