List 23. Tečaj XXIII 3 SD dar brtn šk aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo junija 1865. Gospodarske stvari. in z vozom lahko do svoje njive ali senožeti, si naredi Gospodarske skusnje. * Nov kitajsk, prav debel krompir. Kmetijsko društvo v Berlinu „allgemeines landwirthschaft-liches Institut" imenovano, daje na znanje, da je izKi-tajskega (China) dobilo novo krompirjevo sorto, ktera bode tudi našemu kmetijstvu posebno všeč. Krompir potem gospodar po svoji volji in mu ni treba bi še le prosil druzega gospodarja, da mu dovoli t ) da da j ----- \--------0 ( i i -1 ; o .-----/ \ — v*« zunaj je lep, da ga je veselje viditi, odznotraj je ru- voda doteka suhim, menkast, skuhan je rahel in močnat. Ni tedaj samo sená jn boljega. sme cez ptuje na svoje. Se semena se prihrani, ako ga ne more gospodar sejati po raztresenih poljih, in ga vsega poseje ob enem in na enem. Drenaža mocirnega sveta se polaj ša. Senožeti se mnogo zboljšajo, ker se dajo grabni ali debel (eden vaga po pol do celega funta); že od lože napraviti, da se voda odteka iz močvirnih a a « ^ * «a a ^ ft • ^ a a JL * pridela > To pa storí da se vec dober za jed , temuč tudi fabrikam , ki delajo štirko, Cim več pa pridela gospodar klaje, tem več more sladkor in vinski cvet, posebnega priporočila vreden. rediti živine; več živine pa daje več gnoja Sliši se dalje y da je ta krompir prav rodoviten , in da se posebno na srednje-dobri zemlji izvrstno obnaša. Za seme se ta krompir na toliko kosov razreže, kolikor ima gnoja pa več pridelka. Zloženo zemljišče je dar svoja posestva skupaj y vec več vredno. Ce ima gospo- to je po skuš- si more ^ w ~ ~ — - ~--£---—---------------------- 7------- -------ViMl O V V/J C% ^VOVOl) tt OL\U ^f CK ( y O A LLlUl \J - LU J \J \J OI očés. Za gotovo se tudi pripoveduje, da ta krompir še njah na Nemškem, v Belgii in drugod potrjeno nikoli ni tište bolezni imel, ki nam je že toliko tega stroške gospodarstva zmanjšati za četrtino ali celó sadů pod zlo spravila, in da čez zimo ta krompir tako tretjino, dohodke pa tudi povikšati za tretjino. Za- dober ostane kakor noben drug. Kitajci tedaj , kadar tegadel je tako zemljišče več vredno. grejo z ladiiami po morji 7 se najbolj krompirjem. Vagan tega krompirja velja preskrbijo s tem tolar. *) Je cuva- jev Korist za kmetijstvo ako se zložijo posestva. Zadnjič smo govorili o škodi, ktera zadeva gospodarja, ako ima svoja zemljišča raztresena. Da tatinske roke ne segajo po pridelkih, treba. Kjer ima gospodar svoja zemljišča skupaj, ga poljsko čuvaj stvo stane veliko lože in mu je cenejše. Veliko m ej niko v ni treba, pa tudi tacih pravd je zato manj Kjer ovce pasejo, se to lože in varnejše opravlja zemlj išč. pri zloženih zem Naj povémo danes še korist skupaj spravljenih sejo živino po 7 7 tam , kjer na vrvi (štrikih) pa-muli ta večkrat po posetvi so- Da se je desetina odpravila in tlaka 7 da so po- ravnane pravice paše in lova: to je veliko dobro kme- sedovega poljá. Vsemu temu se v okom pride, če ima gospodar svoja zemljišča skupaj. Kadar pogleda gospodar svoje skupno zemljišče, ga tijam. Al potem, ko se, kar največ je mogoče, zlo- veselí, ker se misli majhnega kraljica, čigar lastnina žijo zemljišča posamnih gospodarjev, pride kmetijstvo kar vidi; to ga navdaja z večim veseljem do um- na bolje. Dobiček zložbe je pa, na kratko popisan, ta: nega gospodarstva in ne bo ga kdo lahko napravil, da bi prodal kaj preveč in na kose razdjal svoje posestvo. Polje se z ne bi sitne služnosti, ktera ovéra Tako bo on sam délai, pa še skrbel, da tudi po nje- svobodno kmetovanje. Casa in delavcev se prihrani stroškov obdelovanja. 