GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 522
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 5. FEBRUARJA 1965
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
NEHVALEŽNA NALOGA PROF. F. FORTEJA
O Trstu povedati kaj novega
Prva konferenca o tržaškem gospodarstvu sodi gotovo med učinkovite pobude z očitnim namenom, da bi strokovno ugotovili, v kakšnem razvojni fazi je pravzaprav gospodarstvo Trsta in ostale pokrajine, ter skušali postaviti zanesljive smernice za bodoči razvoj in potrebno dejavnost. Hkrati naj bi konferenca opozorila vso javnost, predvsem pa rimsko vlado, na najnujnejše potrebe Trsta. Krajevne uprave od občine, in pokrajine do dežele, za gospodarstvo pristojni organi in gospodarski izvedenci pa naj bi iz glavnega poročila prof. Fr. Forteja in razprave, ki mu je sledila, zajeli osnovne napotke za svoje delo, da bi Trst zopet dvignili iz sedanjega mrtvila in mu dali vsaj nekaj življenjskega poleta. Seveda ni mogoče pri vsej dobri volji krajevnih ustanov in drugih organizacij, niti ne ob sodelovanju vse dežele pričakovati uspeha za gospodarski podvig mesta, njegovega pristanišča ter vodilne industrije, ako pri sami vladi ne Prodre spoznanje, da je za Trst Potrebna posebna gospodarska politika, pač glede na posebne razmere, ki so nastale prj nas ne morda zaradi nezadostne de javnosti in podjetnosti pridobitnih krogov, delavstva in vseh meščanov, pač pa zaradi politič-no-zgodovinskih sprememb, r.a katere samo mesto ni moglo vplivati.
To je pogumno ugotovil prof. Forte v komentarju k svojemu poročilu, ko je pripomnil, da se za Trst in njegovo gospodarstvo leta 1918, odkar je zgubil svoje naravno zaledje, začenja nova doba in pravzaprav p#t navzdol. Zaradi te političnozgodovinske spremembe zahteva tržaško gospodarstvo še posebno pozornost rimske vlade. Absolutno Trst sicer ne propada, toda nje-9°vo gospodarstvo je v zastoju relativno zaostaja za gospodarskim razvojem v drugih pristaniščih in trgovinskih središčih v Italiji. V interesu vse države je, da vlada z ustreznimi Ukrepi, predvsem z novimi investicijami za zboljšanje prometnih zvez — gre nekako za 30 milijard lir — z ustreznejšo razmestitvijo plovnih prog in modro davčno politiko vbriz-gne v žile tržaškega gospodarstva novo življenjsko silo. Takšna politika je v interesu same Italije, kajti sicer utegne tudi Trst doleteti usoda nekaterih zahodnih predelov Združenih a-meriških držav, ki so zaradi brezbrižne gospodarske politike osrednjih oblasti gospodarsko Popolnoma propadli.
Prof. Forte je ugotovil, da je bogastvo Trsta v tehnični opre-ibi in v strokovnih sposobnostih Pjegovih delavcev, trgovcev in Jhdustrijcev veliko. Ustrezna vladna politika naj tem silam samo pomaga, da se neovirano razvijejo. Poleg tega že sama ie mijepisna lega usposablja V®t kot pristanišče in trgovinic0 središče za izvrševanje na-J?? «v evroafriški in evroazi j-A' Perspektivi, pa tudi za mir-s°delovanje z vzhodno Evro-pravi prof. Forte.
Zanimiva je pri tem v tem Pogledu njegova ugotovitev, da se je razvoj jugoslovanskih pristanišč pravzaprav že zasitil in da je treba z njimi vsekakor najti modus sožitja; ta konkurenca ni odločilna za prepočasni razvoj Trsta. Promet bied in v Italijan, pristaniščih se v 5. letih podvojil medtem 10 se pristaniški promet v svetnem povprečju dviga samo r ® odsto na leto. Promet cez enovo je leta 1901 znašal 5 J" ijonov ton, a leta 1961 že n uijonov ton (lani čez 32 mil.),
P omet čez Trst pa se je od T°. milijona ton v letu 1900 ovignil samo na 4 milijone ton letu 1961, in to še v veliki •beri zaradi naraščajočega prometa s petrolejem.
Glede na konkurenco sever-Kih pristanišč bi si morala italijanska vlada prizadevati, da bi za Trst izbojevala iste izjemne ugodnosti, ki jih predvide-va rimska pogodba o Evrop-ffcetn skupnem tržišču za Hamburg m Bremen, ki nista dolž-na. izpolnjevati obvez drugih Pristanišč, da morajo biti prepozne tarife v zaledju enake na enakih razdaljah od prista-isč. Stilizacija pravil EGS o-mogoča naknadno priznanje teh ugodnosti.
i-rJv1!0*' Forte je v svojem po-ohrti temeliito in objektivno .»delal problem povprečnega nohodka na prebivalca v Trstu. l le velika glava brez pralca telesa, brez širšega doma-oega ozemlja, na katerem bi lahko uspevale razne gospodar-«ke panoge, predvsem kmetijstvo; dohodek iz kmetijstva je ' tržaški pokrajini znašal leta samo 2,5 milijarde lir ter v; Predstavljal komaj 1,6 odsto letnega dohodka pokrajine. s.,av zaradi te tipične okolno-jj da namreč pokrajina sestc-1 Pravzaprav iz samega glavne-mesta (leta 1961 je živelo •>Qoga prebivalstva v pokrajini 27oc00 jjudi’ * * * * v samem Trstu ur_5°0 ljudi), je povprečni dc-maek na prebivalca precej vi-“°k in to zlasti glede na priso*--ibst. velikega števila javnih nameščencev, ki jih je iz raznih
razlogov — tako zaradi bližnje meje in velikega dotoka istrskih beguncev — relativno več kakor po drugih mestih v Italiji. (Leta 1961 je bilo na 97.000 zaposlenih 23.000 javnih nameščencev, a leta 1951 celo 31.500 na 91.000 zaposlenih.) Glede množitve dohodka na prebivalca je Trst pri vsem tem na slabšem kakor druga mesta v Italiji; v Milanu se je npr. dohodek v desetletju 1951-61 povečal za 70 odsto, v Trstu sami za 30 odsto.
V demografski stagnaciji vidi prof. Forte velik nedostatek za gospodarski razvoj mesta, katerega delovna sila je po vojni oslabela zaradi izseljevanja strokovno izvežbanega delavstva v italijanska mesta ali v tujino. (V desetletju 1951-61 še je prebivalstvo tržaške pokrajine dvignilo od 297.000 na 298.000, in t.n vsled doseljevanja, ker samo mesto nima naravnega prirastka.) Poleg tega se povprečna starost prebivalcev naglo dviga, tako da. se je odstotek nad 45 let starih prebivalcev dvignil v omenjenem desetletju od 37 na 45 odsto v vsej pokrajini, v samem mestu pa celo na 46 odsto.
Po gibanju števila trgovin si ni mogoče ustvariti jasne slike o razvoju trgovine, ker je mnogo trgovin nastalo zaradi doselitve Istranov, pač pa je razvoj industrije v novem industrij skem pristanišču razmeroma zadovoljiv, čeprav je tam število zaposlenih še majhno. (V industriji zaposleno delavstvo je v desetletju 1951-61 naraslo od '5 tisoč na 40.800, v samem industrijskem pristanišču v razdobju 1955-64 od 2157 na 5467.) Položaj ladjedelnic je šibak, te
naj bi se specializirale na popravilo petrolejskih ladij glede na graditev naftovoda Trst— Ingolstadt.
Mussolinijev imperializem in njegova avtarhična gospodarska politika sta tudi Trstu zadala hud udarec, namesto da bi Italija skušala miroljubno utrjevati svoj vpliv v zaledju s sodelovanjem z drugimi narodi na industrijskim in trgovinskem področju; tako so nekateri odnosi kakor npr. z Albanijo, za Italijo za vselej kompromitirani.
Kaj se da storiti za boljšo bodočnost Trsta? Bolje opremiti pristanišče (ustanoviti ((Pristaniško ustanovo«, zgraditi pomol VII), prometno bolje povezati Trst z zaledjem (z dvotirnimi železniškimi progami Trst-Benetke in Trst-Videm-Tr-biž ter z avtomobilskimi cesta mi Trst-Mestre-Palmanova in Trst-Videm ter Trst Muenchen). Treba je tudi dograditi letališče v Ronkah. Ker sta Trst in Tržič vključena skupno v deželo Furlanija-Julijska krajina, naj se gospodarstvo obeh pristanišč izgrajuje po enotnem načrtu, tako bi Trst tudi prostorno bolj zadihal.
Prof. Forte se v zunanjetrgovinska razglabljanja in urejevanje odnosov s sosedi ne spušča, ako izvzamemo obravnavanje konkurence jugoslovanskih pristanišč in njegovo priporočilo, da je treba doseči modus sožitja z njimi. Vsekakor si je prof. Forte zadel težko nalogo ter jo tudi dobro rešil glede na to, da je o Trstu in njegovih problemih, o katerih ie bilo že toliko napisanega, težko iztakniti kaj novega in priti na dan z novimi izvirnimi predlogi.
Naser je pravzaprav v srečnem položaju: Ponudbe prihajajo v Kairo kar iz obeh Nem-čij. Zahodnonemški karikaturist seveda poudarja, da mu da Bonn (Zahodna NemčijaJ lahko več kakor Ulbricht (Vzhodna Nemčija). Sicer postaja zadeva resna. Zahodnonemška vlada je po svojem poslaniku sporočila Naserju, da smatra povabilo poglavarju Vzhodne Nemčije in komunističnemu voditelju Ul-
brichtu naj obišče Egipt, za priznanje Vzhodne Nemčije. Ulbricht je, tako je dejal državni tajnik v. Hase, smrtni nasprotnik združenja obeh Nemčij. Hallsteinovo načelo pa zahteva, da mora Zahodna Nemčija pretrgati diplomatske vezi z vsako državo, ki prizna Vzhodno Nemčijo. Zahodnonemška vlada je dala Naserju razumeti, da bo ustavila gospodarsko pomoč Egiptu, ako ta prizna Vzhodno Nemčijo. Egiptu je Zahodna
Nemčija podelila 272,2 milijona mark gospodarske pomoči in 400 milijonov mark kreditov; ako se dobri odnosi med obema državama ne pokvarijo bo zahodnonemška vlada podelila Egiptu prav toliko pomoči, tudi med izvajanjem drugega petlet-nega gospodarskega načrta. Naser je hud na Zahodno Nemčijo, ker pošilja Izraelu vojno o-premo na račun odškodnine za nacistično preganjanje Zidov.
v •	|	e v-
Se živahnejša izmenjava med Italijo in Jugoslavijo
O razvoju italijansko-jugoslovanske zunanje trgovine v preteklem letu so bili objavljeni podatki za prvih 11 mesecev. Ti kažejo, da se je izmenjava v lanskem letu v primeri z letom 1963 precej povečala, in sicer ničmanj kakor za približno 10 milijard dinarjev (deviznih, 300 deviznih dinarjev velja 1 dolar). Pri tem je bila trgovinska bilanca za Jugoslavijo za 11384 milijonov dinarjev pasivna, medtem ko so Jugoslovani v letu 1963 (vedno v prvih 11 mesecih) dosegli aktivo 13.289 milijonov din. Jugoslovanski izvoz se je v preteklem letu (v 11 me-secih) skrčil za dobrih 7 milijard.
Navajamo podatke o razvoju zunanje trgovine v prvih 11 me. secih v milijonih dinarjev, in sicer najprej za leto 1963, nato za leto 1964:
1963	1964
Izvoz v Italijo 43.555	36.176
Uvoz iz Italije 30.266	47.560
Skupaj 37.821	83.736
Jugoslavija je izvozila zlasti manj goveje živine (za 2.572 nul. din.), konj (589 manj), jaic 1224), koruze (2.167) in še nekaterih drugih kmetijskih pridelkov. Skrčen je bil tudi izvoz rezanega lesa (za 1.605 mil. din.), drv in celuloze (za 200) ter konoplje (120).
Zmanjšan je bil nadalje izvoz bombažnih tkanin (za 378 mil.) in ingotov (449), betonskega že-leza in jeklenih izdelkov (za 625 mil. manj), žice (za 150) bakrenih izdelkov (143) itd.
Jugoslavija je uvozila zlasti vec kmetijskih pridelkov iz Ita-lije in surcmn, m sicer za 1,6 milijarde dinarjev; uvozila je zlasti mnogo pomaranč in 'limon ter drugih surovin za predelavo. Italiia je izvozila v Jugoslavijo tudi celotne industrijske opreme pa tudi mnogo umetnih gnojil in sredstva za pobijanje mrčesa na rastlinah.
Sejem «Alpe-Adria» zagotovljen
Obmejnemu sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je obstoj zagotovljen. Sejem se je že tako vpeljal, da so se trgovci z italijanske, avstrijske in jugoslovanske strani, prepričali, da ta sejem, ki ima namen pospešiti izmenjavo med obmejnimi kraji treh držav, prinaša koristi gospodarstvu vseh obmejnih področij; saj gre za izmenjavo proizvodov v vrednosti 4 milijarde lir v obeh smereh.
To mnenje gospodarskih krogov z obeh strani, Jugoslavije in Italije, namreč potrjujeta tudi izjavi predsednika Gospodarske zbornice za Slovenijo R. Jermana in predsednika trgovinske zbornice dr. R. Caidas-sija, ki smo ju objavili v našem listu. O koristnosti tega sejma danes ni več dvoma. Gre še za nekatere olajšave tehnične narave, ki naj bi jih odstranili. Predsednik Gospodarske zbornice za Slovenijo je mnenja, da bi se realizacija poslov, zaključenih ob tem sejmu, laže odvijala, ko bi bilo posle možno sklepati v daljšem roku, to
kem času potem; kupčije naj bi lahko sklepali vse leto med posameznimi sejmi. Zdi se, da izjava predsednika tržaške trgovinske zbornice R. Caidassija ne izključuje možnosti spremembe glede določil o sklepanju poslov, čeprav predsednik vztraja pri dosedanjih predpisih glede same poravnave poslov. Po njegovem mnenju bi bila kakršnakoli sprememba postopka v tem pogledu v nasprotju s samimi nameni te posebne prireditve, za katero velja poseben postopek.
Vsekakor bodo predstavniki vseh obmejnih zbornic — tržaške, goriške, videmske in zbornic za Slovenijo — razpravljali o možnosti nekaterih sprememb na bližnjem sestanku. Posvetovali se bodo tudi o vprašanju sestave blagovnih list, ki jih je treba od leta do leta izpopolnjevati v skladu z gospodarskim razvojem in njegovimi potrebami. Zbornice si prizadevajo, da bi bili predlogi glede sestave blagovnih list pravočasno izdelani, da bi se tako odobritev list s strani najvišjih instanc ne zavlekla.
Realizacija poslov, zaključenih na lanskem sejmu se še vedno nadaljuje, medtem pa se bliža rok (mesec marec), ko zapade možnost za izvedbo poslov, ki so bili zaključeni na sejmu ((Alpe-Adria« leta 1963. Rok za izvršitev poslov za ta sejem je bil namreč svoj čas podaljšan do marca 1965. Doslej je bilo od poslov, ki so bili zaključeni leta 1963, realiziranih za 1,800 milijarde lir (v eni smeri), kar pomeni, da so bili zaključki skoraj že v celoti realizirani.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Slovenska industrija premaguje težave
Ljubljana, februar 1965
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V L.
1964
Po podatkih za lansko leto je slovenska industrija kljub vsem težavam v celoti gledano uspešno zaključila poslovno leto 1964 Kot je bilo predvideno po letnem gospodarskem načrtu, se je raven proizvodnje dvignila v 1. 1964 za 12% in to pri 7% višjem številu zaposlenih.
če pogledamo posamezne dejavnosti vidimo, da je dosegla naj večji uspeh elektro-industri-ja s 27% napredka, sledi ji papirna z 21%, nato industrija gradbenega materiala z 18% in druge, d očim niso dosegle izpolnitve planskih nalog elektroenergetika (zaradi suše) in tobačna industrija, ki postaja za slovensko gospodarstvo vedno manj pomembna dejavnost spričo odvisnosti od tujih virov in ustvarjanja velikih tobačnih kombinatov v ostalih republikah, ki zajemajo v svojem okviru vse od pridelave tobaka do njegove dodelave in končno do prodaje.
če upoštevamo, da je bilo mnogo težav, ki so v letu 1964 ovirale uspešnejši razvoj industrije, moramo ugotoviti, da je uspeh kljub vsemu zadovoljiv. Saj so med ovirami, ki so prizadele več ali manj vso industrijo, zlasti pomanjkanje energije, često tudi pomanjkanje surovin, posebno iz uvoza. Lani se je zlasti zaostrilo vprašanje pomanjkanja deviznih sredstev, kar je povzročilo zastoj v plačevanju obveznosti v tujini, obenem pa zastoj pri nadaljnjem nakupovanju surovin in reprodukcijskega materiala. To se je dogajalo kljub temu, da se je izvoz lani zelo dvignil, ker se je dvignil tudi uvoz, kar bo imelo vpliv tudi na letošnje leto, ko se posledice neugodnega deviznega položaja kažejo iz dneva v dan bolj in bolj. Zato so potrebne poleg večjega nivoja izredne uvozne restrikcije,
da bi se položaj čimprej in čimbolj zboljšal.
POTREBNE SO
NOVE ELEKTRARNE
L. 1964 je pokazalo na eno izmed slabosti, ki jih bo potrebno v prihodnjih letih postopoma in naglo odpraviti. Pomanjkanje energetskih virov je postalo kritično in bo predstavljalo resno oviro za nadaljnji razvoj gospodarstva, posebno industrije. Zato je razumljivo naglo, projektiranje in gradnja novih elektrarn in načrti za odpiranje novih oken v premogovnikih. Računati moramo namreč, da bodo nove termoelektrarne, dalje toplarna v Ljubljani, ki je v gradnji in naj bi bila letos dograjena, potrošile velike količine premoga. Zato je tudi predvideno, da bi zlasti na območju Velenja in Šoštanja odprli nove rudniške rove, ki bi dajali dovolj črnega zlata za kritje vseh rotreb. Sicer se bo dogodilo, da bo morala Jugoslavija, ki ji ne manjka rudnih bogastev vseh vrst, kmalu uvažati še več premoga.
Koprska luka v letu 1964
Koprska luka je lansko leto zabeležila zopet napredek prometa, in sicer za 10.4% ter dosegla skoro 700.000 ton prometa. Z drugimi besedami pomeni. da se je njen promet dvignil za 3% več kot znaša državno povprečje dviga tega prometa, čeprav se je znižal izvoz in se je dvigal le uvoz.
Po mnenju strokovnjakov je koprska luka dosegla z lanskim prometom kritično točko, preko katere se bo lahko nadalje razvijala le, če se bodo spremenili sedanji pogoji, v katerih luka dela. Tu je miši lena predvsem izgradnja železniške povezave z zalediem in nadaljnja izgradnja luških objektov. Pri tem strokovnjaki tudi poudarjajo skoro neomejene možnosti luke za razvoj, zlasti za dvig tran-
zitnega prometa zlasti iz najbližjih zalednih držav, kot sta češkoslovaška in Madžarska. Za ti dve državi predstavlja koprska luka s svojo prosto cono najbližjo povezavo z morjem in s tem s svetom. Sedanji kombinirani prevoz blaga z ladij najprej z avtovlaki na železniški vlak in narobe predstavlja za razvoj luke veliko oviro, ker podaljšuje čas manipulacij z blagom in pa seveda zlasti viša stroške.
Koprska luka zato računa na čimprejšnjo "izgradnjo železnice, katere trasa je že začrtana in se tudi vidi njeno pot od vrha pri Kozini do Kopra. Vendar, kot vemo, z ni j eno gradnjo ni tako lahko, kot bi si kdo
(Nadaljevanje na 2. strani
Mednarodna banka za gospodarsko sodelovanje v Moskvi
Ne vodi samo kliringa med člani Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, temveč se bavi tudi s poravnavo multilaterarnih poslov
Dalj časa so že na Zahodu
govorili o tem, da je Sovjetska zveza z razširjenjem svojih ne samo trgovinskih, ampak tudi turističnih zvez z zahodnimi državami ter še povrhu s čedalje večjimi kulturnimi izmenjavami vendarle prišla kot močna velesila do tiste stopnje, ko bi morala za vso to svojo dejavnost izven svojih meja ustanoviti temu primerno bančno u-stanovo, ki bi se s kreditnega stališča ukvarjala z vsem tem.
Tako so na Zahodu mislili in tako tudi pričakovali, da se to zgodi, a medtem so Rusi to stvar že dejansko ostvarili.
Kakor poroča «Quarterly Re-view», ki jo izdaja moskovska osrednja banka .Narodnij Bank’ takšna mednarodna sovjetska banka že obstaja in posluje pod imenom «International Bank for Economic Cooperationv (Mednarodna banka za gospodarsko sodelovanje). Poglavitna naloga te banke je skrajšati in olajšati bilateralno trgovinsko izmenjavo in bančna plačila med državami socialističnega tabora ter poravnava multilateralnih poslov s prenosnimi rublji. Toda zdaj je bilo sporočeno, da je to pravzaprav multilateralni kli-ring za vse posle med državami članicami socialističnega tabora in da se ti prenosni rublji v tej banki lahko uporabljajo za vse posle med med socialističnimi državami sovjetskega bloka. Samo v prvi polovici 1964 je novoustanovljena moskovska ((International Bank« izvršila več kot 50.000 transakcij. Kajpada se je nova banka kaj hitro pokazala dorasla svoji delikatni mednarodni funkciji in se držala klasične osrednjebančne navade in diskrecije, da ni doslej še ničesar sporočila o vrednosti klirinških plačil v odnosu na vsa vplačila osrednje banke.
Nova banka, očitno igra večjo vlogo, kot pa večina poslovnih ljudi misli, zlasti pri izvrševanju meddržavnih poslov v Sovjetskem bloku. Dodatno se je njena dejavnost še bolj razširila. Tako je po njenem pravilniku ena izmed njenih funkcij tudi: «sprejemati kot vloge ali pa na druge bančne račune zlato, konvertibilne in nekonvertibilne valute in izvrševati določene operacije s temi vlogami.
Te vloge, ki se povečini nanašajo na financiranje blagovne izmenjave Vzhod-Zahod, izvira-
Mednarodni kapital za tržaški naftovod
Velike družbe ne bodo financirale graditve neposredno
Na koliko so preračunani stroški za gradnjo tržaškega naftovoda (do Ingolstadta na Bavarskem), še ni bilo javnosti javljeno v podrobnostih. Vsekakor gre za izdatek precej čez 100 milijard lir; samo po Italijan-skem ozemlju do avstrijske meje naj bi naftovod stal okoli 75 milijard lir.
Čeprav bodo naftovod gradile velike tuje družbe (italijanska državna petrolejska dražba u-stanova — ENI je zainteresirana samo z 10 odsto), se financiranje ne bo izvršilo neposredno, temveč s posredovanjem predvsem ameriških bank.
Dopisnik londonskega lista «The Financial Times« Iz Nev/ Yorka meni, da bo naftovod stal okoli 105 milijard lir. Skupina investicijskih in trgovskih bank je že izdelala podroben načrt, kako bi s kratkoročiiimi krediti financirali graditev naftovoda Trst — Ingolstadt. Petrolejske
družbe, ki bodo gradile naftovod so same ustanovile poseben odsek odbor, ki je sestavil načrt, kako priti do finančnih sredstev, ki so potrebna za graditev naftovoda. Odbor je iznesel razne predloge, ki so bili sporočeni raznim trgovinskim in investicijskim bankam. Po poročilih iz angleških virov se banke še niso odločile, kako bodo financirale graditev.
Kakor je bilo že sporočeno, bo naftovod gradilo okoli 12 družb, med temi tudi Shell in British Petroleum, nadalje štiri ameriške družbe, ena italijanska (E-NI) in nekaj zahodnonemških družb. Več investicijskih bank je že izrazilo svoje ugodno mnenje o načinu financiranja, med temi bankami so tudi tri new-yorške, in sicer Diilon Read and Co., Lehman Brothers ter Morgan Stanley and Co. Tem trem ameriškim bankam se je pridružilo pet angleških in dva francoska koncerna.
rpiHfiSEs V svobodni državi Bavarski
speljavo
pogosto omenja dežela Bavarska, ki je eden izmed naj večjih sestavnih delov današnje Zvezne nemške republike.
RAHLA POVEZAVA
Z ZVEZNO REPUBLIKO
Obiskovalca iznenadi na meji napis ((Svobodna država Bavarska«. Tako rahla je povezava med Bavarsko in Zvezno republiko. Bavarska je pretežno katoliška dežela ter je pravzaprav po svoji miselnosti bližja Dunaju kakor Berlinu; to velja tudi z narodnostnega kakor zemljepisnega vidika, ugotavlja sodelavec ameriške revije «Newsweek». Bavarska je edina izmed članic Zvezne republike, ki vzdržuje tudi lastno vojsko; ta straži 500 milj dolgo mejo nasproti Vzhodni Nemčiji in češkoslovaški. Z Zvezno republiko jo veže skupna ustava, toda Bavarska ni nikdar ratificirala te listine in pri vladi v Bonnu ima svoje ((poslaništvo«, ki ureja odnose z zvezno vlado. Zanimivo pa je, da bavarska ustava zagotavlja vsakemu Nemcu, ki se je nastanil na Bavarskem, iste pravice in dolžnosti, kakor jih uživajo Bavarci.
Bavarci imajo sebe predvsem za Bavarce in nato za Nemce. Drugi Nemci imajo Bavarce za preveč ((provincialne« Bavarci jim seveda ne ostajajo dolžni
-----,	.... jini	11G uoirajMjv/ uvioui
je ne samo v času za časa tra-1 zaradi tega očitka in imajo zla-jan j a sejma, oziroma v krat- i sti za Pruse posebno krepke in
tudi grobe vzdevke. Ernest Hanfstaengi, znan nemški pianist, ki ga je rad poslušal tudi Hitler, pravi, da ima občutek, ko prekorači Donavo na severu, kakor da bi prišel v tujino.
PODJETNI PRISELJENCI
Bavarsko gospodarstvo se je zlasti krepko razvilo po drugi svetovni vojni. Na Bavarsko se je priselilo čez 2 milijona nemških beguncev iz raznih vzhodnih držav. V začetku je bilo to za Bavarsko veliko breme, toda kmalu so ti priseljenci razvili živo dejavnost ter s svojim umom v veliki meri pripomogli zlasti razvoju proizvodnje -porcelana, stekla, tkanin in lesnih izdelkov. Nato je naftovod pripeljal na Bavarsko nafto in ena izmed naj večjih čistilnic je nedavno začela obratovati v Ingolstadtu. (Dejansko poslujejo v tem mestu dančs že tri rafinerije. Prip. ur.). Prvi reaktor v Zahodni Nemčiji je bil zgrajen v Garchingu blizu Muenchena pred šestimi leti.
MOČ V KMETIJSTVU
IN INDUSTRIJI
Danes je Bavarska še vedno pretežno kmetijska dežela. Tako proizvaja 23,9 odsto vseh kmetijskih pridelkov in lesa v Zahodni Nemčiji. Ima tudi močno
razvito industrijo, katere proiz-1 Muenchena je bil romanopisec
vodnja se je dvignila od 4 na 11 milijard dolarjev v enem samem letu.
Na Bavarskem živi 10 milijonov Nemcev. To so živahni in veseli ljudje. Sam Muenchen ima 1,2 milijona ljudi. To mesto je znano po veseljačenju, katerega si meščani privoščijo zlasti ob raznih praznikih, kakor npr. na Silvestrovo, za pust ali pa v jeseni. Tedaj potočijo velikanske količine piva. «Oktober-fest« traja pravzaprav vso jesen. Nikjer na svetu ne popijejo na glavo toliko piva kakor prav v Muenchenu, to je 230 litrov na leto.
NE SAMO VESELJAČENJE
Toda Bavarci zajemajo prav tako z veliko žlico tudi kulturo. V gledališčih in koncertnih dvoranah v Muenchenu je 8000 sedežev, dvakrat več kakor v zahodnem Berlinu Okoli 85 odsto njihove zmogljivosti je navadno zasedeno. Gledališča in razne kulturne ustanove podpirata država in občina, ki potrošita v ta namen 12,5 milijona dolarjev na leto. Bavarska ima velike sinove v kulturi: to so npr slikarja Hans Holdein in Albrecht Duerer, skladatelj Richard Strauss in pisec dramskih del Bertold Brecht. Iz
Thomas Mann in v Bayreuthu je pravi umetnostni hram skladatelja Richarda VVagnerja.
POSEBNA POLITIČNA
ZGODOVINA
Muenchen je tudi rojstno mesto nacizma. Že leta 1923 je Hitler poskušal v dvorani «Bier-haus« organizirati vstajo, ki pa je propadla. Na jugu je bilo Hitlerjevo orlovo gnezdo nad Berchtesgadenom, na Bavarskem je tudi prvo koncentracijsko taborišče Tretjega raj ha Dachau.
Bavarska ima svojo posebno zgodovino, tako tudi kot neodvisna monarhija in kratkotrajna Bavarska sovjetska republika! iz leta 1919. Ko je ameriški general George Pattom leta 1945 na čelu III. armade vkorakal na Bavarsko, je dejal, da je pripravljen vrniti Bavarcem njihovega kralja. V resnici je monarhistična miselnost med Bavarci še močno razširjena. Nedavno je bila s plakatom v Muenchenu razpisana nagrada 25.000 dolarjev za najboljši osnutek za kip kralja Ludvika II. (1864-1886), ki je bil napol norec, a je bil pri Bavarcih priljubljen. Na podeželju še vedno naletiš na slike zadnjega bavarskega kralja. Princ Konstantin, star 44 let, iz družine Wittelsbachov, ki
so vladali na Bavarskem od leta 1180 do leta 1918, še vedno stanuje v palači Nymphenburgu v Muenchenu a se preživlja s pisanjem člankov za revije.
ERHARD IN STRAUSS
TUDI BAVARCA
Današnje politično življenje
v Zahodni Nemčiji se suka med dvema antipodoma, med dvema Bavarcema:	Ludvikom Erhar-
dom, kateremu je 67 let in ki je zvezni kancler ,ter Francem Jo-sefom Straussom ,ki mu je 49 let in ki je moral pred dvema letoma zapustiti ministrstvo narodne obrambe Zahodne Nemčije. Strauss povsem obvlada bavarsko Krščansko soc. stranko, ki je poslala v zvezni parlament 50 poslancev ter sodeluje s Krščansko unijo (CD); njej pripada tudi prof. Erhard, ki pa ima bolj pred očmi koristi vseh Nemcev, in ni takšen avtonomist, kakor Strauss. Kanclerju Erhardu je nujno potrebna opora Straussove stranke.
Nikjer v Zahodni Nemčiji bi se mesarjev sin, to je Strauss ne mogel tako naglo dvigniti kakor prav med Bavarci. Sicer pravijo drugi Nemci o njem, da je najnevarnejši človek v Nemčiji in da ni tipičen Bavarec. Njegovi lastni volivci mu pravijo ((bavarski bik«.
Niti Adenauerju se ni zdel Erhard dovolj Nemec: «Ne pozabite, da je Bavarec, a mislim, da je vendar dober Evropejec«. Trenje med Adenauerjem in Er-hardom je že staro.
jo očitno ne samo od članov banke, ki so centralne banke držav sovjetskega tabora, ampak tudi od nečlanov. Vidne posledice teh .operacij’, izvedenih s temi bančnimi vlogami, so se pokazale v bančni dejavnosti na londonskem evro-dolarskem tržišču. Banka že proučuje možnost, kako bi navezala ustrezne zveze z Avstrijo, Belgijo, Zahodno Nemčijo, Ameriko, Indijo in Japonsko. V njenih pravilih je predvideno, da lahko odpre podružnice in agencije in povrhu še da sprejema nove člane.
Naj večjo skušnjavo pa vzbuja naslednje mesto iz njenih bančnih pravil: ...«v prihodnosti bo proučevala možnost izmenjave prenosnih rubljev za zlato in svobodno konvertibilne valute.« To bi v preprostem smislu pomenilo konvertibilnost rublja ter bi se tako vzpostavil člen med konvertibilnostjo rublja, ki za zdaj obstaja v sovjetskem taboru, in med zahodnim zamejskim (zarubežnim) plačilnim mehanizmom. Moskovski International Banki... pa bi ta vzpostavitev manjkajočega člena pomenila, če bi si in ko si bo to zaželela, da privleče zunanje vloge ne samo, kot jih lahko že sedaj v «zlatu, konvertibilnih in nekonvertibilnih valutah«, ampak v rubljih samih.
Mar je preveč drzna misel misliti na to, da ima de Ganile v svojih juriših na monetarno vodstvo ZDA novega tekmeca, ki se pojavlja na obzorju.
mmv
Človek in opica
Sloviti Charles Robert Dar-vin je že 85 pod zemljo, o njegovem nauku, da se bitja v svojem potomstvu po dednih zakonih izpopolnjujejo in da šibkejša v boju za obstanek izumrejo, pa se prirodoslovci in drugi učenjaki še vedno prepirajo. Ne samo to: ta prepir stane države milijarde, ki jih morajo finančni ministri postaviti v državni proračun, ket so bile že sprejete v plan. Kakor veste, ni dovolj, da nekaj planiramo — in kako lahko je planirati — če noče potem finančni minister seči v državno blagajno, iz katere pričakujemo res preveč blagrov.
Francoski učenjaki se resnično z vso svojo dušo razburjajo, da opice doslej še niso prišle v plan; vsaj V. načrt naj jih zdaj zajame. Tako bodo uredili velika gojišča za opice najrazličnejših vrst. Prvo bo v Makoku, drugo za azijske o-pice, in to za zdravnike na Korziki in tretje na Madagaskarju za opice «aj-aj>, ki že skoro izumirajo.
Dartvinovega nauka — dar-winizma si brez opic ne moremo zamisliti. Po njegovi razvojni teoriji, da se bitja raz vijajo in v boju za obstanek šibkejša podležejo ter izumrejo, naj bi se bil človek razvil iz nižjega bitja, to je iz opice. Zadeva ni tako preprosta, odgovarjajo drugi in najmanj tako učeni učenjaki. Še vedno smo samo pri teoriji. Samo v Ameriki je sedem študijskih središč, v katerih znanstveniki •preiskujejo Darwinov nauk na živih opicah in še nedavno se je v Montrealu sestalo 25 znanstvenikov z vsega sveta z istim namenom. Učenjaki raziskujejo s prav čudovito gorečnostjo in strastjo. Neki Anglež živi v afriških šotorih in išče najhitrejše vrste opic ipatast, Američan pa študira vedenje opice nasproti svojemu dojenčku; tretji učenjak s harvardske univerze se je s svoio ženo umaknil iz burnega življenja v Ameriški in nastanil visoko v snežnih gorah pod Kiiiman-džarom ter opazuje življenje cbabuinov*, a neka mlada An-bležinja proučuje vedenje šimpanza v Tanganjiki.