7 tedaj mnogo gpvi smrti se to ne bo zgodilo. In tako je zložba zem ljišč naravna bramba nezmernega in škodljivega razko-sovanja posestev. Tajiti se sicer ne dá, da je zložba zemíjišč težavna ktero overajo nečimernost, svojeglavnost in mnogi reč Mnogo mejá ni treba; odpravijo se mnoge mlake in močvirja; kriva pota se zravnajo in lože zboljšajo. Zemljišču se lahko dá primerna oblika in polju drugi vzroki. Ce umni gospodar ponudi sosedu ali dru pripravniša lega, zlasti poleg strmin; na tako zlože- zemu gospodarju njivo v zaméno samó iz tega namena y 7 marsi- nih zemljiščih rabi gospodar marsiktero orodje ktero mašino lože, ki sicer ni za vsaktero lego pripravna. da bi si morebiti obá bolj skupaj spravila posestva misli 80sed, da je njegovo zemljišče bolje in da y že ga zato Pota, kterih potřebuje gospodar, da more z živino hoče sosed od njega. Vrh tega pa pride še drugi sosed, otroci, pa gospodarja begajo, naj ne storí tega, zena --Acua , \Jti \J\jt, ua guo^uuaija uc^ajv Gospođu oskrbniku kmetijskega vrta naae družbe priporočamo, ak0 foj se mu §e doplačalo itd. naj se obrne v jeseni do omenjene družbe, da dobimo tako hvaljeni krompir tudi v naso deželo. Ako je polovica tega , kar se mu na hvalo pripoveduje, vreden je, da se Taki m enaki za resnična držki pa overajo dobro stvar, da ne napreduje tako kakor je želeti na korist gospodarjem samim. Zato 9 Ô zaplodi po naših deželah. Vred. postave treba, po kteri bi se ta reč polajšala. Da le naši enkrat začnó gospodarji malo po malo zložba napredovala svesti smo si, da bo dežel Zato kličemo našim kmetom in grajščakom: Na- nih dežel v svojih rokah se izročé v oblast deželnega zastopstva. Tako ima Avstrija edinost in nelocljivost posam- naj prej zložba zemljišč! » oTv/jiu iunau, — dežele pa se gibljejo kot udje velikega telesa, samostojno o svojih domačih po- trebah. Državne stvari. V ,,mislili o avstrijsk žavi" 3 državna pravila o narodnih zadevah tako Palacký jasno razlaga dr Ali more dualizem ali federalized! dogodba osrečiti Avstrijo? Presvitli cesar je šel na Ogersko. žavi Pravica in postava morate vladati v avstrijski dr y to nekterih ) vse d y ne pa svojevolj To y je prevažna za vse naše cesarstvo. Magjarom je gorka njih želja izpolnjena, ker po večletnih skušnjah sprevi- narodu avstrijska država obsega mnogorodne narode, noben narod nima pravice gospodovati drugemu dijo, da sedanji stan y ki ze trpi leta y je piškav stan y Ker je Avstrija, kakor nobena druga država, dru- kteremu mora enkrat konec biti. Neka stranka velikašev žina mnozih narodov, je jasno kot beli dan magjarskih morebiti vidi o prihodu cesarjevem zarjo od ustava avstrijska se mora ozirati na ta pravila. y da i eta 1848 v srce jim vraščenega dualizma, po kterem se je razcepilo cesarstvo naše na dvoje, da so takrat Ogri svoje ministerstvo v Peštu, vse druge dežele laga žavna Državna zveza (federalizem) bi tedaj bila pod- na kteri se zida edinost, nelocljivost dr- imeli svoje ministerstvo v Peštu, vse druge dežele ce- žavna, pri kteri pa vendar ostanejo dežele samo- sarstva avstrijskega pa svoje na Dunaji. Avstrija je stoj ne v svojem krogu in pri kteri vsak narod takrat zgubila po tej predrznosti magjarski tisto enoj- ostane narod, svoboden, ne pa sužnik druzemu. Dobro nost, brez ktere se trdni obstoj njeni misliti ne more. opominja tu Palacký na besede sv. pisma: ,,Cesar sam Mnogi previdni Magjari so se sicer spametovali, da tako ne more več biti; vendar je dualizem (razdvoj) ne