Učenjake zlasti zanima kako se opice sporazumevajo med seboj, še posebno ko se družijo v večje skupine. Nekatere so izredno brihtne tako n pr. opaziš opico, ki je odtraala vejico v drevesa in z njo podi nadležne mravlje, druga zopet z mahom — kakor z gobo — pobira vodo iz luknje med dvema vejama. Z Darivinom naukom se ne da razlagati, da je prav najmaniša vrst opic — «semirh. ki živi v Južni Ameriki, najbolj bistra, to je mnogo bolj kakor druge, ki so telesno bolj razvite. Kar pa opico najbolj loči od človeka, ie popolno pomanjkanje daru govora. In še bolj čudno to: po mnenju učenjakov imajo oni-ce predlog jezik, ki se Hm preveč zapleta, da bi lahko govorile....
Današnji človek je res velika opica, saj tako rad posnema vse, kar vidi pri drugih — sicer bi moda ne mogla živeti, tudi marsikatera knjiga ali članek bi ne bil objavljen — govori pa in preveč govori z manjšim jezikom kakor opica.
— Ib —
•	ZA ENOTNOST KRŠČANSKE DEMOKRACIJE. Na zasedanju vsedržavnega sveta krščansko demokratske stranke v Rimu je po dolgih zakulisnih pogajanjih prodrl predlog, da je treba v vodstvo stranke vključiti voditelje vseh glavnih struj, da bi se tako dosegla večja strnjenost v stranki. V/ novem vodstvu so torej zastopani predstavniki vseh struj, kakor desničarji (Scelba), pristaši srednjega centra predsednik Moro in minister Colom-bo ter predstavnik levice Ru-mor, ki si je najbolj prizadeval, da spravi predstavnike najrazličnejših struj; največ težav je imel z bivšim ministrom Fan-fanijem. Na zasedanju je prišlo zopet do izraza ostro nasprotje do komunizma, na drugi strani pa skrb za ohranitev gospodarskega ravnovesja v državi.
e GEORGIOS PAPANDREU V JUGOSLAVIJI. Predsednik grške vlade Georgios Papandreu se je med svojim obiskom v Beogradu sestal tudi s predsednikom Titom. V njegovem spremstvu je tudi zunanji minister Stavros Kestopulos. Razgovoru sta prisostvovala tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. V poslopju zveznega izvršnega sveta so bili potem razgovori obeh delegacij. Predstavniki obeh držav so lahko ugotovil sorodnost zunanjepolitičnih pogledov glede politike miroljubnega sožitja in tudi glede Organizacije združenih narodov. Zdi se, da sta si stališči tudi glede Cipra precej blizu, kolikor naglašata, da je treba upoštevati temelj j-na načela o samoodločbi narodov, ki jih priznava tudi ustanovna listina OZN. V komentarjih nekaterih zahodnih listov je bilo rečeno, da išče grška vlada podporo Jugoslavije v ciprskem vprašanju.
•	KOSIGIN NA DALJNEM VZHODU. Veliko mednarodno pozornost je zbudilo potovanje predsednika sovjetske vlade A-lekseja Kosigina v Hanoi, glav no mesto Severnega Vietnama Z njim potujejo tudi tajnik centralnega komiteja Jurij Andro-pov, poveljnik sovjetskega letalstva maršal Konstantin Verše-nin, dalje gen. Georgij Sidoro-vič pa tudi podpredsednik komiteja za gospodarske odnose s tujino in pomočnik ministra za zunanje zadeve Vasilij Kuz-necov. O namenih Kcsiginove-ga potovanja velike agencije in listi samo ugibajo, medtem ko sovjetski uradni krogi o tem molčijo. Mnogi domnevajo, da gre zapotezo proti Kitajski, drugi zopet so mnenja, naj bi to potovanje imelo namen opozoriti Združene ameriške države, da nima smisla nadaljnja razširitev spopada iz Južnega Vietnama proti severu.
•	DEŽELNA VLADA LEVE SREDINE NA J. TIROLSKEM. Med predstavniki Krščanske demokracije ter socialistične in socialdemokratske stranke je prišlo do sporazuma glede sestave deželnega odbora za Tri-dentinsko-Juž. Tirolsko (Gornje Poadižje). Predsednik odbora bo krščanski demokrat Luigi Dalvit, Krščanski demokraciji pripadajo še štirje odborniki in namestniki; socialisti bodo imeli podpredsednika, enega odbornika in namestnika, socialni demokrati pa samo enega predstavnika v deželnem odboru. V pokrajinski vladi Gornjega Poa-dižja sodelujeta samo krščan-sko-demokratska in socialnodemokratska stranka, medtem ko so pristaši Južnotirols-ke stranke odbili sodelovanje. Sporazum med KD in socialnimi demokrati velja dve leti. — Krščanski demokrati so bili prisiljeni odstopiti predsedniško mesto socialnemu demokratu prof. Moli-nariju. Socialisti bodo ta odbor, sestavljen iz predstavnikov dveh strank, samo podpirali.
•	DVOJEZIČNOST V BELGIJI. V smislu zakona od avgusta 1963 je pričela v Bruslju delovati stalna komisija za jezikovno nazorstvo, ki je tudi že objavila svoje prvo poročilo. Iz tega se vidi, da ima komisija široko oblast tudi glede premestitve uradnikov, ki bi se količkaj pregrešili proti določilom o uporabi obeh jezikov v javnih uradih. Komisija se zdaj bavi tudi z vprašanjem poslovnega jezika znane letalske družbe Sabena. Flamci zahtevajo, da morajo tudi za poslovanje te družbe veljati določila glede u-porpbe obeh jezikov v javnih uradih.
e AMERIŠKO POVABILO SG VJETSKI ZVEZI. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva' je pojasnil, da so Američani zelo zadovoljni glede odmeva, na katerega je naletelo v Moskvi povabilo predsednika Johnsona, naj predstavniki Sovjetske vlade obiščejo Washington. Glasnik je dodal, da se o tem vodijo razgovori med predstavniki obeh vlad. Glede ameriškega povabila je ugodno pisala tudi moskovska «Pravda».
•	MILA OBSODBA EICH-MANNOVEGA POMOČNIKA. Sodišče v Frankfurtu je bivšega polkovnika SS Hermanna Kru-meya, enega izmed glavnih sodelavcev zloglasnega Eichman-na, obsodilo samo na pet let ječe. Obtožen je bil. da je pripravljal in vodil pošiljanje madžarskih Židov v Auschwitz. Njemu podrejeni bivši kapetan Otto Hunsche je bil oproščen. Hunsche je bil med drugim obtožen, da je izdelal «pravni načrt® za likvidacijo Židov ter je pri tem upošteval Eichman-
Ben Bela zahteva več petroleja
Francoske družbe so vložile skoraj 2 milijardi dolarjev v Saharo
Ko so pred štirimi leti začeli | ni Ben Bela. Tam deluje petro-Franoozi črpati nafto iz sahar- lejska družba Standard of New
skega peska, je rekel de Gaul-le v optimističnem razpoloženju, da čakajo Francijo na tem področju boljši obeti. Toda kratko je bilo po mišljenju ameriškega lista «Time» de Gaullovo zaupanje v petrolejsko prihodnost Francije v Sahari. Pogajanja s podjetnim in odločnim alžirskim predsednikom Ben Belo postajajo čedalje težja.
Petrolejske družbe sc iskale petrolejske sloje bližje evropskemu trgu in so zato premaknile svoja vrtanja iz Kuvaita in Saudove Arabije v Libijo in Alžirijo.
Francoske državne petrolejske družbe so investirale v alžirska petrolejska najdišča 1,8 milijarde dolarjev. Francija odkupuje iz saharskih petrolejskih nahajališč dve tretjini celokupne alžirske proizvodnje, ki znaša 184 milijonov sodov nafte (sod: 147 litrov). S to alžirsko nafto je Francija pokrila 37 odsto svojih potreb po naftinih proizvodih. S tem je prihranila dolarje in še dala 60 milijonov dolarjev Ben Beli kot njegov delež za sodelovanje pri saharski nafti. Mimo tega je dala Ben Beli kot direktno svojo letno pomoč še 220 milijonov dolarjev. Ben Bela postavlja zdaj že nove zahteve : Polovico lastniških deležev v saharski petrolejski industriji, ki mu zdaj daje 50 odsto dobička. Ben Beli se namreč mudi čimprej industrializirati Alžirijo, ki ječi pod bremenom brezposelnosti in revščine. Francozi, ki se pogajajo z Alžirijo so pripravljeni, da privolijo v skupno v skupno upravljanje za nove vrtine, toda želijo ohraniti sedanje dobičkanosno stanje za sedanje petrolejske operacije. Ven-dar pa se Ben Bela izogioa slehernemu namigovanju o nacionalizaciji saharskih petrolejskih vrelcev. Alžirski delavci pa seveda postavljajo svoje zahteve Petrolejski francoski družbi glede sprejemanja delavcev, njihovega odpuščanja in nagrajevanja.
Doslej je Ben Bela dvoril zahodnim in komunističnim petrolejskim organizatorjem v edini želji, da bi bil čim manj odvisen od Francije. Sovjetski strokovnjaki vežbajo 650 alžirskih petrolejskih strokovnjakov v neki šoli blizu Alžira. Poslovno ameriško-francosko združenje pa je postavilo velikansko napravo v obalnem mestu Ar-zew, v vrednosti 64 milijonov dolarjev, za zmrzovanje naravnega plina, ki ga bodo tovorili na ladje za Anglijo v posebnih tankerjih. Italija pa s svojin* državnim ENI načrtuje gradnjo-velike rafinerije v istem Arze-wu v 50:50 sodelovanju z Ben Belo.
Libija konkurira Perzijskem zalivu
V sosedni Libiji pa nimajo petrolejske družbe vseh teh problemov, ki jih povzroča podjet-
Jerseg tudi po načelu petdeset petdeset z libijskim kraljem I-drisom. Od leta 1959 se je začela zelo naglo dvigati proizvodnja petroleja v Libiji, tako da je po velikosti že osma sila med petrolejskimi velesilami na svetu. Od 20 aktivnih petrolejskih družb v Libiji je 13 ameriških. Petrolejski magnati so investirali v Libiji 1,3 milijarde/ dolarjev v vrtine. Posebni kon-sorcij na čelu s Socong Mobil gradi že že tretji naftovod skozi puščavo preko minskih polj druge svetovne vojne do zaliva Sirte. Od tam bodo petrolejski tankerji vozili nafto v Evropo za 40 centov ceneje pri vsakem bar-relu-sodu od perzijske nafte. Po oceni ameriških strokovnjakov bo libijska proizvodnja nafte v kratkem trikratno presegla alžirske vrelce.
MEDNARODNA
TRGOVINA
Italija omejuje uvoz bombažnih tkanin
Italijanska bombažna industrija je že pred časom zašla v težak položaj, pred kratkim pa je celo prenehala obratovati znana tekstilna tovarna Coto-nificio Dell’Acqua. Zaradi tega je minister za zunanjo trgovino sporazumno z ministri za finance, kmetijstvo in industrijo izdal odlok, na osnovi katerega se lahko vrši uvoz bombaža in njegovih izdelkov iz Združenih ameriških držav, Španije, Združene arabske republike, Hong Konga, s Formoze. iz Indije, Pakistana in Jugoslavije samo s pooblastilom zunanjetrgovinskega ministrstva. Odlok je pričel veljati 15. januarja. Istega dne je bil določen kontingent za uvoz 555 ton bombažnih tkanin iz Jugoslavije (najkasneje v 60 dneh). Uvoz se bo, izvršil čez Trst (370 t.) in Gorico (185 t.). Prenotacije niso dovoljene, a operaterji morajo predložiti carinskim oreanom notrebno «carinsko potrdilo® (dichiarazio-ne deganale) za ocarinjenje blaga.
II. SAMOTER V VERONI
Včeraj, 4. februarja se je začel na veronskem sejmišču drugi sejem strojev za gradbeno industrijo pod geslom SAMO TER, Nj£gpva razstavna površina zajema 60.000 kv. metrov. Na "njem sodeluje nekaj nad 300 podjetij iz Italije in Jugoslavije, Avstrije, Francije, Švice, Belgije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Švedske, Združenih ameriških držav in Japonske. Posebno pozornost posvečajo letos obiskovalci najsodobnejšim strojem na zračni pritisk. Prireditelji predvidevajo veliko število ugodnih kupčij.
Delitev dela in specializacija na zasedanju SEV
Sredi preteklega tedna se je v Pragi začelo 19. zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Zasedanju so prisostvovali tudi predstavniki Jugoslavije, nadalje opazovalci severne Koreje in Severnega Vietnama, ni pa bilo seveda predstavnikov Albanije ne Kitajske. Zasedanje je odprl podpredsednik vlade Otakar šimunek. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o gospodarskem načrtovanju, in sicer v prvi vrsti za težko industrijo, rudnike in kemično proizvodnjo.
Razgovori so zadevali znano načelo o delitvi dela in specializaciji, v obdobju 1966-1970. Na tem zasedanju je bil tudi potr-ien sporazum med Jugoslavijo in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV), in sicer se ta sporazum nanaša na dejavnost Jugoslavije v raznih organih SEV. Delegati so pozdravili sporazum o sodelovanju med Jugoslavijo in SEV. Naglasili so pri tem, da je SEV odprta organizacija ter se pohvalno izrazili o konstruktivnem zgledu Jugoslavije, ki ak-tovno sodeluje v delu organov SEV, čeprav ni prava članica.
Ob tej priložnosti je podpredsednik češkoslovaške vlade Otakar šimunek sprejel načelnika jugoslovanske delegacije
in člana zveznega izvršnega odbora dr. Jožeta Brileja. Govorila sta tudi o sodelovanju med češkoslovaško in Jugoslavijo.
Iz pisanja češkoslovaškega tiska ob tej priložnosti se da sklepati, da priporoča Češkoslovaška določeno previdnost in obzirnost pri urejanju sodelovanja med industrijami posameznih držav Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Pri tem je treba upoštevati dejanski gospodarski razvoj v posameznih državah in njihovo preteklost. S tega vidika je treba gledati na mednarodno delitev dela, pripominja «Slobodne Slovo®, ki izhaja v Bratislavi. Podobno pišejo tudi drugi Usti, kakor «Lidova demokracije® ki zlasti naglaša, da je nesmiselno siliti v specializacijo v določenih proizvodnih vejah, ako niso dani ugodni pogoji za to.
□va navodila. Izvršitev načrta : bila zaupana polkovniku Kru-ieyju. Pred sodiščem sta se aa zagovarjala, češ da nista Dloh vedela, da je šlo za mno-čno likvidiranje Židov. Tako lilo obsodbo kritizira ves de-lokratični tisk.
e V SOVJETSKI ZVEZI RAZSAJA AZIJSKA. Najprej se je «azijska® gripa množično pojavila v Leningradu, kjer je zbolelo na tisoče in tisoče meščanov. Zdaj razsaja v Moskvi, kjer je samo te dni obolelo nad 90.000 prebivalcev. V Leningradu so uspeli zajeziti širjenje bolezni, pravijo pa, da tako hude gripe ni bilo tam že dvajset let. — V Firencah so zdravniki pri pregledu nekega 40-letnega železniškega uradnika, ki je imel opravka s potniško prtljago u-gotovili, da je gobav. Z njim ie prišlo v dotik okoli 2000 ljudi: njegova žena ni nalezla.
LADJEVJE «JUGO-
OCEANIJE® 170.000 TON
Kolektivu brodarskega podjetja. «Jugoslavenska oceanska plovidba® (Jugooceanija) v Koto ru) je te dni splitska ladjedelnica izročila sodobno trgovinsko ladjo 12.300 ton nosilnosti «Admiral Zmajevič®. Dolga je 154 metrov, široka 19,50 m, visoka pa (ob osrednjem mostičku) 14,50 m; plula bo s hitrostjo 17,5 vozla na uro. Jugooceanija ima zdaj vsega 21 ladij za skupnih 176.000 ton nosilnosti, pri splitskih ladjedelnicah pa je naročila še dva «bulkcarriera» za 23.900 ton nosilnosti. Jugooceanija sodi danes med najvažnejša jugoslovanska brodarska podjetja.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motoma ladja «Bled» se je 31. jan. zasidrala v Abidjanu, nakar je odplula proti Takora-diju in Temi. Ladja «Bohinj» je zapustila 31. jan. pristanišče v Lomeju namenjena v Lagos in Apapo. «Dubrovnik» je odpotovala 31. jan. iz Splita na Reko. «Pohorje» je zasidrana v Temi. «Zelengora» je 4. feb. odplula
Potek L konference o tržaškem gospodarstvu
K poročilu prof. F. Forteja so se oglasili predstav, niki našega gospodarskega in političnega življenja
Gospodarsko pismo
V svojem pozdravnem govoru, ki ga je v soboto ob začetku prve gospodarske konference o tržaškem gospodarstvu naslovil na udeležence, je tržaški župan dr. Franzil naglasil, da ima konferenca namen poiskati trdne smernice za bodoči gospodarski razvoj Trsta. Za konferenco je dal pobudo občinski odbor ob sodelovanju predstavnikov dežele, pokrajine, u-niverze in tržaške trgovinske zbornice. Zagotoviti je treba bolj reden in uravnovešen razvoj tržaškega gospodarstva, seveda v okviru programa za vsedržavno gospodarsko načrtovanje in same dežele. Občinski odbor, ki je dal pobudo za konferenco, je to storil skladno s političnim programom levega centra; njegova politika ni samo politika formul, temveč tudi bistva. Tržaška občina je zbrala podatke o dohodkih, demografskem razvoju in trgovini ter prometu, iz teh pa je prof. Fran-cesco Forti črpal snov za svoje glavno poročilo na tej konferenci.
Na prošnjo župana je prevzel predsedstvo konference predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti, ki je v svojem nagovoru zlasti naglasil, kako je razvoj gospodarstva vse dežele Furlanija — Julijska krajina povezan z gospodarskim razvojem Trsta. Konferenca je bila napovedana prav v času, ko se sestavlja vsedržavni petletni gospodarski načrt. Dodal je, da bo konferenca gotovo dala gradivo tudi za sestavo deželnega gospodarskega programa; konferenci prisostvuje tudi g. Cociani, deželni odbornik za načrtovanje.
Konferenci so poleg predstav-' nikov raznih gospodarskih in strokovnih organizacij, kakor predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija, prisostvovali tudi predstavniki političnih u-stanov in strank, kakor dr. Ri-naldini, predsednik deželnega sveta, prefekt Mazza, pokrajinski predsednik Delise; razprave po referatu prof. Forteja so se udeležili tudi parlamentarci, kakor poslanec Belci, senator Vi* dali, prof. Lonza (v imenu socialnodemokratske stranke), občinski svetnik Tonel (v imenu komunistične stranke), in publicist G. Palladini v imenu Združenja julijskega tiska, pa tudi dr. Pincherle, kot predstavnik socialističnih unitarcev (PSIUP).
Prof. Fr. Forte, ki poučuje finančne vede na univerzi v Turinu, je v živahnem enournem govoru komentiral svoje poročilo o položaju tržaškega gospodarstva, ki je bilo že prej razmnoženo in razdeljeno med povabljence in liste. Komentar in osnovne misli iz tega poročila priobčujemo na uvodnem mestu.
ŽIVAHNA RAPRAVA
Med razpravo o poročilu prof. Forteja se je oglasilo k besedi več predstavnikov strokovnih organizacij, kakor dr. Doria. ki je v imenu Združenja tržaških industrijcev opisal pomembno vlogo tudi zasebne industrije v tržaškem gospodarstvu; dr. Fr. Škerlj, tajnik Slovenskega gospodarskega združenja, ki je prečital pripombe te slovenske strokovne organizacije k poročilu prof. Forteja, in L. Volk v imenu Kmečke zveze. Inž. Vi-sintin je orisal vlogo tržaškega industrijskega pristanišča, medtem ko je predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini spregovoril o razvoju turizma; dr. de Rinaldini je namreč začasno še glavni ravnatelj Pokrajinske u-stanove za turizem. Po njegovem mnenju bi bilo treba avtomobilsko cesto PALMANOVA — VIDEM podaljšati do prelaza Coccau, sodobno opremiti letališče v Ronkah ter urediti tržaško in miljsko obalo v smislu zahtev sodobnega turizma.
Krščansko demokratski poslanec Belci je razpravljal o vlogi pristanišča, o tranzitnih tarifah ter o potrebi, da se ustanovi Pristaniška ustanova v smislu deželnega statuta. Publicist G. Palladini, kakor tudi G. Morpur-
iz Catanie proti Benetkam in Reki. «Bovee® je 4. feb. pristala na Reki. «Ljubljana® prispe danes (5. feb.) v Genovo, nato pa bo odplula proti Kopru, Reki in Benetkam.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje-Severna Amerika: «Novi Vinodolski® 29. februarja;
Proga Jadransko morje-Severna Evropa: «Matko Laginja® 15. februarja, «Pobjeda» 8. febr. Proga Jadransko morje - Južna Amerika: «Bovec» 20. febr.; Proga Jadransko morje-Ciper in Izrael: «Labin» 10. februarja, «Platak» 6. februarja:
Proga Jadransko morje Perzijski zaliv: «Treči maj® 6./8. februarja, «Radnik» 20./25. februarja, «Marjan,» v začetku marca;
Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: «Romar.ja» v začetku marca;
Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: cTrebinje® 14. februarja;
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: «Lovčen» v začetku marca.
go (v imenu liberalne stranke) stranke) sta opozorila na nevarnost konkurence jugoslovanskih pristanišč, zlasti Reke.
Sen. Vidali je ponovno zahteval ustanovitev popolne svobodne cone, ki bi lahko bistveno prispevala k gospodarski obnovi Trsta. Izrazil je svojo zaskrbljenost zaradi bodočnosti ladjedelnice Sv. Marka, katere obstoj ogrožajo sklepi vlade v okviru petletnega načrta. Grajal je počasnost vlade, ko gre za ukrepe v korist tržaškega gospodarstva.
Sen. Bonacina je naglasil, da morajo krajevne ustanove nadaljevati z delom v smislu smernic, ki jih bo postavila gospodarska konferenca. Predsednik tržaške pokrajine Delise je govoril zlasti o zunanjih političnih in zgodovinskih vplivih na razvoj tržaškega gospodarstva; kot takšen dogodek je omenil odprtje Sueškega prekopa in načrt Avstrije, da iz Trsta napravi veliko pristanišče oziroma emporij.
ZAKAJ NI NAŠE
PRISTANIŠČE
KONKURENČNO?
Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. R. Caidassi je o-menil, da je morda glavni razlog upadanja prometa čez Trst v tarifah, zaradi katerih peša konkurenčna moč tržaškega pristanišča pred drugimi lukami. Tudi storilnost v pristanišču ni zadostna nri vsej mehanizaciji, ki je bila izvršena. Razkladalni oziroma nakladalni stroški so v našem pristanišču zelo visoki; tako stane razkladanje ene tone premoga ali rudnin v Trstu 700 lir, v Bremenu 188 in v Antwerp-nu 263 lir. Treba je pospešiti graditev VII pomola ter to vključiti v «sinji načrt® za znesek 6 milijard lir, ki je potreben za opremo pomola. Treba je tudi zboljšati cestne, železniške in zračne zveze.
Dr Glauco Antonini je spregovoril v imenu združenja lesnih trgovcev, medtem ko je dr. Perco govoril v imenu pokrajinskega kmetijskega nadzorni-
Slovemsko gospodarsko združenje v Trstu je tajništvu konference za tržaško gospodarstvo poslalo nekaj svojih pripomb k poročilu prof. Fr. Forteja o tržaškem gospodarstvu, ki je bilo že pred konferenco poslano raznim strokovnim organizacijam in tisku, da bi o njem izrazili svoje mnenje.
Slovensko gospodarsko združenje ugotavlja, da je poročevalec tehtno in nepristransko prikazal razna vprašanja, ki zadevajo tržaško gospodarstvo. U-pravičeno pripisuje prvenstveno važnost delovanju pristanišča, razvoju pomorskega prometa, ladjedelnicam in industrijski dejavnosti .sploh. SGZ se strinja s perspektivami, ki jih n-rof. Forte nakazuje za ozdravitev teh dejavnosti ter ne namerava poseči v vprašanja, o katerih bodo gotovo razpravljali še dru-p-i kvalificirani predstavniki iz gospodarskega življenja, mnenja pa je, da zasluži kmetijstvo vsekakor večjo pozornost in globljo proučitev. Pripombe SGZ naj zadevajo predvsem trgovinska in prometna vprašanja, ki gotovo najbolj zanimajo naše prebivalstvo poleg pristaniške, ladjedelske in industrijske dejavnosti; ta vprašanje so tudi važna za gospodarstvo vse dežele. Po drugi vojni se je Trst z uspehom vključil v mednarodno trgovinsko izmenjavo, še posebej pa v izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo in Avstrijo. Trst je dal tudi več lastnih pobud, kakor zlasti glede trgovine med obmejnimi področji, pa tudi še druge, ki so šle za tem, da se poveča trgovinska izmenjava.
Med raznimi pobudami omenja SGZ predvsem pobude trgovinske zbornice, ki so jih operaterji spretno razvili, kar jim je bilo toliko laže spričo tradicije v trgovinskih stikih z zalednimi deželami. Navezani so tudi bili začetni stiki v balkanskimi državami, kjer so že dane možnosti za nadaljnji razvoj.
Združenje naglaša, da je treba pri gospodarskem načrtovanju krajevnega in deželnega gospodarstva upoštevati naslednje predloge:
1.	obnovi naj se vloga Trsta kot naravnega v trgovinskega posrednika. Vlogo Trsta kot trgovinskega posrednika je treba raztegniti še na dežele daljnega zaledja, kakor tudi na druge celine. Podonavske in balkanske države so s svojim razvijajočim gospodarstvom čedalje bolj pripravljene na navezavo stikov s Trstom v mednarodni izmenjavi. Za Trst se tako ustvarja ugodna priložnost; s tesnejšo povezavo na te dežele se bodo ustvarili ugodni pogoji za nadaljnji razvoj trgovine in pomorskega prometa tudi z afro-azijskimi deželami.
če je res, da se morata povezati Trst in dežela na avtomobilsko cesto v državno omrežje, pravi SGZ dalje, je še mnogo nujnejše, da se Trst ne izloči od avtomobilskega prometa, ki se razvija po cestnem omrežju bližnjega in daljnega zaledja v smeri Podonavja proti vzhodu. Priključitev našega mesta na to avtomobilsko cestno omrežje n° bo koristilo samo tržaškemu
štva. Dr. Vatta, predsednik tržaške delegacije Italijansko-ju-goslovanske zbornice v Milanu, je obravnaval promet v pristanišču, zlasti pa tranzit. Dr. Moran-do je govoril o obnovi železarne italsider v Skednju, ki je stala skoraj 30 milijard lir. Deželni odbornik za načrtovanje Cociani je orisal pomen gospodarskega načrtovanja.
ZAKLJUČKI
PROF. FORTEJA
V zaključni besedi je prof. Forte glede vprašanja ohranitve oziroma preosnove ladjedelnice omenil, da je treba to vprašanje reševati s čisto tehnično gospodarskega vidika. Psihološki pomisleki in pesimizem niso na mestu. Pri reševanju tega problema je treba iskati praktične rešitve, upoštevajoč dejanske o-kolnosti tudi glede prostora itd. Svetoval je naj bi se ladjedelnice specializirale zlasti na popravila petrolejskih ladij glede na to, da bo zgrajen naftovod Trst-Ingolstadt. Veliko vprašanje je, ali je graditev velikih čezoceanskih ladij sploh donosna. Seveda bi specializacija imela za posledico zgubo dela za dopolnilno industrijo, ki je zdaj povezana z ladjedelnicami.
Ladjedelska in tekstilna industrija bi bili potrebni davčnih olajšav. Po njegovem mnenju ni mogoče sprejeti predloga, da bi odpravili imenske delnice. Prav tako ni več aktualna zahteva po prosti coni, ker bi ta samo ovirala vključitev Trsta v gospodarstvo ostale Italije. Naglasil je zlasti potrebo po povečanju investicij, glede konkurence jugoslovanskih pristanišč je omenil, da je treba najti pot k režimu nekakšnega sožitja z jugoslovanskimi lukami.
Tržaški župan dr. Franzil je omenil, da je bila no obeh vojnah napravljena velika napaka s tem, da se Trstu ni ohranila vloga emporija kakršno je imel v preteklosti. Vsekakor je zdaj potrebno, da se gospodarske koristi Trsta vključijo v vsedržavno načrtovanje.
cijaki dejavnosti ter avtopre-vozništvu.
2.	V Trstu je treba ustanoviti za deželne industrijske proizvode, ki so se že obnesli na mednarodnih trgih (kot električne stroje za gospodinjstvo,
elektro mehanične 'stroje, lesne izdelke in druge) izhodiščno središče za domača in tuja tržišča. V ta namen je treba pravočasno pritegniti ustanove in industrije iz goriške, in videmske pokrajine. Potrebna je tudi preureditev vloge tržaškega velesejma ter njegovega obsega. Z ustrezno propagando in sporazumi je treba navezati že imenovane dežele.
3.	Okrepi naj se obmejna trgovina s sosedno republiko. To zadevo je treba oceniti tudi s političnega vidika, saj je znano, da so odnosi dobrega sosedstva tudi nosilci gospodarskih koristi. To potrjuje tudi razvoj trgovine v avtonomnem računu in v okviru sejma «Alpe-Adria»; saj je ta izmenjava v lanskem letu dosegla skupaj približno 26 milijard lir v obeh smereh. Osebni promet v smislu videmskega sporazuma je dosegel v istem obdobju čez 13 milijonov prehodov.
Nove pobude naj omogočijo nadaljnji razvoj obmejne trgovine; te bo toliko lažje izvesti, ker se gospodarstvi obmejnih področij dopolnjujeta. V ta namen bi bilo treba: a) povečati obseg izmenjave ter olajšati promet s poenostavitvijo in izločitvijo nepotrebnih birokratskih formalnosti; b) proučiti možnost večjih carinskih olajšav, ki jih določajo posebni členi Evropskega skupnega tržišča za izmenjava na obmejnih področjih; c) pobudo, ki je bila dana na preliminarnih italijansko - jugoslovanskih gospodarskih razgovorih v Rimu za tehnično in industrijsko sodelovanje, je treba razviti v krajevnem in deželnem območju. Po teh pogajanjih je prišlo do zadevnih stikov med krajevnimi zbornicami obeh obmejnih področjih. V ta okvir je treba vključiti tudi turistično vprašanje.
SGZ je že večkrat izneslo to vprašanje ter nakazalo ustrezne rešitve za okrepitev turizma. Tega vprašanja se je treba lotiti brez predsodkov ter pri tem u-poštevati dejanske možnosti — zemljepisni položaj, lepote ^ in naravne privlačnosti Trsta. Nujno so potrebni zadevni dvostranski sporazumi med Trstom, deželo ter neposrednim zaledjem; potrebna je bolj dinamična povezava med prizadetimi turističnimi ustanovami; tako bi bilo možno doseči večje koristi od prometa jugoslovanskih oziroma italijanskih turistov v tranzitu čez naše področje. V ta namen je priporočljiva ustanovitev mešanega odbora iz predstavnikov obeh področij.
Združenje je smatralo za umestno, da opozori v svojih pripombah na nujnost, da se obnovi posredniška vloga Trsta v trgovini, ustanovi v Trstu iz hodiščno središče za deželne izdelke ter se okrepi obmejni promet. Ta vprašanja zaslužilo mnogo boli važno pozornost v okviru načrtovanja tržaškega gospodarstva.
(Nadaljevanje s 1. strani)
mislil in sklepal glede na njen pomen in nujnost, ko dejansko ne bi smeli štediti s časom in denarjem, da bi se proga čimprej zgradila. Tudi koprsko progo so namreč kot objekt izven gospodarskega načrta, zadele o-mejitve na področju investicij, čeprav do tega ne bi smelo priti. Mnogi so namreč mnenja, da bi bilo morda bolj na mestu odložiti gradnjo nekaterih drugih podobnih objektov, ki niso tako nujni i-n ki bi brez škode počakali leto ali dve. Po sedanjih računih bi namreč koprska železnica zelo hitro vračala gospodarstvu vložena sredstva. Zato lahko računamo, da ukrepi za omejitev gradenj ne pomenijo za ta objekt tudi ustavitev.
NEKAJ KRATKIH VESTI
IZ GOSPODARSTVA
V pripravi so načrti za gradnjo prekopa SAVA-DUNAV med Vukovarjem i-n šabcem, ki bi povezoval dve največji jugoslovanski reki. Prekop bi bil dolg 61 km in bi veljal 24 milijard, če bi ga gradili samo za promet, ako bi ga gradili tudi za melioracije, pa bi bila gradbena dela za približno dve milijardi višja.
Prekop bi imel za gospodarstvo velik pomen in bi se tako vključil v sistem velikih melioracij, ki so se začele na tem območju z gradnjo kanala DO-N1AVA - TISA - DONAVA, ki je pred dograditvijo. Poleg tega je v zvezi z gradnjo hidroenergetskega sistema v Djerdapski ožini, ki predstavlja eno naj večjih gradenj te vrste na Balkanu. Ne da bi poudarjali pomen namakanja najmanj 65.000 hektarov zemlje, ki je sedaj skoro neobdelana zaradi močvimosti, moramo naglasiti, da bi novi kanal omogočil plovbo s tem cenen prevoz blaga v količini do 5.800 milijonov ton letno, kar stane letno sedaj nad 16 milijard dinarjev.
ČEDALJE VEČJE ZANIMANJE
ZA JAME
Lani je bil zabeležen rekorden obisk Postojnske jame in povečan obisk Škocija-nskih jam. število obiskovalcev je znatno višje, kot je bilo leto prej, ko je Postojnsko jamo obiskalo nič ma-nj kot 340.678 obiskovalcev, čeprav končne številke še niso znane, je lanskoletni obisk dosegel število 400.000. Največji obisk jame pred vojno je do-
Škocijanske jame je lani obiskalo nad 20.000 obiskovalcev, kar je toliko ali nekaj več, kot je obiskalo Postojnsko jamo 1. 1901. Sloves te jame pa se stalno širi po svetu in značilno je, da zlasti tuji obiskovalci, ki se vračajo vsako leto v Jugoslavijo, vedno znova obiskujejo to jamo in pripeljalo še nove obiskovalce ter tako propagirajo zanjo.
Po statističnih podatkih je indeks cen na drobno v decembru lani presegel indeks cen na drobno iz decembra 1. 1963 za 18%. Pri tem se je blagovni indeks povišal za 19%, indeks cen industrijskih izdelkov za 15%, indeks cen živil pa za 30%, od tega mesa kar za — 60%. To je tudi najbolj prizadelo potrošnika in je vplivalo na spremembo strukture njegovih izdatkov.