želiš, ne delaj druzemu." Kes je, da nektere tudi poštene ljudi grozno straši še zmiraj pošast ostala, ktera straši druge narode av- beseda federalizem, ker si mislijo pod to besedo strijske. federacijo, kakoršna je v Švajci ali v Ameriki. Al^av- trdni smo si zavesti, da prihod cesarjev na Oger- strijski federalizem bi moral biti ves drugačen. Ce je sko je znamenje boljih časov, al ne za Magjare same, bil Palacký prvi, ki jeto ime za ustavno uravnavo Av-temuč za vse druge narode avstrijske. In zato se tudi strije razglasil, mora že ravno lojalni stvarnik te besede vsi drugi narodi morejo veseliti tega potovanja Njih porok biti, da beseda ta nima pomembe razdjati Av- Veiičanstva. stnjo y ampak vse narode zvezati v edino, močno. Dualizem, ki bi dal Magjarom vse posebne stare pravično, zadovoljno Avstrijo. Saj je prav Pa- pravice, bi bil poguba Avstrii, ker on bi ne bil dru- lacky oni mož bii, ki je v viharnem letu izustil slo- gim narodom in drugim deželam pravičen. Vse dežele vite besede: „Ako bi Avstrije danes še ne bilo, vstva- in vsi narodi avstrijski pod eno edino krono morajo riti bi jo morali !" Spomnite se, kaj je takrat počel vživati iste pravice ali saj takošne, da niso drugim na- frankobrodski zbor! rodom krivica. Ali so morebiti Magjari, kar je avstrij- Da veljavni možaki vseh dežel avstrijskih želé sko cesarstvo samosvojno, kaj več storili za Avstrijo, edinosti Avstrije, že dosti priča to, da se vsi upirajo , če tudi pod kot ostali narodi? so li oni v primeri z druzimi deže- dualizmu (razdvoju) magjarskemu ki lami plačevali več davka? so li oni več prelili krvi novo, nekako bolj prijazno obliko, hoče prilaziti na dan. za Avstrijo kot ostali narodi? Ako že drugi narodi Kdor še na dvoje razcepljenega cesarstva noče se morejo zahtevati, da je ustavna Avstrija njim enako pravična, morejo to terjati še posebno narodi pod ogersko krono; trojedna kraljevina bi propala sama in slo- bi se federalizem lahko centralizem (središčina) ime- kako bi želei na več kosov razdeljenega? Po državni ednosti, ki jo zahtevajo federalisti, vanstvu, kadar bi grbove svoje poklonila pod barjak nova! s Slovaki, z Rusini, s Srbi, z magjarski. In kaj bode Rumuni, ako nastopi Magjarska tisto pot pravi yy Zukunft" pa to imé veljá tÍ3ti nem- y ki ško-birokraticni stranki, zoper ktero je vsak pravi pri- jo Je na- jatel Avstrije , ker ta centralizem vse le Dunaju dajè? stopila leta 1861, ko je Madjarov prvo početje bilo to, kar bi tudi po februarskem patentu imelo spadati v opra-da vse narode pod ogersko krono vkuje v staro sužtvo? vilstvo posameznih dežel, in ki nemštvo sili. da bi Ker tedaj nikakor ni mogoče, da bi modrost ce- gospodovalo vsem narodom, po takem pa podira rav-sarjeva dopustila, da bi Magjari krenili na staro pot nopravnost raznoterih avstrijskih narodov. dualizma, pa se tudi od druge strani niti Magjarom niti trojedini kraljevini ne more reči, da so izgubili svoje starodavne pravice, ne ostaja druzega, kakor da se poravna ta stvar tako, da se jim tolike pravice dajo, da ne trpi noben drug narod škode. y Ker federalisti trdno stojijo za državno edinost, hoda je državni zbor; ker federalisti trdno stojé cejo tudi zato, da se državi dá, kar je državnega, deželam pa J '— " , ^—. J _ —* , *------- kar je deželnega, hočejo veliki državni zbor To pa je lahko j i\ai ju UUZJUIUU^CI ^ iiuvjuj \j v v> i i iv i u i /J M Y U I « ^ I dunajski, kakoršnega je ustanovil cesarski diplom kakor so že mnogi in kakor je od 20. oktobra 1860; ker pa federalisti trdno stojijo za posebno jasno unidan dokazal