—27—
O POŠILJANJU ZAVOJEV IZ ITALIJE
Italijansko finančno ministrstvo je sporazumno z zunanjetrgovinskim ministrstvom olajšalo izvoz blaga s poštnimi in železniškimi zavoji. Doslej ni smela vrednost blaga v takem zavoju presegati 50.000 lir, zdaj pa lahko doseže največ 100.000 lir. Zavoje sprejemajo vsi poštni u-radi, kakor tudi odpravni uradi železniških postaj, seveda po predhodnem carinskem pregledu in drugih zadevnih formalnostih.
URARNA IN ZLATARNA
M1K0LJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu In Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
-segel leta 1926 število 110.636
obiskovalcev.
Podjetje za ekonomsko propagando in publiciteto
JUGOREKLAM
LJUBLJANA, Kidričeva 5 — Tel. 22-774, 20-890 Predstavništva:
Beograd, Nebojšina 2 — Tel. 44-605
Zagreb, M. Vučkovič, Rusanova 22 — Tel. 643-617
— Aranžiranje in dekoracija — Grafična reklama — Gospodarska reklama — Kinoreklama — Oglasni servis — Afiširanje lepakov — Založništvo tiskovin — Založništvo razglednic — Svetlobna reklama — Tisk na trak in tekstil — Izdelki iz plastičnih mas — Projekti
LASTNA LITOGRAFIJA, SITOTISK, ARANŽERSKI ATELJE! POSLOVNE ZVEZE PO VSEJ DRŽAVI!
Za opremljanje Vaših domov vam nudi
TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN
LJUBLJANA	Celovška 280
kvalitetne tkanine, zavese in druge dekorativne tkanine
Per 1’arredamento delte vostre cas„ vi offre la
FABBRICA PER L’ ARREDAMENTO TESSILt TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN
di LUBIANA	Celovška 280
I tessuti per tende di primissima pualita ed altri tessuti per 1’arredamento
Predlogi SGZ na gospodarski konferenci
1 pristanišču, temveč tudi spedi-
NA POLITIČNEM OBZORJU
SKGZ na zborovanju koroških Slovencev
Preteklo nedeljo je bil v Celovcu v prostorih delavske zbornice občni zbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki združuje organizacije napredne usmerjenosti. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je bila ustanovljena pred 10 leti. Zborovanja, se ie udeležilo okoli 75 delegatov in več gostov, med temi so bili: predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu Boris Race in tajnik zveze Bogo Samsa, član glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Drago Druškovič, predsednik občinskega odbora SZDL občine Kranj V. Tomat. Poročilo o delovanju Zveze je podal podpredsednik Janko O griz, medtem ko je dr. Franci Žvvitter orisal program zveze. Poleg priznanja raznih pravic na kulturnem področju zahteva program priznanje prisotnosti slovenskega prebivalstva tudi v javnih krajevnih napisih, v označbi uradov in v ustvaritvi zakonite možnosti, da slovenski človek v poslovanju z oblastmi lahko uporablja slovenski jezik. Razširiti je treba zakon o uporabi slovenskega jezika na sodiščih še na druge sodne okoliše. Dvojezične uradnike je treba kakor učitelje spodbujati s priznanjem dodatkov k plači.
Posredovanje poslancev za slovenske šole
Komunistični poslanci Marija 3ernetič, R. Franco, M. Lizzero :n Giorgina Frian-Levi so ministru za javno vzgojo naslovili tri pisma, v katerih ga opozarjajo na neurejen položaj na nekaterih slovenskih šolah v Gorici in na Tržaškem. Nekatere srednje šole v Gorici in na Tržaškem (Ulica Frausin, Ul. Caravaggio, Ul. Montorsino, na Opčinah, Katinari. Proseku, v Nabrežini, Sv. Križu in Dolini) še niso prejele ustanovitvenih odlokov. Vprašanje stolic za matematiko in fiziko na učiteljiščih v Trstu in Gorici ni urejeno. Na klasičnem liceju v Trstu in Gorici ni dovolj ' poskrbljeno za pouk filozofije. Lani so bile sicer zakonito priznane slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem, a ustrezni organik ni bil določen. Razpisati bi bilo treba poseben natečaj za habilitacijo šolnikov, ki poučujejo vsaj pet let. že Jeta. IS61 je tedanji pomočnik ntini-■StVa' Blkan zagotovil predstavnikom šolnikov iz Trsta in Gorice, da bo razpisan poseben natečaj v smislu zakona o slovenskih šolah. Zaradi neurejenih razmer se čutijo prizadete profesorja na slovenskih šolah, ki poučujejo več kot 10 let; doslej tem še ni bila dana možnost, da bi se udeležili natečaja. Poslanci so ministra tudi opozorili na položaj nekaterih slovenskih profesorjev v Trstu in Gorici, ki sicer poučujejo na stolicah v smislu organika, vendar ne prejemajo prejemkov kakor njihovi tovariši na italijanskih šolah.
DR. ŠIŠKOVIC ZA UPOŠTEVANJE SLOVENSKE narodnostne SKUPINE. Med razpravo o zakonskih predpisih za načrtovanje v okviru dežele se je v deželnem svetu oglasil k besedi tudi dr. Karel šiškovič kot predstavnik komunistične stranke. V svojem govoru je podprl spreminjevalni predlog svetovalcev KPI Seme in Jarca, ki pravi, da je treba v vseh primerih, ko gre za vprašanja, ki zadevajo Slovence, zgodovinske značilnosti krajev, za razvoj kulture in jezika, za šole in obstoječe slovenske ustanove, klicati na sestanke načrtovalnih organov posebnega izvedenca, bi ga bodo predlagali trije slovenski svetovalci v deželnem svetu. Dr. šiškovič je ugotovil, da že poročilo večine’ nakazuje tri glavne značilnosti načrtovanja, to je gospodarsko, kulturno in urbanistično. Ne gre torej za zgolj gospodarske probleme, temveč tudi kulturne in socialne, ki zadevajo položaj slovenske manjšine; sicer ni mogoče manjšinskih vprašanj omejiti na jezik in kulturo. Poročilo večine sicer omenja Slovensko gospodarsko združenje katerega predstavnik naj se pokliče za nasvet, ko gre za načrtovanje. toda v samem zakonskem osnutku se združenje ne omenja. Govornik je opozoril, da je treba manjšini omogočiti, da izrazi svoje posebne potrebe v okviru dežele in dialektike italijanske države. Omenjuje polo: žaj Slovencev v Nadiški dolini ter problem kolonializacije, o katerem so toliko razpravljali v zvezi s pogajanji za sestavo občinskega odbora v Nabrežini. Vsi ti kraji imajo svoje posebne potrebe in zahteve. Ni res, kar trdi dr. Botteri, da so Slovenci šele zdaj postali lojalni italijanski državljani, odkar je bil sklenjen sporazum med KD in Slovensko skupnostjo, temveč so lojalni državljani že, odkar je bilo rešeno ozemeljsko vprašanje Vprašanje ie ali so bile tudi nekatere italijanske sile lojalne nasproti Slovencem. Po govoru dr. šiškoviča je tudi KPI sprejela kompromisno rešitev deželnega svetovalca Miz-zana.,
VELIK OPTIMIZEM. Svet Slovenske skupnosti se je v Trstu sestal preteklo nedeljo ter po živahni debati — nekateri udele-
ženci so nastopili proti sporazumu — odobril sporazum med Slovensko skupnostjo in Krščansko demokracijo, ki zadeva sestavo občinskega odbora v Nabrežini in sodelovanje v tržaškem pokrajinskem odboru; k sporazumu so pristopili tudi socialisti, čeprav ne bodo sodelovali v nabrežinskem občinskem odboru, pač pa ga bodo samo podpirali. «Katoliški glas» gleda na koristi tega sporazuma zelo optimistično, saj piše: «Slovenska skupnost je prejela Od vladnih strank takšna zagotovila, kot jih zadnjih 40 let na Tržaškem ni dosegel nihče pri pogajanjih s skupinami, ki sodelujejo v vladi.»
DA BI LJUDJE NE ZAPUŠČALI GORSKIH PODROČIJ. Deželni svet je te dni sprejel zakonski osnutek, ki zadeva delovanje odbora deželnih odbornikov za razvoj gorskih področij in posvetovalne komisije za gorsko gospodarstvo. Zakonski osnutek predvideva razne olajšave, tako tudi davčne, za pasivne kraje na gričevnatih področjih. Komunisti so postavili spreminjevalni predlog, ki določa, da se bo pristojnost deželnih odbornikov in posvetovalne komisije raztegnila tudi na tista gričevnata področja, ki imajo enake značilnosti kot druga področja, ki jih uredba priznavajo za gorska; tako bodo tudi droga področja z enakimi značilnostmi deležna določenih u-godnosti. Predstavnik Krščanske demokracije ie izjavil, da bodo tudi krščanski demokrati glasovali za spreminjevalni predlog komunistov. Za zakonski osnutek so glasovali krščanski demokrati, socialni demokrati, liberalci in republikanci, proti pa komunisti, socialistični unitarci (PSIUP), medtem ko se je glasovanja vzdržal dr. Škerk, pa tudi socialisti in mi-sovci.
POMOL VII. Ministrstvo za javna dela je naročilo Civilnemu tehničnemu uradu za po morska dela v Benetkah, naj podeli tržaški družbi A. Farsu-ra dovoljenje za izgraditev pomola VII. Gradnja nomola naj bi stala skoro 10 milijard lir.
MORSKO DNO POGLABLJAJO. V Trst so pred tednom dni pripeljali 400-tonski bager «Hu-binsel. 5». z njim so začeli poglabljati morsko dno v žavelj-skem pristanišču, ker bodo na dotični točki zgradili mostiščni pomol za naftovod Trst-Bavar-ska.
Strokovne šole so nam nujno potrebne
S šolsko preosnovo bi morali rešiti hkrati tudi vprašanje strokovne izobrazbe naše mladine
Preosnova, ki je dosedanje nižje strokovne šole spremenila v enotne srednje šole, postavlja pred nas Slovence veliko in resno vprašanje. Medtem ko so se v vsej državi, tudi v Poadiž-ju Nemci, pravočasno pripravili na posledice te šolske pre-osnove, smo mi že polni dve leti od omenjene preosnove nekam brezskrbni, ako izvzamemo tu pa tam po kakšen članek v naših listih.
Bliža se konec tretjega, t.j. zadnjega letnika strokovnih šol: industrijskih in trgovskih s slovenskim učnim jezikom. V prihodnjem šol. letu bomo imeli le popolne triletne srednje šole, ako Rim ne ukrene, kar je nujno potrebno. Iz teh šol bodo prihajali absolventi z neko določeno splošno izobrazbo, ki jim bo dovoljevala vpis na srednje šole višje stopnje: realno oz. klasično gimnazijo, učiteljišče in trgovsko akademijo. Do tu vse v redu za absolvente, ki bodo šolanje nadaljevali. Drugače bo z absolventi, ki bodo iskali zaposlitev. V življenje bodo stopali brez kakršnekoli strokovne priprave in izobrazbe, težje bodo prišli do kruha in potrebno pripravo si bodo morali pridobiti z obiskovanjem ustreznih Italijanskih tečajev, ker mi takih nimamo. Dosedanji absolventi naših trgovskih oz. industrijskih strokovnih šol so se namreč z lahkoto zaposlili v obrtništvu, trgovini, industriji in drugih ustreznih panogah. Smemo celo trditi, da so naši absolventi bili vedno iskani, to nam bo potrdilo vsako podjetje, ki zaposluje absolvente slovenskih nižjih strokovnih šol.
Od šolskega leta 1962-33, ko je začela veljati preosnova, so Italijani kakor tudi Nemci v Gornjem Foadižiu pravočasno začeli z ustanavljanjem raznih triletnih strokovnih zavodov trgovske, obrtniške, industrijske, kmetijske in druge smeri. Podobni zavodi so se ustanovili v Trstu, v Tržiču in v Meranu in vsepovsod v Italiji, kjer je socialna in gospodarska struktura kraia terjala ustanovitev u-streznih zavodov glede na gospodarske značilnosti kraja. Da je ta trditev tožna, se lahko orepričamo, če prelistamo le nekaj zadnjih številk «Bollettina Uf'ficiate», ki ga izdaja ministrstvo za javno šolstvo.
Da ne bi ostala naša mladina, ki po šoloobveznem šolanju išče dela, nepripravljena v pogledu uvrstitve na ustrezna delovna mesta, smo dolžni, da zahtevamo ustanovitev primernih stro-
Tržaške ladjedelnice se morajo ohraniti
Prav v času, ko so udeleženci I. tržaške gospodarske konference v dvorani mestnega sveta poslušali razmotrivanja glavnega poročevalca prof. F. Forte-ja, se je pred mestno palačo pojavila skupina stavkajočih kovinarjev, ki so zahtevali sprejem pri županu, da bi mu razložili svojo veliko zaskrbljenost zaradi vesti, da bodo ladjedelnico Sv. Marka zaprli ali vsaj skrčili njen obrat. Demonstrante je sprejel odbornik za delo Gasparo. Ko je dr. Pincherle, predstavnik socialističnih uni-tarcev (PSIUP), kot drugi govornik posegel v razpravo in omenil demonstracijo pred mestno palačo, se je glavni poročevalec prof. Forte začutil prizadetega, češ da odbija vsakršen poskus pritiska z organizacijo podobnih posegov. Dopustne so politične argumentacije, toda vselej samo zato, ako se z njimi dajo razlagati čisto gospodarski pojavi. Dodal je, da bo primoran zapustiti konferenco, ako se govorniki ne bodo ravnali po teh načelih. Glavnega poročevalca je pomiril predsednik dr. Berzaniti, češ da dr. Pincherle ni mislil z omembo demonstracij nikakor vplivati na poročevalca. "V tem smislu je dal izjavo tudi sam dr. Pincherle.
Predsednik Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) inž. G. Vignuzzi je pripomnil, da je zaman iskal v poročilu prof. Forte j a navedbe, ki bi opravičevale kakršen koli optimizem na mednarodnem področju ladje-delstva. Delovna sila in surovine so za italijanske ladjedelnice predrage, zlasti ako jih primerjamo z japonskim ladjedel-stvorn; 4100 delavcev v dveh velikih japonskih ladjedelnicah izde-la na iet0 900.000 ton ladij. Inž._ Vignuzzi ne pričakuje za tržaško ladjedelstvo posebnega zboljšanja od specializacije na graditev oziroma popravilo petrolejskih ladij v zvezi z napeljavo naftovoda Trst-Ingolstadt. Sicer so ladjedelnice ČRDA že močno specializirane. Govornik je naglasil potrebo po povezavi med raznimi deželnimi in državnimi ustanovami. Vsi govorniki so se strinjali v tem, da je treba ladjedelnico Sv. Marka ohraniti neokrnjeno. V tem pogledu so posegli v razpravo dr. Doria, dr. Pincherle, prof. Šema, nadalje g. Calabria v imenu sindikalne organizacije CG IL, kakor tudi občinski svetnik Pittomi v imenu socialistov. On kakor tudi socialni demokrat prof. Lonza — socialisti in socialdemokrati sodelujejo v koalicijski vladi — sta izrazila mnenje. da vlada ne namerava zapreti ali okrniti ladjedelnice. V
imenu sindikata kovinarjev Delavske zbornice je dr. Fabricci naglasil, da ima Trst strokovno izvežbano delavstvo in tehnike. Vlada naj samo menja svojo investicijsko politiko, pa ne bo treba več denarja za kritje primanjkljaja.
POSREDOVANJE TRŽAŠKEGA ŽUPANiA V RIMU
Na seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek, je župan na vprašanje komunističnih svetovalcev Burla in Ca-labrie odgovoril, da je v zadevi ladjedelnice Sv. Marka osebno brzojavil v Rim takoj, ko je zvedel, da omenja načrt o vsedržavnem gospodarskem razvoju tudi tržaško ladjedelnico Sv. Marka med tistimi, ki naj bi jih zaprli kot ladjedelnico oziroma, ki naj bi prešle na drugačno delo. V svoji brzojavki je zahteval pojasnilo od vlade.
kovnih zavodov s slovenskim učnim jezikom.
če upoštevamo našo socialno strukturo in gospodarske značilnosti Trsta in okolice, so dani vsi pogoji, da lahko zahtevamo ustanovitev več ustreznih triletnih strokovnih z-avodov: industrijsko-obrtniškega tipa in trgovskega tipa. Zahtevati ju je treba takoj, da bi lahko začela delovati že s prihodnjim šolskim letom. V tem pogledu je treba iskati sporazumno rešitev z oblastmi, da ne bomo prikrajšani v nobenem primeru s tem, kar določa londonski sporazum glede naših šol.
Triletne poklicne šole industrij sko-obrtne smeri imajo dva oddelka: strokovno šolo za mehanično industrijo s sekcijo za fizikalno preskušanje materiala in sekcijo za obdelovalne stroje za kovine in strokovno šolo za električne inštalaterje. Na obeh šolah oz. sekcijah traja šolanje tri leta. Dopušča se, da se na takih zavodih odprejo enoletni tečaji za posebne kvalifikacije oz specializacije. Namen teh zavodov je torej pripraviti in u-sposobiti mladino za izvrševanje raznih dejavnosti v industriji in obrtništvu. Predmetnik v državnem okviru je naslednji: državljanska in splošna vzgoja, matematika, fizika, tehnologija, tehnološki laboratorij, strokovno risanje, tehnično risanje, e-lektrično merstvo, profesionalna tehnologija in odnosno risanje, ekonomija, verouk in te-
lovadba. Za nas pride v poštev še slovenski jezik in slovstvo. Absolventi prejmejo po zaključnem izpitu kvalifikacijsko diplomo.
Podobno je s triletnimi šolami trgovinske smeri. (V Trstu obstaja že od 1. oktobra 1962). Te šole usposabljajo mladino za izvrševanje poklica v različnih trgovinskih panogah. Taka šola ima več oddelkov, in sicer: za podjetniške računovodje (tri leta), za korespondente v tujih jezikih (tri leta), oddelek za pomožne administrativne uslužbence (dve leti). Tudi na teh šolah se lahko odprejo enoletni tečaji za posebne specializacije Absolventi po opravljenem zaključnem izpitu prejmejo kvalifikacijsko diplomo. Predmetnik je naslednji: državljanska in splošna vzgoja, matematika, strokovni predmeti: gispodarski zemljepis, blagoznansfcvo osnove prava, tehnični strokovni predmeti: trgovsko računstvo, knjigovodstvo in trgovinstvo, tuji jeziki, strojepis, stenografija verouk in telovadba.
Na omenjene zavode se sedaj lahko vpišejo absolventi raznih n žjih strokovnih šol in nižje srednje šole, s posebnim izpitom pa tisti, ki take šolske kvalifikacije nimajo.
čas hiti in nujno je, da pristopimo k delu za ustanovitev prepotrebnih strokovnih šol o-menjenih smeri. Kdor je za to poklican, naj ne odlaša.
RADO LAUTIN
Položaj naših šol in šolnikov treba urediti!
kultura in življenje
Pretekli teden je Sindikat slovenske šole v Trstu sklica: tiskovno konferenco, na kateri sta tajnik prof. M. šah in učitelj Dobrila seznanila časnikarje s položajem slovenskih o-snovnih in srednjih šol na Tržaškem.
Pred dvajsetimi leti'je zavezniška uprava izdala začasen «rojstni list« za slovenske šole, a v vsem tem času je bilo zanje storjenega le malo. Vsaka šola mora biti pravno ustanovljena, položaj slovenskih šol pa pravno še ni popolnoma urejen, čeprav jim je bila priznana enakopravnost, čeprav je bil izdan osnovni zakon za slovenske šole leta 1961 in so bile te uzakonjene z odlokom republiškega predsednika 15. marca lani, niso še objavili zadevnega organika v Uradnem listu. Sam organik pa sploh ne omenja slovenskih didaktičnih ravnateljev in šolskega nadzornika.
Položaj naših učiteljev in profesorjev je težak. V rednem staležu se nahaja samo 46 učiteljev in prav malo profesorjev, ostali so v posebnem staležu, ali pa sploh nimajo stalne namestitve. Sindikat slovenske šole je glede tega že večkrat posredoval pri pokrajinskem šolskem skrbništvu, kjer mu je bilo zagotovljeno, da bodo pri ministrstvu za javno vzgojo predlagali sestavo in odobritev novega organika za vključitev nadaljnjih slovenskih učnih moči v stalež. Sindikat zahteva tudi' pravno uzakonitev naših didaktičnih ravnateljstev in nad-zorništva, kakor tudi imenovanje funkcionarja za slovenske osnovne šole na tukajšnjem skrbništvu, dokončno ureditev učnega programa in urnika, povečanje števila učnih ur, ustanovitev posebne komisije za učbenike in drugo.
Na Tržaškem imamo Slovenci 38 osnovnih šol, 5 didaktičnih ravnateljstev, in poleg srednjih šol eno samo šolsko nad-zorništvo. Letos je vpisanih v osnovnih šolah 1045 otrok, uči-
Razvoj gospodarstva na Koprskem
Iz Kopra poročajo, da so bili f železnice do Kopra; zaradi po-gospodarski družbeni načrti za manjkanja železniške povezave
koprski okraj v preteklem letu v glavnem doseženi. Ostanek čistega dohodka gospodarskih organizacij se je povečal za 92 odsto; to je v dobršnem delu posledica odpravljenega prispevka na izredni dohodek in prispevka za družbene investicijske sklade.
Izvoz je nekoliko zaostal za predvidevanjem. Zanimivo je, da je od ustvarjenih deviz kar 53 odstotkov odpadlo na neblagovni devizni dotok, to je na prevozne storitve (pristanišče) in turizem. Od industrijskega izvoza je odšlo 71,2 odsto v dežele s konvertibilno valuto. Investicije so bile v smislu splošnih ukrepov skrčene ter so bile za 2,8 odsto manjše od planiranih.
Ti podatki so bili povzeti iz poročila, ki ga je podal predsednik gospodarske zbornice za koprski okraj Lojze Lesjak na eni izmed zadnjih sej zborničnega upravnega odbora. Po predloženem načrtu, o katerem so tudi že razpravljali, naj bi se izvoz iz koprskega okraja letos povečal za 12,2 odsto. Upravni odbor je mnenja, da je ta oilj realen. Težave s preskrbo reprodukcijskega materiala imajo tudi podjetja na Koprskem, in te so povezane z vprašanjem dodeljevanja deviz. Zbornica si bo prizadevala, ,da se te težave, ki utegnejo negativno vplivati na razvoj nroizvodnje industrijskih podjetij, odstranijo.
Koprska zbornica se bo še nadalje zavzemala za zgraditev
z zaledjem se tranzit čez koprsko luko ne more primemo razviti. Pristaniška uprava ie pogosto prisiljena odbiti razne ponudbe za tranzit iz zaledja prav zato, ker ni mogoče samo s tovornjaki obvladati tovornega prevoza.
TOVARNA «ETA»
BO POVEČALA IZVOZ
Tovarna «ETA» v Cerknem, ki izdeluje elektrotehnično o-premo za gospodinjstvo, je bila leta 1963 preurejena in modernizirana. S tem je bila njena zmogljivost povečana ter zagotovljen tudi večji izbor izdelkov. Lani je tovarna povečala svoje proizvodnjo za 33 odsto v primeri z istim razdobjem leta 1963, vendar ni uspela v takšnem razmerju povečati tudi izvoz. Konjunktura na domačem trgu je bila zelo ugodna. Podjetje namerava vsekakor letos povečati izvoz.
TURIZEM NA KOPRSKEM. Med istrskimi obalnimi kraji so zabeležili naj višji turistični obisk v Piranu, (Portorožu) znatno manjšega pa v Kopru in Izoli. Od januarja do konca septembra preteklega leta se je u-stavilo v piranski občini 83.884 domačih in inozemskih turistov ( I. 1963 72.618), v Kopru 46.418 (40.585) in v Izoli 14.443 (10.002). število nočitev pa je najbolj naraslo v Izoli, in sicer za 50,7 dosto, dočim se je dvignilo v Piranu samo za 16,8 odsto, a v Kopru je celo nazadovalo za 3,1 odsto.
tel jev je 123, na srednjih šolah pa je vpisanih 1050 dijakov, na njih poučuje 152 profesorjev. Stanje učilnic je v splošnem zadovoljivo, le v osnovni šoli v Ul. Donadoni bi potrebovali še eno večjo učilnico, ker je naraslo število učencev.
POVIŠANJE DRAGINJSKE DOKLADE. V tromesečju od 1. februarja do 30. aprila letos bodo povišali za 2 točki draginj-sko doklado nameščencem v trgovini, industriji }n kmetijstvu, ker so se povišali življenjski stroški od začetka lanskega novembra dokonča letošnjega januarja. za .2 odsto.
Koroški oktet v naši sredi
V r.edeljo in ponedeljek je pri nas gostoval Koroški akademski oktet iz Ljubljane. Prvi dan je imel koncert v Gorici, naslednji pa v tržaškem Kulturnem domu. Spored je bil sestavljen iz nekaterih polifonskih skladb ter vrste slovenskih, srbohrvaških in ruskih narodnih napevov v preprosti ali koncertni priredbi. Kot prireditelj narodnih napevov se je predstavil tudi njegov umetniški vodja Ciril Krpač. Preprostemu napevu je dodal tudi polifonske elemente, a je pri tem pazil, da ni pesmi preveč natrpal in je tako ohranil pesmim ljudski značaj. Pri obdelavi teh napevov spominja nekoliko na Maroltov način. Poleg nekaterih drugih so bile njegove skladbe skoroda edine, ki so kot kompozicije lahko zanimale stalnega obiskovalca pevskih koncertov. V programu so si namreč sledile zelo številne pesmi, ki so v večji ali manjši meri na sporedih vseh moških zborov, ki so gostovali zadnja leta pri nas. Mislim, da bi sporedi le pridobili na zanimivosti, če bi si ansambli pri sestavi teh privoščili več samostojnosti, ne pa drug drugega posnemali. Posebno bi to lahko pričakovali od odličnih ansamblov.
Kajti Koroški oktet je res od- \ ličen in po pravici uživa lep j sloves. O tem nas je prepričal I takoj ob prvi Gallusovi Ecce guomodo, še bolj pa pri naslednji Quam pulchra est. Ta je pisana za dvojni zbor ter se je zato oktet razdelil na dva kvarteta. Pri obeh skladbah so pevci pokazali lepo kultiviranost svojih glasov jn nrimemo razumevanje za polifonski stil. V na-daljnem izvajanju sooreda so samo še bolj prepričljivo pokazali svojo temeljito pripravo, lepo dozirano dinamično nian-sirar.je in smiselno oblikovno gradnjo. Še posebno opazna je sveža, mladostna zvočnost, ki jo ta skupina lahko nudi. Vodii Cirilu Krpaču moramo priznati, da je ustvaril lepo, homogeno skupino, ki zna muzicirati. Po-sebe naj omenim krasno izvedbo Komitskih pesmi Marka Taj-čeviča, Sijaj mi sončece Cirila Krpača, Kramolčev Mrzel veter, Mirkov Karanfile in Simonitijevo Kolo. Pri številnih pesmih so se nekateri člani okteta uveljavili kot solisti in nam še bolj nazorno Dokazali prijetno barvo in odlično šolo svojih glasov. Na prvem mestu moram omeniti baritonista Petra- Bed-
janiča, za njim pa nič manj odlične Alberta Kariža, Jure Novaka in Staneta Urbančiča.
Dvorana Kulturnega doma je bila prenatrpana hvaležnega občinstva, ki se je od točke do točke vedno bolj ogrevalo in jih oh koncu sporeda ni pustilo z odra, tako, da so morali še dodati znamnite žabe in Mirkovo Kolo. Lep in vsestransko uspešen in razveseljiv koncert.
vu
Boris Pahor o svojem novem romanu
Smisel in namen svojega zadnjega romana «Parnik trobi njb je naš pisatelj Boris Pahor sam razložil s svojimi predavanji na prosvetnem večeru v Gorici. na srečanju z bralci, ki ga je priredila Cankarjeva založba v Ljubljani ter nazadnje v Slovenskem klubu v Trstu. Roman je založila Cankarjeva založba, ki jo vodi Marija Vilfan.
Pahor je Tržačan in rad opisuje svoje rodno mesto in seveda tudi naše nesrečne ljudi, ki živijo v njem, se mučijo za vsakdanji kruh ter pošteno odmerjajo oblastem davke, a še vedno — tudi po čudovitem odporu proti fašizmu in zmagovalnemu zaključku osvobodilnega boja — zaman iščejo pravico, Piscu se vidi, da govori in piše iz globokega občutka in so-
Pojasnila o prodaji mleka
Osrednja italijanska zveza za trgovino in turizem je sporočila ministrstvu za industrijo in trgovino, da zahtevajo nekatere občinske uprave od trgovcev z jestvinami, ki prodajajo tudi sterilizirano ali kako drugače konzervirano mleko, da morajo obvezno imeti v prodajalni primeren hladilnik. Ministrstvo je glede tega vprašanja izjavilo, da morajo imeti tak hladilnik samo tiste trgovine jestvin in mlekarne, kjer je na voljo poleg navadnega tudi povsem ali delno posneto mleko, ki je bilo poprej pasterizirano. Ministrsko pojasnilo se povsem sklada z okrožnico št. 182 od 5. decembra 1963 ministrstva za zdravstvo, v kateri se poudarja, da za posneto ali delno posneto mleko, ki je bilo poprej kakorkoli sterilizirano in mu je bila s tem zagotovljeno konzerviranje do nedoločenega roka, ne velja predpredzadnji člen odloka republiškega predsednika št. 1504 od 11. avg. 1963, ki določa obvezno posest omenjenega hladilnika.
ZA PREUSMERITEV V PREHRANI. Tržaška trgovinska zbornica je s sodelovanjem tukajšnjega združenja trgovcev pričela z akcijo za preusmeritev v prehrani. Potrošniki nabavljajo zelo mnogo živilskih proizvodov, ki jih ima Italija malo in jih mora zato uvažati, manj pa takih, katerih ie r_a razpolago več kot dovolj ter jih tudi izvažamo. Pristojni organi želijo pripraviti sedaj potrošnike do nekake preusmeritve pri nabavi živil, ki bi koristila celotnemu gospodarstvu. V ta namen bo v našem mestu vrsta nagradnih tekmovanj v urejanju izložb. Prvi so na vrsti mesarji (teh se je prijavilo za tekmovanje blizu 100), sledili jim bodo jestviničarji in drugi. V prodajalnah, ki se udeleže tekmovanj, bodo potrošnikom strokovnjaki za prehrano postregli z najrazličnejšimi nasveti, pa tudi z recepti za gospodinje.
ZADRUŽNA KLET V GORICI? Na seji stalne komisije za kmetijstvo pri goriški trgovinski zbornici so iznesli predlog, po katerem naj bi v Gorici zgradili zadružno klet. Stala bi 120 milijonov lir. Polovico te vsote bi prispevala država, za ostalih 60 milijonov pa bi najeli posojilo za 20 let s 3-odstotno obrestno mero. Zadružna klet bi zlasti koristila malim vinogradnikom, ki sami ne razpolagajo s primernimi sredstvi za pridelovanje vina. V kleti bi lahko spravili do 20.000 stotov grozdja.
LEŽIŠČE KOBALTA
V KARNIJI?
Iz Vidma poročajo, da so v K a mi ji po vsej verjetnosti na-
šli pomembno ležišče kobalta, šlo naj bi za širen gorat predel. Površina skalovja, v katerem naj bi bilo 30 odsto kobalta, znaša 120 milijonov kubičnih metrov.
TOVARNA NA DRAŽBI. V ž avl j ah je zašla v stečaj oljarna delniške družbe Transolea. Tovarno, kakor tudi zemljišče na odprtem okrog nje, bodo postavili na sodno dražbo z izklicno ceno 33 milijonov 968 tisoč lir.
IXA ŠE SOŽALJE
JOSIP JANKOVIČ. Prejšnji teden je izgubil življenje v 56. letu starosti Josip Jankovič. V ulici Revoltella ga med prečkanjem ceste podrl z avtomobilom 25-letni dr. G. Bisiacchi in mu povzročil smrtne poškodbe. Rajni je bil oče naše upraviteljice Marte. Rojen je bil 26. avgusta 1908 v Lokvi Dri Divači. Mnogo je pretrpel za časa fašizma. Do zloma fašizma je bil zaprt v koronejskih zaporih, nakar so ga odvedli v Nemčijo, kjer je bil zaprt nadaljnja tri leta. Jankovič je bil po poklicu čevljar in ie bil dolgo vrsto let član Slovenskega gospodarskega združenja. Naši upraviteljici izrekamo ob tej bridki zgubi iskreno sožalje.
SREČKO VITEZ. V tržaški bolnišnici je v sredo umrl 55-letni Srečko Vitez, dolgoletni uslužbenec odpremnega oddelka Založništva tržaškega tiska. Rajni se je rodil v Rojanu, pred vojno je bil knjigovez ter sodeloval v antifašističnih organizacijah, med drugo vojno pa se je pridružil osvobodilnemu boju. Pozneje je postal član Neodvisne socialistične zveze. Po svojem značaju je bil skromen in zato tudi med stanovskimi tovariši splošno priljubljen, hkrati pa izredno delaven. (Pokojnikov brat, dr. Milan, je referent v Institutu za mednarodno trgovino v Beogradu.)
Umrli so še: v Trstu 58-letni Josip Fiško, 54-letni Josip Cu-pin, 76-letr.a Ana Križmančič vd. Krašovec, 65-letni Anton Vrtovec, 74-letna Albina Požar, 71-letna Amelija Sker por. Jelen, 37-letni Franc Širca, 54-letna Stanislava Rupena por. Miljevič, 77-letni Ivan Kozi in, 76-letna Marija Krapa por. Mahnič, 77-let-ni Vladimir Justin, 65-letna Ida Sancin, 85-letna Marija Benčič por. Bensi, 58-letni Anton Koren, 71-letna Rozalija Uršič vd. Rebula in 84-letna Tereza Miklavec por. Čebohin; v Gorici 72-letna Jožefa Legiša por. Pavšič (doma iz Devina), 77-letni Ivan Batič in 59-letna Ernesta Semolič por. Mozetič; v Čedadu 89-letni Anton Šturm (iz Roneca v podboneški občini).