Palacký v obširnem národno ravnopravnost, so zoper ožji državni pismu, ktero so razglasili časniki. zbor, kakoršen je zdaj, in zato, da se na postavni poti y Ker se na poti svečanovega patenta od leta M61 prenaredijo deželne ustave. nikakor ne more zadostiti zahtevam Magjarov in Hr- To se nam Je ravno zdaj ko je Njih Veličanstvo vatov, pa ravno tako tudi željam druzih narodov ne, cesar na Ogerskem — in to je najvažnejša dogodba tega potrebno zdelo razložiti svojim bravcem, ki ne naj bi se vzel oktoberski diplom od leta 1860 z a podlago, na kteri se po postavni poti vredi avstrij- tedna vejo, ska ustava tako, da je Avstrija edina, neraziočljiva, usta polna. kaj je dualizem, o kterem so dan danes vsa dežele njene pa toliko samostojne, da edinost carstva ne trpi škode. Unanje zadeve, denarstvo, armada, kup- Modrost cesarjeva, ki skrbi za blagor vseh svojih narodov, ne more — tega se trdno nadjamo čijske zveze, državni davki itd., to mora biti v enih dualizma. Ker pa na podlagi februarskega patenta rokah, v rokah dunajskega ministerstva in državnega po skušnjah 4 let nikakor ni mogoče porazům- zbora; vse druge stvari pa, ki so potrebe posameznih ljenja doseči z narodi pod ogersko krono, se prava 183 ) ktera m narodom po edinosti državni pred- nove knjige okoli 3000 gold. Al ta zaklada ni mogla mostojnost deželno pripušča in ktera more toliko potrošiti iz svojih novcev , izposodila si je pri pot pisano tudi Magjarom zadostiti s ti kaže jbolj v fed y c* i u ili ziauyouii, » osnovi avstrijske države po cesarskem di » matici ilirski" 1932 gold. 22 kr. ; tega dolga je že plaćala toliko y da .je edaj tudi s federalizmom Magjari ne bili zado- račun vzamejo iztisi KaČićevega delà moremo skor verjeti, 1) ker preslepi bi bili, 250 gld. razdelilo udom matice ilirske plomu oktoberskem Dal voljni, r ako ne bi videli, da tudi vsi terjajo pravico ravnopravnosti in samostojnosti in se nikakor z lep ta dolg se pa bode zmanjšal na 1000 gold še 1250 gold, dolžna y ko y se v y kterega se je za Med dobrot- di ogerske krone niki blage te zaklade sveti se vé da tudi prevzvišeni ne bodo „podlagali magjarski pêti" ker bi preslepi bili tudi v tem oziru > ako ne bi in vi- Strosmaj Da se ta zaklada bolj pospeši, sklenila je občna ..... da se do visokih gosposk skupščina „matice ilirske" y deli, da so v tolikošni zvezi z všemi narodi avstrij- duhovnih in svetnih, mestnih in vojaških obrne s pro skimi in da bi jim personalna unija bila nevarnost y k y bi ne ostala brez hudih dkov da nabirajo dobrovoljne dari za ta prevažni in ob Od zrele previdnosti mnozih madjarskih mož se smé tedaj pričakovati, da ne boj dalj snjo čekoristni namen Vsled sklepa občnega zbora izpisala •----------^ . — „^o^a je napenjali duali- ilirska" v imenu zaklada za izdavanje ljudskih knjig matica stičinih strun — in v tej nadi želimo, da bo dohod ce- sledeče delo: sarjev v staroimenitno Budo začetek boljših časov za vso Avstrijo. Neka se napiše knjiga, namienjena čitanju našega prostoga puka, u kojoj mu se poučnim načinom pred- Slovnfške stvari Kaj delà „Matica ilirska?" Temu vprašanju odgovor daje „Domobran", ki njen îme- tek iz računa za 1864. leto i b) sporočilo o zakladu za svetu v 122. št. oznanja iz „Književnika* izdavanje ljudskih knjig od leta 1861 do 1865. ieta. „Matica ilirska" ima skupne glavnice (kapitala) 36.786 gold., med kterimi je pa 12.481 gold, nekoristne glavnice, to je, take, ^ ^ , « uu matici izplačana, in v tej je 10.500 gold., ki je je društvu zapisal grof Iv. Draškovic. — Imetek je izposojen, in sicer na