IMBISEZISE
TURIZEN IN POLITIKA
V HRVATSKEM
PRIMORJU
«RIJEČKA REVIJA)) (številka 11. 1964) objavlja zanimivo razpravo rajnega Josipa Ljubiča «V borbi za nacionalni turizem — prispevek za gospodarsko zgodovino Hrvatskega primorja«. To je prvi del daljše razprave, ki podrobno opisuje nastanek velikih gostinskih o-bratov na obali Hrvatskega primorja, Ker so tedaj obstajale boljše gospodarske in prometne zveze (vsaj po morju) med Trstom in Hrvatskim primorjem, se v tej razpravi pogosto omenjajo tudi razne pobude, ki so izšle iz Trsta. Tako se je npr. poleg Družbe južnih železnic in Mednarodne družbe za spalne vagone tudi Avstrijski Lloyd, pomorska plovna družba iz Trsta, odločil, da s sodelovanjem hotelirja Kupelwieserja zgradi dva velika hotela na obali vzhodnega Jadrana, in sicer na Lapa-du in v Kotorju; zaradi izbruha prve svetovne volile so ti načrti propadli. Ljubič seveda opisuje tudi razne druge pobude, zlasti pa konkurenco med avstrijskim in madžarskim kapitalom pri graditvi gostinskih obratov, tako v Hrvatskem primorju in Dalmaciji, kakor npr. v Opatiji in Crikvenici. Prvo hotel- v Hrvatskem primorju so zgradili leta 1891 v Crikvenici.
Pisec omenja tudi konkurenco med Trstom in Reko. Tako npr. so Madžari prilagojevali svojo tarifno politiko v korist Reke; na podlagi teh tarif je bil prevoz blaga Češke ali Poljske znatno cenejši čez Madžarsko na Reko kakor neposredno v Trst, čeprav je bila pot do Trsta krajša kakor pot na Reko. Med Avstrijo in Madžarsko se je vodila huda borba za premoč na Jadranskem morju.
Med raznimi pobudami za pospešitev turizma omenja Ljubič tudi načrt, da bi na Učko zgradili železnico, stroški bi znašali l,750.000k ron. Zanimivo je, da je bila tudi vzpenjača iz Trsta na Opčine zgrajena z namenom, da bi se pospešil razvoj domačega turizma in ne morda zato, da bi iz poslovnih razlogov bolje povezali kraško planoto s Trstom. Prip. ur.)
čustvovanja s svojim ljudstvom pa tudi iz prepričanja, da se krivice morajo popraviti.
Snov za svoj zadnji roman zajema pisec prav iz predvojnega dvajsetletnega upiranja Slovencev fašističnemu nasilju, da bi z njim seznanil še posebno našo mladino, pa tudi, da bi ga ves slovenski narod in ostala Evropa pravilno ocenila. Boris Pahor ob takšnih priložnostih rad pove, da pri matičnem narodu naša prizadevanja ne najdejo vselej pričakovanega odmeva.
Pisec se šteje k naprednim strujam v našem političnem in kulturnem življenju, vendar objektivno naglaša, da so bili pristaši najrazličnejših političnih prepričanj in svetovnih nazorov — naprednjaki (liberalci in komunisti) ter krščansko usmerjeni ljudje — enotni v protifašističnem uporu. Pravih strank v običajnem smislu sploh ni več bilo ter so se tako pripravljala ugodna tla za oborožen osvobodilni boj. V svojem romanu opisuje tudi veliko osebnost cerkvenega dostojanstvenika škofa Fogarja, ki je pravilno pojmoval krščansko ljubezen in branil pravice Slovencev ter končno sam postal žrtev filofa-šističnih struj v Vatikanu. Zanimiva je Pahorjeva ugotovitev, da se Slovenci kljub stoletnemu odrivanju od oblasti in sodelovanja ter vsem neprijetnostim, ki so jih doživeli in jih doživljajo, še vedno čutijo v Trstu doma ter navezane na svoje rodno mesto.
Pesnik F. Benedetič je med predavanjem z občutkom prebral iz Pahorjeva romana nekaj tipičnih odlomkov, kjer avtor opisuje življenje na tržaških ulicah in na obali, pa tudi ljubezenski prizor. Občinstvo se je pisatelju s krepkim ploskanjem m odkupovanjem novega romana izkazalo hvaležnega za predavanje in še posebno za novo izvirno delo.
L. B.
DR. DOLHAR O PLANINAH.
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v ponedeljek, 15. t. m. v dvorani Kulturnega doma zanimivo planinsko predavanje. Dr. Rafko Dolhar bo govoril o »Smučarskem alpinizmu v naših in tujih gorah«.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Predstavi v Kulturnem domu
V	soboto, 6. februarja ob 20.30
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
Primož Kozak
DIALOGI Igor Torkar
ŠTUDENTSKA SOBA Saša Vuga
BERNARDEK
V	nedeljo, 7. februarja ob 16. uri
Angelo Beolco-Ruzante LA MOSCHETA
ali komedija o finem govorjenju Zadnjič - Globoko znižane cene!
Prosvetno društvo «1. Gruden« NABREŽINA
priredi dne 11. februarja t. 1. ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva
PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu je govor o Prešernu recitacije, branje prizorov iz igre «NageIj s pesnikovega groba«, nastop nabrežinskega šolskega zbora Vstop prost.
Vljudno vabljeni.
Obiščite
CASINO
VIL LA ROSAL1A
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□	ROULETTE
□	BACCARA
Hotel «SL0N»«,
LJUBLJANA, Titova
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
internacionalna restavracija — narodne specialitete —
Nočni Dar z mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori ln slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
R 1 M
Slovenski
HOTEL «BLED»
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce ln Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Jlizu železniške postaje — Direktna zveza e avtobusom St. S — Domača kuhinja — Vse sobe * prhami.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Kupčije z žitaricami so bile v prejšnjem, tednu zelo živahne, saj je bilo zanimanje za pšenico, koruzo, moko in druge žitarice zelo veliko; tudi cene so čvrste. Zvišale so se cene zelenjavi in sadju, razen pomaranč, katerih je precej na razpolago. Klavna živina se slabo prodaja, pač pa vlada precej zanimanja za junce in teleta. Trg s prašiči je nekoliko oživel, toda to velja predvsem za ne-odstavljene prašiče. Povpraševanje po perutnini se je poleglo in tudi jajca se slabo prodajajo. Kupčije z maslom so še slabe, vendar pa se cene še niso znižale. Nobenih sprememb nismo zabeležili na trgih z vinom in z oljem, kjer se to blago prodaja zelo slabo.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Banane I. (netto) 270-300, jabolka 25-50, vrste delicious 70-160, renette 60 do 120, hruške 80-120, rumene pomaranče 50-80, taroki 90-160, rdeče pomaranče 80-150, mandarine 110-160, limone 70-85; suh česen (netto) 90-150. rdeča pesa 90-140, karčofi 50-90, korenje
50-90, cvetača 30-40, zelje 20-50, čebula 80-100, olupljene čebulice (netto) 130-300. cikorija 50-90, solata 129-160, radič 120-240, paradižniki 200-300, peteršilj 180 do 350, zelena 40-90, špinača 120 do 180 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
PADOVA. Domače kokoši I. 650-700, II. 610-650, umetno hranjene kokoši 380-440, domači piščanci I. 720-780, II. 640-700, piščanci iz umetnih vzrejališč I. 240-260, H. 220-240, purani I. 640 do 680, n. 580-640, pure 800-900, gosi I. 480-540, II. 400-480. race 410-450. domače negatke 900-950, iz umetnih vzre.iališč 800-880, kapuni 950-1050, zajci 480-520, golobi 900-1000 lir za par.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
FIRENZE. Živina za rejo in vprego: Teleta do enega leta stara 170-220.000 lir glava, teleta od 1 do 2 leti stara 230-260.000, voli 3 do 4 leta stari 570.000 do 630.000 lir par, 4 do 5 let stari 600-650.000 lir par, 5 do 9 let stari 480-530.000, krave 3 do 4 leta stare 600-650.000, 4 do 5 let stare 570-620.000, 5 do 8 let stare 500-520.000 lir par; klavna živi-
MEDNARODNA TRŽIŠČA			
CHICAGO	19.1.65	26.1.65	2.2.65
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) . .	147,-	148 V«	149 V.
Koruza (stot. dol. za 56 funtov . .	126 »/a	126 Ve	128 Vi
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		41,—	42,50	144,—
Cin (stot. dol. za funt)		172,50	161,25	160,—
Svinec (stot. dol. za funt)		16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) 		15,75	15,75	15,60
Aluminij (stot. dol. za funt) ....	24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt)		79,—	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) ....	44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) . . .	63,50	63,50	63,50
živo srebro (dol. za steklenico) . .	495,—	495,—	495,—
Bombaž (stot. dol. za funt) ....	31,80	31,81	31,57
Volna (stot. dol. za funt)	...	168, 2	168,—	168,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .	46,-	45 3A	45 Vi
Kakao (stot. dol. za funt)		19,89	20,37	18,74
Sladkor (stot. dol. za funt) ....	2,27	2,21	2,15
LONDON			
Baker (funt šter. za d. tono) . . .	330,—	322,10	325,-
Cin (funt šter. za d tono) ....	1210,—	1240,—	1235,—
Cink (funt šter za d. tono) ....	118,-	116,70	117,10
Svinec (funt šter za d tono) . . .	127,—	132,10	133,—
Kavčuk (penijev za funt)		21,—	21 3/16	217/«
SANTOS			
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)	6700,—	6700,—	6700,—
V preteklem tednu so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili napredek bakra, cina, kavčuka, kakaa, kave, pšenice in koruze, dočim je tečaj nazadoval svincu, cinku, volni in sladkorju. Cena je ostala nespremenjena aluminiju, antimonu, litemu železu, živemu srebru, bombažu in juti.
KOVINE
Cena bakru je na londonski kovinski borzi rahlo napredovala. Svetovna proizvodnja te kovine se je povzpela lansko leto do rekordne višine 3 milijonov 962 630 ton proti 3.724.445 ton v prejšnjem letu Proizvodnja je bila znatno nižja od svetovne porabe saj so znašale pošiljke naročnikom 4,139.319 ton. Londonske zaloge bakra so se skrčile za 650 ton in znašajo sedaj le 5704 tone. Tečaj činu je tako v Londonu kakor v Singa-puru občutno narasel. Malajska proizvodnja je dosegla v lanskem letu 60.004 ton (od 1. 1956 ni bila tako visoka) ali 57 ton kot leto poprej, in to kljub eksploataciji, se pravi dokončnemu izčrpanju številnih rudnikov (do konca, preteklega leta je prenehalo obratovati že devet rudnikov). Mednarodni svet za cit računa, da so v prvih desetih mesecih minuiega leta pridobili na vsem svetu 116.900 ton cina, kar bi pomenilo 3700 ton manj kakor v razdobju ja-nuar-oktober 1963. Svetovna poraba je v istem času znesla 139 tisoč 700 ton, od tega 49.335 t v Združenih ameriških državah. Delegati najpomembnejših dežel, kjer se pridobiva cin, so se v začetku minulega tedna sestali v Madridu: malajski predstavniki so predlagali zmanjšanje prodaje cina iz ameriških stra-tegičnih zalog, dočim so bolivijski delegati postavili predlog o
VALUTE	V MILANU	
	26.1.65	2.2.65
Amer dolar	623,50	623,50
Kanad. dolar	576,—	576,25
Nem. marka	156,65	156,65
Francoski fr.	127,25	127,25
švicarski fr.	144,20	144,15
Avstrijski šil.	24,14	24,165
Avstral funt	1379,50	1379,50
Egipt, funt	775,—	775,—
Funt št pap.	1738,—	1741,—
Funt št. zlat	6.300,—	6250,—
Napoleon	5.900,—	5900,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100) -	- Trst	
drobni 63-65 debeli 65-67 BANKOVCI V CURIHU 2. februarja 1965
ZDA (I dolar)	4,29
Anglija (1 funt št.)	11,95
Francija (100 n. fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,6870
Avstrija (100 šil.)	16,55
CSSR (100 kr.)	11,—
Nemčija (100 DM)	107.50
Belgija (100 b. fr.)	8,60
Švedska (100 kr.)	82,75
Nizozemska (100 gold.)	119,25
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 nezov)	1,70
Egipt (1 eg funt)	5,60
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	9,4750
zvišanju osnovne cene., ki je bila določena z mednarodnim sporazumom. Tečaj svincu je bil pretekli teden nižji kot v prejšnjem tednu, a v zadnjih dneh je pričel naraščati.
VLAKNA
Tečaj volni tops proti takojšnji izročitvi je na newyorškem trgu ostal nespremenjen, dočim je komaj opazno nazadoval isti volni proti izročitvi v marcu. V prvih šestih mesecih te sezone so razpečali na novozelan-skih dražbah 556.530 bal volne v vrednosti 35,1 milijona funtov šterlingov proti 546.117 bal v vrednosti 41.2 mil. f. štr. v istem času prejšnje sezone. Cena bombažu se ni nikoder bistveno premaknila, isto velja za juto.
ŽIVILA
Tečaj kavi.se je v New Yorku dvignil in utrdil. Finančna komisi i a ameriškega senata se je izrekla za pristop Združenih držav k mednarodnemu sporazumu o kavi in bo prihodnji teden proučila tozadevni zakonski osnutek. Cena kakau je napredovala. To spravljajo v zvezo z vestjo, po kateri naj bi 250 tisoč ton surovega kakaa afriških pridelovalcev uporabili za izdelavo margarine, mila in podobnih mastnih izdelkov, ne pa za izdelavo kakavega masla. Tečaj sladkorju je nekoliko zdrknil. Pri F .O. Licht računajo, da bo dosegel svetovni uvoz sladkorja v sezoni od septembra 1964 do konca letošnjega oktobra 14.983.000 ton ali 3 odsto več kot v prejšnji sezoni, ko je znesel 14.520.000 ton. Strokovnjaki naglašajo, da se bo svetovni uvoz navzlic visokemu svetovnemu pridelku morda še povečal zaradi nizkih cen. V zahodni Evropi so letos pridelali 3,917.000 ton surovega sladkorja (lani 3,929.000 ton), v vzhodni Evropi 920.000 ton (1,065.000), v Severni in Južni Ameriki 4 milijone 393.000 (4,182.000), v Afriki 1,479.000	(1.371.000), v
Aziji 4.129.000 (3,831.000) in v Oceaniji 142.000 (140.000).
ŽITARICE!
Tečaj pšenice je v Chicagu narasel, sicer pa niso na losa meznih tržiščih zabeležili omembe vrednih operacij. V ZDA in v Kanadi so znižali izvozne cene nekaterim vrstam žita, da bi tako laže kljubovali argentinski, avstralski in francoski konkurenci. Ameriška USDA je npr znižala izvozno ceno trdemu rdečemu zimskemu žitu za 10 odsto, istočasno pa so v ZDA povišali denarno podporo izvozu trdega rdečega zimskega žita za 10 do 13 stotink dolarja pri bu-šlu. Kanadska ustanova za pšenico je znižala za 7 do 13 stot. dolarja pri bušlu ceno nšenici, ki jo odvažajo v tujino iz pristanišč na zahodni obali. Američani so pred kratkim dobavili 54.000 ton bele pšenice Japor ski in 22.000 ton- enake nšemoe Pakistanu. Tečaj koruzi se je rahlo dvignil.
na; neodstavljena teleta 750 do 800, junci I. 520-540, II. 490-510, voli 390-410, n. 340-370, krave I. 370-400, II. 320-340 lir za kg; prašiči: debeli prašiči 350-360, suhi prašiči 350-360, neodstav-ljeni prašiči 380-420 lir za kg,
KRMA
ALESSANDRIA. Seno majskega reza 2000-2200 lir za stot, II. reza 2000-2200, III. reza 2400 do 2600, seno iz zdravilnih zelišč I. reza 1900-2100, II. reza 1800-2000. detelja 1500-1700, slama v balah 1350-1400 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
PADOVA, Sir grana proizvodnja 1962	1250-1350 lir za kg,
proizv. 1963	1150-1250, proizv.
1964 1000-1100, originalen švicarski Emmenthal 110-1200, domači Emmenthal 820 900, gorgonzola uležan 850-920, provolone uležan 800-900. Maslo iz centrifuge 1100 do 1120, maslo iz smetane 1050 do 1080; margarina v zavojčkih do 200 g 400 470 lir za kg, v zavojih po 1 kg 280-300 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 630-690 Oltrepč pavese 10-11 stop. 630-690. man-tovansko rdeče 9-10 stop. 610-660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 670-740 Soave belo 9-11 stop. 640-720, Raboso 10-11 stop. 665 do 705, Merlot 10-12 stop. 595 do 695, Reggiano 9-10 stop 610 do 630, modensko vino 11 stop. 610-670, belo vino iz Romagne 10 stop. 540-550, rdeče 10 stop. 540-550, toskanski Chianti 12-13 stop. 420-470 za steki. nav. tosk. vina 10-11 stop. 610-660, Are-tino belo 10 stop. 590-610, belo vino iz Mark 9-10 stop. 580-600, rdeče 9-10 stop. 590-610, belo vino iz Sardinije 12 st on. 545-565, rdeče 13-15 stop. 605-645 lir za stop/stot.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 7350-7600 lir za stot, dobra merkantile 7050-7200. fina trda domača pšenica 9550-9950, merkantile 8600-8950, Manitoba 9550-9650, fina domača koruza 6400-6700, navadna koruza 4800 do 4850, uvožena koruza 4800 do 4950, Plata 5200-5250: neoluščen riz Arborio 7000-8000, Vialone 8700-9000. Camaroli 8600-9000, Vercelli 6900-7700, R.B. 7400-8100, Rizzotto 7300-7500, Maratelli 7800 do 8400: oluščen riž Arborio 15 do 15.100, Vialone 18.200-18.900, Camaroli 18.100-18.900 Vercelli 15.600-15.900, R.B. 14.800-15.500, Rizzotto 14.600-14.900; uvožen ječmen 4550-4650, domač oves 4750-5100, uvožen 4725-4775, uvoženo proso 4475-4625; pšenična moka tipa «00» 10.100-11.400, tipa «0» 9600-9700. krušna moka tipa «0» 8250-8350, koruzna moka 6200-6300 lir za stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 195-205 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 230-240, v tubah 60-70 lir za tubo; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah no 5 kg 210-230, po 1/2 kg 2-W260, v tubah po 200 g 75-85 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 180-190 lir škatla, grah v škatlah po 1 kg 150-160, droben fižol 230-250, zelene oljke 410-440, zrezane gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2000-2300, čebulice v kisu 280-290, kumarce v kisu 310-330, paprika v kisu 180-200, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 230-240, breskve v sirupu 215-225, marelice 240-260, češnje 240-250; tuna v oljčnem olju 1075-1350 lir za kg, tunina 650-710 slana polenovka tipa A 330-350, tipa B 330-340 lir za kg.