privatna dolžna pisma 15.545 gold., na dr- ki Je v se zagotovljena a ne v se (hrv. i slav.) zemljiščine odveze pa 7.297 gold. Dohodkov je 1864. leta imela 2413 gold. zavna 50 kr. 30 kr., stroškov pa 1203 gold. 77 kr. upravo med njimi za upi a v u y tO J 6 j ac% wia^u jun^u y vajniau y oiuLiMn/uim« y starino, drva i svečavo 217 gold. 92 kr., ostali 1209 gold. 53 kr. porabili so se na stroške za književne stvari, in sicer: račun Jakiću 48 gld. (ostanek 3. zvezka Književnika" 412 gold. 50 kr. za blagajnika, tajnika, služabnika po- racun kampejevega ) , íaouu „ l\.uj i/jv » uma i jl ^ ru. ^ knjigarni Albrechtovi 412 gold. 13 kr., za vredenje delà St. Vraza 80 gold., za vezanje 196 gold. 90 kr. „Matica ilirska" upravlja pa tudi zaklado za izdavanje ljudskih knjig. Iz sporočila o tej zakladi posnamemo to-le: Dan na dan raste število ljudi, kterim je moč pomagati z dobrimi knjigami; kajti premožene so ljudske soie, in zarod, ki so ga šole sposobnega sto-rile za čitanje knjig, dospeva že v mladenško i moško dobo. Iz te okoliščine izobraženim našega naroda iz- haja sveta dolžnost, da jim pritekó na pomoc z dobrimi knjigami, ki se imajo širiti med ljudstvo, treba je, da oni, ki stopi jo.čez šolski prag, duševno hrano dobivajo tudi domá. Akoravno so že mnogi spo- znavali in izkazovali to potrebo, vendar gré (čujte, kaj domoljubna gospá zmore!) najveća hvala gospé J. Pras-ničkovi, ktera je stopila pred občinstvo z pozivom. da se začnó zbirati prostovoljni darovi v blagi ta namen Leta 1860 nabralo se je nekoliko stotin, a bile so vendar premajhene, da bi se bilo moglo ustanoviti samostalno društvo, toraj je bila z upravo teh doneskov poverjena „matica ilirska", ki je sklenila, da se nabrani ti novci vsi porabijo na izdavanje koristnih ljudskih knjig , in tako se je v 8000 iztisih izdala knjiga : „Pojavi (pri- kazni) v zraku"; dalnji prineski potrošili so se na delo: od Kačića" i „Razgovor ugodni naroda slovinskega „Odkriče (najdbe) Amerike od Kampea. kaže račun za leto 1860—1863 znesli so stroški na a Kakor stavljaju zle posljedice onih mahnah, usljed kojih pada i sam njegovo moralno i materijalno blagostanje kao broj pučanstva. Forma, u koju če se taj smjer knjige zaodjenuti, stavlja se samim piscem na volju. nesmije srednje da ima osmine. Knjiga niti preko 5 štampanih arakah Nagrada za svaki štampani arak 30 izpod stot. a. vr. Rukopisi neka se šalju na predsjedničtvu upravljajučega odbora matice ilirske u Zagrebu najkasnije do konca t. e. 1865. a Pesmice. Pevcev dom. Kjer prijaznost srca greva In duhtí ljubezni cvet, Tam je pevcev pravi svet, Tam raduje se, prepeva! Znamenje ljubezni. Kadar zjutraj solnce izhaja, Se naznanja s svitom zore, Tak ljubezen prvo kaže V licih dvojni svit aurore. 11 Narobe pevec. Dans vinjen jih po pet zarobi, In zjutri trezen jih raztrobi, Sam misli: ,,Jaz sam prav akrjanec. Svet pravi pa : ,,o grd pijanec !" Bob v steno. Glej ! Janko si sleme in streho razdira Da z lemeži kočo na voglih podpira. Sluga Strasna sanja. ,,Kaj, gospod, po postelji, Vas nocoj je tak metalo?" Gospod: ,,0 enakopravnosti Se mi je sanjalo !" Priletnemu bedaku. „Mladost norost Kajljubsa tvojih i o zlata res resnica je govorica Pa tudi dobro bi zadela Dorasla brada, pamet ne dozrela!" Marsikteremu pesniku. N. N. pesem nam dokaj popeva, Ali bravec poleg omedleva; Celó druge tvoje so bolezni, Ne, kak tožis, rane le ljubezni! G. ViSečki * 184 Zabavno berilo. Obrazi iz zgodovine slovanské. Kosovo polje ali pogin srbskega carstva. (15. junija 1389. leta.) (Konec.) Vuk Brankovič, namesti da