GRADIVO
PIACENZA. Štiriprekatni vot-laki 10.000, dvoprekatni votlaki 9000, strešniki marsejskega tipa 35.000, dvojna opeka tipa UNI 22.000 lir za 1000 kosov; pesek 550, prod 500 lir za kub. meter.
ZDA PORABIJO VELIKO ALUMINIJA
V lanskem letu se je poraba aluminija v Združenih državah znatno povečala. Poraba na vsakega posameznega Američana je dosegla namreč lani 33,8 funta (funt tehta 453,59 grama), kar pomeni, da je narasla za 3,1 funta v primeri s prejšnjim letom m za 5,3 funta v primerjavi z letom 1962.
ŽELEZARSKA
PROIZVODNJA V FRANCIJI
VEČJA
V francoskih železarskih o-bratih so pridobili lansko leto 19,78 milijona ton surovega jekla in 15,87 mil. ton surovega železa. Vsa železarska proizvodnja se je povečala lani za 11 odsto v primeri s 1963. letom.
..GOSPOD ARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Od govorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva.) • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
Na sovjetskih ohišnicah pridelajo razmeroma več
V Sovjetski zvezi so ugotovili, da je bila storjena v preteklosti prenekatera napaka v kmetijstvu. Med drugim so ugotovili, da so zasebna zemljišča rodila boljše sadove kakor državna. Zasebna zemljišča zavzemajo skoro 7 milijonov hektarov površine od skupnih 204,6 mil. hektarov vse obdelane zemlje v ZSSR. Na zasebnih zemljiščih pridelajo okrog 60 odsto celokupnega krompirjevega pridelka in proizvedejo 20 odsto mesa za prehrano ter 70 odsto jajc; razen tega redijo tam 40 odsto krav, 20 odsto prašičev, 15 odsto ovac in 80 odsto koz. Kaže, da je umrljivost pri živini najbolj razširjena v kolhozih in so' ko-zih. Vrh tega uporabljajo na zasebnih zemljiščih povsem zastarela sredstva v živinoreji in poljedelstvu, dočim ie v državnih kmetijah znatno razvita mehanizacija.
Prvič je sovjetska vlada javno priznala Uspehe zasebnega obdelovanja leta 1953 Tedaj je z namenom, da pospeši privatno gospodarjenje znižala za 60 odsto davke, ki so ga obteževa-li. Kasneje pa so vladni organi izprevideli, da se zasebno gospodarjenje nekam prenaglo razvija, in to na škodo državnih kmetij ter da kmetje zanemarjajo svoje dolžnosti do države. Hruščev je (1. 1960 in 1961) dal izvesti širokopotezno poizvedovanje, s katerim je prišla na dan vrsta zlorab, goljufij in tatvin na škodo državne imoVine (primer:	krave zasebnih
kmetij so se pasle na pašnikih državnih kmetij ob ravnodušnosti državnih funkcionarjev). Sovjetski strokovnjaki so ugotovili, da nima sovjetski kmet nagnjenja do državnih sistemov v kmetijstvu in vlada bo z odpravo davkov in nekaterih drugih omejitev spet spodbudila privatno kmetijsko gospodarjenje.
mfcttnlk KMEČKE ZVEZE
Na konferenci o tržaškem gospodarstvu je tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk prebral pripombe Kmečke zveze k osrednjemu poročilu o razvoju gospodarstva na Tržaškem, ki ga je podal prof. Fr. Forte.
Kmečka zveza je mnenja, da bi bilo kmetijstvo na Tržaškem, s katerim se ukvarja še vedno precej obdelovalcev zemlje (na Tržaškem je okoli 4.000 gospodarstev zaslužilo večjo pozornost). Razvoj kmetijstva je treba oodpreti, sicer bo Trst glede preskrbe s kmetijskimi pridelki zašel v popolno odvisnost od drugih področij ali držav. Izkoristiti je treba to ugodnost, da je za to kmetijstvo Trst kot glavni potrošnik, zelo blizu. Bodočnost našega kmetijstva je vedno v večji specializaciji, ki pa jo je treba spodbujati m podpirati. Poleg vinogradništva, sadjarstva ir. vrtnarstva zavzema važen položaj naša živinoreja. Njej je treba posvetiti toliko večjo pozornost, ker propada živinoreja pri nas še bolj izrazito kakor v ostalih predelih po Italiji. Proizvodi naše živinoreje so odlični, pa tudi higiena hlevov ie razmeroma na visoki ravni. Dana ie možnost, da se poveča pridelek krme, saj sta zdai zapuščeni kar dve tretjini naših travnikov in pašnikov. Ljudje opuščajo živinorejo, ker ni dovolj donosna v primeri z naraščajočimi stroški. Kmečka zveza je mnenja, da ie cena mleka vri izvoru (pri živinorejcu) prenizka.
Pripombe Kmečke zveze se nanašajo tudi na zboljšanje poljskih poti, kakor n. pr. na Kontovelu, pa tudi v Miljskih hribih, še posebno naglasa Kmečka zveza tudi vlogo vrtnarstva in cvetličarstva ter opozarja na veliko nevarnost, ki gro-
zi našemu kmetijstvu s strani nenehnih razlastitev v vse mogoče namene. Kmetijstvo ogroža tudi industrializacija, ki se čedalje bolj širi. Industrijski o-brati zavzemajo čedalje večje površine obdelovalne zemlje.
Obvestilo kmetovalcem
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da je prejelo od pristojnih oblastev nadaljnja denarna sredstva za nakazovanje prispevkov do višine 50 odsto kupne cene pri nabavi sledečih povrtr.inskih semen: grah (Meraviglia dTtalia, Sena-tore), nizek fižol mangiatutto (zgodnji Cocco bianco, Top-Krop), nizek luščljiv fižol (Bor-lottino iz Vigevana), motovilec (holandski, debela semena), špinača (Viking, Gaudry), solata (domača rumena «ricciolina») in radič (domači solatnik).
Prošnje za nakup semen sprejema kmetijsko nadzorništvo (Ul. Ghega 6. tel. 38673) dnevno od 8.30 do 12 30.
Slinavka tudi pri svinjah
V zadnjem času je razsajala v bližini močna slinavka (parkljevka) , za katero ie obolela zlasti goveja živina. V Sloveniji so proti razsajanju bolezni nastopili izredno radikalno in coklali nnr. na Postojnskem mnogo živine. O zdravljenju te bolezni pri govedu smo že obširno poročali v našem listu. Danes bomo navedli še nekaj pojasnil o slinavki pri svinjah.
Slinavka ali parkljevka se o-mejuie’ pri svinjah po navadi le na male parklje in njihovo okolico. Obolele svinje večinoma ležijo, nerade vstajajo in se gibljejo; pri boji šepajo na eno ali več nog. Oboleli parkelj je toplejši in občutljivejši; svitek je
bolj rdeč in izloča vodeno tekočino. V nekaterih primerih, posebno pri svinjah, ki se nahajajo v nesnažnih svinjakih, kjer je stelja premočena od scalnice, ali pri svinjah, ki morajo daleč na pašo, se sezuvajo parklji. Taka svinja sploh ne more hoditi, temveč vedno leži in trpi velike bolečine. Toda roževina na sezutem parklju raste pri smotrnem zdravljenju zelo naglo.
Včesiih oteka pri svinjah, ki obolijo na slinavki tudi rilec, ustne in sluznica v gobcu; rilec postaja modrikast, pozneje nastajajo na njem mehurčki, napolnjeni z lepljivo, razumenelo tekočino, ali pa se obloga sluznice (ne da bi se tvorili mehurčki) lušči in visi v kosih iz gobca. Pri tem se bolne svinje hudo slinijo, iz gobca jim prihaja zoprn smrad in svinje so več ali manj neješče. Pri prasicah se loteva bolezen tudi vimena,
ki oteče in se tvorijo na njegovi površini mehurčki, ki se kmalu pretrgajo in puščajo *ea seboj tvorčke.
Bolezen poteka običajno lahko in traja 8 do 14 dni. Če je obolelo vime, se lahko okužijo tudi sesajoči prašički.
Zdravljenje ne zahteva nič drugega nego to, kar smo navedli pri isti bolezni pri govedu. Mnogokrat zadostuje, če skrbimo za to, da imajo bolne svinje vedno suho in čisto nastlano ter se krmijo z mehko in lahko prebavljivo hrano. Obolelo vime se mora umivati s kakim razkužilom, najbolje s 3 odsto mlačne raztopine kreoli-r.a, potem pa osušiti z mehkim blagom; tvorčke je treba posipati s kseroformom. Svitek obolelih parkljev moramo umivati s 5 odsto raztooine bele ali zelene galice in ga nosipati prav tako s kseroformom.
Kaj vse proizvajajo v Sovjetski zvezi
Po sovjetskih uradnih poročilih je sovjetska industrija lansko leto znatno napredovala. Njena proizvodnja je izdatno prekosila predvidevanja. Strokovnjaki zatrjujejo, da se bo letos povečal narodni dohodek v ZSSR za 14 milijard rubljev. Proizvodnjo potrošnih dobrin bodo pospešili, tako da jo bodo uskladili s porastom v proizvodnji orodnih dobrin. Predsednik Kosigin je najavil, da bo v letu 1965 industrijska proizvodnja napredovala za 8,7 odsto v primeri z minulim letom — proizvodnja v kemični industriji se bo povečala za 15 odsto, a petroleja bodo proizvedli 242 milijonov ton.
Po podatkih sovjetskega o-srednjega zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja narasla v prvih devetih mesecih preteklega leta za nekaj nad 7 odsto v primerjavi z razdobjem januar-september 1963. V kemični industriji so zabeležili napredek 15 odsto, v železarstvu in plavžarstvu 8 odsto, v električni industriji 12 odsto. v industriji goriv 7 odsto, v kovinski in mehanski industriji 10 odsto, v tovarnah gradbenega materiala 9 odsto, v gozdarstvu, papirni in lesni industriji 7 odsto in v lahki ter živilski industriji" 3 odsto.
V rapredelnici navajamo najvažnejše postavke proizvodnje v posameznih sektorjih sovjetske industrije v prvih devetih mesecih lani. Na desni strani razpredelnice je označen proizvodni napredek glede na isto obdobje v 1963. letu, v odstotkih: umetna gnojila
septem-		
ber ’64		
smole in plastične (000 ton)	18.263	28
mase (000 ton)	527	25
um. in sint. vlakna (000 ton)	264	16
kavstična soda (000 ton)	843	9
pnevmatike (mil. kom.)	18,1	9
lito železo (mil. ton)	46,3	6
jeklo (mil. ton)	63,1	6
valjana pločevina (mil. ton)	49,4	7
jeklene cevi (mil. metrov)	955	3
železna ruda (mil. ton)	108	5
petrolej (mil. ton)	166	9
plin (mrd. kub. m)	79,6	22
premog (mil. ton)	413	4
orodni stroji (000 kom.)	136	—
tekstilni stroji (mil. kom.)	19,1	2
električne lokomotive (komadi)	479	
avtomobili (000 kom.)	453	3
traktorji (000 kom.)	242	0,3
papir (mil. ton)	2,2	6
cement (mil. ton)	47,9	5
steklo za okna (mil. lev. m)	141	16
bombaž (mil. kv. m)	4.006	6
volna (mil. kv. m)	351	1
lan (mil. kv. m)	405	8
svila (mil. kv. m)	616	3
usnjeni čevlji (mil. (parov)	352	2
ure (mil. kom.)	21,6	7
radio gramofoni (mil. kom.)	3,5	6
televizorji (000 kom.)	2.147	19
hladilniki (000 kom.)	813	21
pralni stroji. (000 kom.)	2.088	26
pohištvo (mrd. rubljev)	1,3	7
rafiniran sladkor (mil. ton)	2,8	45
meso (mil. ton	2,5	—
sir (000 ton)	200	14
konzerve (mrd. škatlic)	5,6	15
milo (mil. ton)	1,4	5
ČUTI SE KONKURENCA
SOVJETSKEGA PETROLEJA
Glede petroleja j e značilno, da izvoz iz Sovjetske zveze, kakor tudi iz drugih vzhodnoevropskih dežel na Zahod naglo narašča, čeprav v nekoliko počasnejšem ritmu, kakor v zadnjih letih prejšnjega desetletja. Tedaj je napredoval vsako leto za okrog 50 odsto, nato pa je njegovo napredovanje zdrknilo na 20 do 25 odsto v letih 1960 in 1961 do 15 odsto v letih 1962 in 1963. Lani se je spet nekoliko dvignilo, računajo, da na 15 odsto. Leta 1963 je samo Sovjetska zveza izvozila 29 milijonov ton surovega petroleja in proizvodov na Zahod proti 25 mil. ton leto poprej: Romunija, Vzhodna Nemčija, Madžarska in Poljska pa so izvozile skupno 4 mil. ton, tako da se ie celoten izvoz iz socialističnih dežel povzpel 1. 1963 do rekordne višine 33 mil. ton. Lansko leto naj bi se bil ponovno dvignil, in sicer za 5 mil. ton. s čimer naj bi dosegel 38 mil. ton. Po cenitvah ameriškega National Petroleum Counoil bodo letos izvozile socialistične dežele 43 mil. ton, a 1970 že 65 do 80 mil. ton petroleja na Zahod.
V prvi polovici lanskega leta so izvozile v zahodno Evropo in drugam na Zahod 17,5 mil. ton petroleja, kar znači 15,7 odsto več kakor ob istem času prejšnjega leta (15,115.000 t.); v zah. Evropo so izvozile 13 milijonov 455.000 t. ali 10,5 odsto več (L 1963 12,178.000 t.), v ostale dežele Zahoda pa 4,025.000 t. ali 37 odsto več (2,937.000 t.).
SVOBODNEJŠE DELO
NA OHIŠNICAH
In še nekaj o sovjetskih žitaricah. Lani so pridelali Sovjeti (po neuradnih podatkih) 65,8 milijona ton žita, dočim so pri-
delali 1. 1963 55,9 mil. ton, 1. 1962 70,6, 1. 1961 66,5, 1. 1960 64,3, 1. 1959 69,1 in 1. 1958 76,5 mil. ton žita. Na osnovi gornjih podatkov je razumljivo, da niso sovjetske oblasti navzlic lanskemu napredku zadovoljne. Zato so takoj po odhodu Hruščova iz javnega političnega življenja pristale na določene koncesije zasebni pobudi. V Ruski republiki (gre za eno' naj večjih sovjetskih republik, teh je 14), bodo po pisanju moskovske Pravde odpravili »nepravične omejitve na družinska zemljišča — ohišnice — ki so last kmetov» in na »posest živine«. Kmetovalci zaposleni v kolhozih (državnih zadrugah) in v sovkozih (državnih kmetijah lahko sedaj zase obdelujejo kot zemljišča, ki se mu je povprečna površina sukala pred Hruščevo omejitvijo okoli četrtine hektara.
Sovjetski izvoz v države SEV
Leta 1964 so izvozili iz Sovjetske zveze v dežele članice Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč strojev in strojne opreme za 716 milijonov rubljev. Med drugim so izvozili 23.600 motornih vozil, okrog 14.000 traktorjev in nekaj nad 5300 »kombiniranih« strojev. Izvoz sovjetskega lesa se je v zadnjih petih letih več kot podvojil, a 75 odsto izvoza prevzame madžarski lesni trg.
TRANS-TRIESTE^
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95*880
UVAŽA; vse lesne sort mane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA: vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
JnitMutofia IČOfueAr
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER • TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823

Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni orevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po Kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb; Zagreb-sejem,
Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenj anin, DimitrovgračL
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Zupančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN relexl: 035-22 m 035 23.
Telefoni:	73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ ZASIUPS1VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 2U Tet. 50010
1'elegr.: lmpexport - Trinste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAB. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO
IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKSTIL kolonialno BI AGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 let. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
rt I J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite tzle tov z ladjami jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo oboga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Ja-drolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije
Gestisce i servizi merci e passeggeri sufle linee:
Al)RlATItX> — NORO EUKUPA (servtzlo celere ed espressu) partenze da Rijeka ogni 7 atomi AOR1A1 ICO NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 glorni ADRIATICU — SllD AMERICA
partenze ogni 20 atomi
ADRIATICU - LKVANTB
partenze ogni '( giorni
ADRIATICU - IRAN - IRAQ
partenze ogni 30 gtorni ADRIATICU - INI1IA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 gtorni ADRIATICU - KSTRKMO ORIENTE
partenze ogni 30 gtorni
ADRIATICU - GOLFU MESSICO
partenze ogni 20 glorni
con 55 moderne e raplde na vi, 562 cucette e 351.313 B.R.T.
La ccJUGOLINI J A« accetta 11 trasporto di merci anche ln porti fuori delle linee regolar*
TRASR0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JUGOLINIJA » * RIJEKA —-