bi bii pohitel na bojno ste přinesli nesrećo na srbski narod, přinesli ste pro pad srbskega carstva. Narodni pesnik je iz prepriČanj znal da se car Murat zdvojil s knezom Lazarom pa zato tukaj odlomek narodne pesmi, kakor on misli zakaj se je začel boj na Kosovem: Car Murate u Kosovo pade, f t Kako pade knjigu piše 7 polje > začne s Kosovega umikati se s svojo vojsko i in zavede jo gon Goli i ) in zapustí Srbe v poslednjih silah. Turki nadvladajo srbsko vojsko, in začnejo go- niti jo po polji Kosovem. to bitevjo so Srbi izgubili svojo svobodo in nezavisnost. Vuk Brankovič je izko-pal grob srbski državi; tisoč najodličniših srbskih junakov je poginilo v tej bitvi, cvet srbskega plemenstva To je šalje ka KruŠevcu gradu Na koleno srbskom knez Lazaru „Oj Lazare od Srbije glavo ! Nit je bilo, niti može biti: Jedna zemlja a dva gospodara; Jedna raja, dva harača daje; Carovati oba ne Več mi pošlji klj možemo je padel ondi. vi J uiu^aui ovuJg6a v uj»uu»j uiovs mogli upreti neizmerni turški sili, ktera je od dne do dne vse veča in veča prihajala, dokler se ni nazaduje toliko zvekšala, da je poplavila vse zemlje od črnega in od jadranskega morja do samega velikega mesta Beča (Dunaja). Od kosove bitvě je ostal Vidov dan Srbi oropani svojega vojvoda niso se „ice i harače, Zlatne ključe od svijeh gradova I harače od sedam godina; Ako li mi to poslati nečes , A ti hajde u polje kosovo, Da sabljama zemlju dijelimo tt slog Znal je narodni pesnik tudi to y da (Vuk II. 309.) Je volj ne znaten, vrlo tužen spomin v srbskem narodu vsak »jska na Kosovem ljo razdora med vojvodoma trpěla srbska vso nesrećo, ktero je srbski Srb se ga spominja in izdihuje nad nesrećo y ktera Je narod na Kosovem našel, izvel je iz nepremenlj božj Srbe dosegla zavoljo njihove nesloge. V kosovi bitvi ^ar se sta poginila dva slavna cara: srbski knez Lazar in predstavljaj y da j po osodi vse odredeno bilo na Kosovem dogodilo. Skoda y neizmerna škoda, da so se od nekdanjih kosovskih pesem ohranili turški Murat, in s tem je dan 15. junija 1389. leta v narodu samo neki odlomki dobil še tužnišo važnost. Prav je pel naš odlični pesnik : „Srbsku slavu, srbsku hrabrost, Srbsko ime, srbsku znatnost, Sve proguta Vidov dan!" Po kosovi bitvi je nastopil ^turško carstvo Baja-ki je z despotom Visokim Stefanom, sinom kneza knezinjo Milico , utrdil je večina pesem že vsa pozablj najverjetniše pa je y da St z d HHHH^^H^^^HH Lazara, in ž njegovo materjo Iz Dopisi. Zagreba 2. junija. Nr. 11. y mir. Srbija je izgubila dosti zemlje y Stefan pa se Je moral obvezati, da bode Bajazidu pomagal s svojo vojsko vselej, kadar bode treba. Mile va, Stefanova sestra, in Miličina najmlajša hči, postala je žena Bajazidova Kraljevi reskripti o izbornem redu in o pozvanji deželnega zbora so bili tukaj nekako mlačno sprejeti. *) Al to ni nikakoršno čudo. Psiholog bo zmirom bolj hvalil hladnokrvno, premišljeno ? početje, kakor pa hudourno ki bila je žrtva za blagor očetnjave. Od te dobe so Srbi prelivali svojo kri v turških vojskah, slabili so svoje sile, trošili svoje blago, dokler nazadnje niso osiromašili in tako silno onemogli, da so, izgubivši svoje despote in ž njimi tudi poslednjo senco , aatvui uuuuuiuu , rwi ic podira , ZUUČk jJĆ* JLLC • kandidatih se še nič gotovega ne čuje; stranka caka zida pa ne. stranke, pa nobena noče 7 da prva prične. Da je pri pa saj je svoje svobodě , v vsem padli pod turško oblast. gorči so s těžko muko obdržali staro ostali Srbi pa so padli pod težki jarem rno- svojo svobodo, vsi začetkom sedanjega veka je začelo ostalim Srbom sijati solnce nove svobodě; z ustankom hrabrega Kara Gjorgja ali črnega Jurja, končno pa so se osvobodili pod vlado kneza Miloša Obrenovića. 7 hodnji naš zbor velike važnosti, to vsaki čuti, bil tudi zbor 1861. leta velike važnosti; al koliki je bil njegov uspeh! Upajmo, da se bodo zaključki letošnjega zbora bolj uvažili, kakor so se oni od zbora 1861. leta. — Preseljevanje Bosnjakov v Slavonijo in Hrvaško je zopet prav živo. Poslednjih deset mesecev se je več Bosnjakov preselilo, kakor poprej celih deset let. Samo aprila meseca jih je preko 1700 čez Savo prišlo. Pod Metternihom so grajšČinski oskrbniki déli, in da če se mu vseh 7 da ima kmet bojda devet kož devet sleče, mu čez noč deseta izraste. Ce je to res mora pač že velika stiska biti, če se posestnik odloči, boji na kosovem polji ima srbski narod nekaj da zapustí kočišče in ognjišče svoje. Po zapuščenih Pri vrlo lepih pesem, ktere je treba, da jih znajo vsi Srbi yaséh se pa naseljujejo Cerkesi in drugi Azijatje. in tudi drugi Slovani. Kosojo je tužno groblje srbské yas se nabirajo denarji, s kterimi se kupujejo zamor- čeki iz sužanstva, za sužne narode pa na Turškem , ki so nam brati po krvi in po veri, za te nimamo ne enega slave in srbskega junaštva. Ni čuda, da se srbski narod z žalostjo spominja krvavega boja na njem, jv> uaiu v začelo srbsko robovanje, ktero je trajalo vec sto let. krajcarja ! Čuda, da pesmi ,,o boji na Kosovem polji" ne prepe- kjer Je vajo Srbi okoli Kosovega, ampak oni iz Hercegovine in iz rne gore. Kosovski Srbi ne znajo pesmi o krvavém kosovskem boji; oni so ohranili samo žalostné pripovedke o nesreći, ktero je srbska vojska našla na „Evropo! zar ne čuješ Plač ubogih krščanah! Al ne maris i ne haj es Jer se tiče Slavjanah." Od vseh strani se čuje in toguje o veliki suši. kosovem polji; oni kažejo mesto, kjer je bil najhuji nas Je ravno taka. Strni so redke in nizke 7 Pri klasje boj ; kamenje, ktero kaže 7 kako je skakal Miloš Obilic kratko; koruza, glavna fruga hrvaške dežele, je komaj po kopji, ko so mu Turki ubili konja; oni so v živém spominu ohranili kosovske dogodbe, ktere pripovedujejo, kakor da bi se bile dogodile včeraj ali pa ne davnej. -ji Znano je, da so se Srbi hrabro borili na kosovem oble- sejali niso y pet palcev visoka, v mnogih krajih je pa še ker je zemlja za oranje presuha. Samo vinogradi lepo kažejo, ne obetajo ravno preveliko vina, pa kolikor ga bo, bode izvrstno. Drugi pot kaj druzega. so polji žali neizmerni turški sili, ampak nesloga in zavist in da niso zato z bojišča pobegnili, ker „Domobran" milo pogresa, da kraljevih pišem niso v hrva< skem jeziku ali preje ali saj v istem Času prinesle „Narod Novine", ko so ju přinesli nemski dunajski časniki. Iz Gorice • • i unija Fr. Z. Zdaj občudujemo bo to sam iz omenjene knjige. To so besede slav tukaj marmornato doprsno podobo po vsem svetu slo- nega Vi 11 ani-ta, ki je 27 let za Dantejem umri većega italijanskega pesnika Dante-a, kterega šeststo- in ki ga je osebno poznal, ker mu je bii v Florenci letnico so obhajali letos Italijani. To delo , ktero je sosed. Italijani se imajo toraj po vsej pravici ponašati ako izvrstni podobar Minisini za tukajšnjo županijstvo moj- s tem visokim pesnikom, vendar ne ravnajo prav, «iw sterski izdelal, je res krasno in bo lepšalo novo župa- sprednosti drugih narodov, ki imajo namesti Dantejev nijsko dvorano v realkinem poslopji. Izdelan je ta por- gotovo pa Sofoklov, Pindarov in Anakreonov na zbiro, trêtni doprsnik iz najlepšega belega kararskega kamna oholo prezirajo , in se večkrat na škodo Neitalijancem toraj je podoba že precej ustijo in širokoperijo. Pravi narodski ponos je pameten blizo v 1 Va naravne mere, velika. Obraz in sploh vsa glava je vredna tega veli- in pamet tirja JL JL c* v x UW1 VUkJOkl J kj ^auivžt^u^ tudi spoštovanje do druzih narodov. kana taljanskih in dostojnega tekmeca vseh najvećih Dante sam je spoštoval pravice in sprednosti drugih pesnikov na svetu, ker vdihnjena jej je neka visoka ljudstev, in Petrarca, drug slaven pesnik iz onih časov, možkost in tvornost in na čelu se igrajo oni ideali ki pisal je kmali po svojem dohodu v nemške dežele : flUU^auol 111 IVUlUUOb IU juc% \juau ou ao J luštili ^ ai ^ioui jv ivixic*ii ^v/ o v uouuuu \ uv^^uiu • so nekdaj Dantejevega visokega duha navdajali in se nimajo Virgilijev, vendar imajo gotovo več ko enega izlili v po vsem svetu znano pesem: „Divina comedia." Ovidija" (glej Petr. pismo do Jož. Colonna 1333). Pa Pa zraven dostojanstva izrazujejo mične obrazné črte to so bili vse drugi možje kakor naši neslovanski vrst- tudi nekaj čudno mehkega in prijetnega > ki Je lastno niki. Naj občudujejo Danteja, tega jim ne bo nihče sprelepim obrazom italijanskih krasotic. Obraz je precej v zlo štel, toda naj se ne zaletavajo v svetišče slovan podolgovat, in na njem se vzdiga sicer dolg, pa vendar skega jezika, naj ne kratijo pravic našemu narodu. močno lep in zmerno kriv nos, o kakoršnem je Na- Tako ravnanje zna dopasti samo majhni pešcici nekte- poleon I. večkrat rekel, da oznanuje njihova dolgost rih prenapetnežev in manj izobraženih ljudi, pa na dobro glavo. Čeljusti in spodnja ustnica, ki nekaj znad pravo stopnjo omike prišedšemu možu gotovo ne. Um druzih obraznih delov molé, povejo izvedenemu opazo- in pamet sta pa pri vseh narodih, ne samo na Italijan- vavcu to, kar Villani o značaji tega italijanskega pes- skem, in vsak narod, bodi kjer koli na svetu, ima pra-nika piše: „Ta Dante je bil nekaj ošaben, • « w « 1 1 1 v é â 1 ^ t' . 1 • i • i » 1 » i 1 t 1 • 1 ne trmast, in Po- vico svojemu delu primerno spoštovanje uživati. Ker sem tukaj o literarnih .prikazkih govoril i r • --'w.wvv, — —~—j —— ? ----- kakor vse take glave, čmern in melanholičen." slednji lastnosti se pa ne daste spoznati na beli kam- bode odveč, ako pristavim še nekaj opombic. nati glavi, ker manjka ji izraz ravno to razodevajočih slovanska z italijansko sintakso bolj kakor z nemško Ker zrkel. Noša je historična, kakor so se namreč italijan- vjema, česar se lahko vsaki prepriča, bilo bi po mojem ski literatje v 13. in 14. stoletji oblačili. Omenjenja je mnenji pametno, da se pisatelji naši y ki umejo tudi ita- vreden tudi kaj mično izdelani lovorov venec, ki krona lijanščino, italijanske literature bolj poprimejo, in iž nje velikánsko to podobo. Ves takošen je, kakor ga drug prevajati začnó; manj truda bodo imeli in jezik bo bolj njegov vrstnik in prvi mož, ki je italijansko prozo na po domaće. Koliko slavo bi si pridobil, kdor bi soznanil noge spravil, namrec Boccacio popisuje t samo da se Slovence na pr je znal umetnik ogibati špicastega na obrazu, ktero se ročencema" itd. vidi skoro na vseh drugih podobah. ) z „Oslobođenim Jeruzalemom" ki se naši > literaturi jako prilegajo. z „Za- Najbolje izdanje Dantejeve pesmi z močno učeno raz-Ceravno me ni čisto nobena volja živeža dajati ne- lago je Tomaseovo. Komentar je pa pri branji te velikanske pesmi neobhodno potreben, zakaj skoro lože boš Gothe-ovega Fausta brez komentara kakor Dan- strpljivi ošabnosti nekterih tukajšnjih laškonov, ki morda vidili niso, vendar ne morem si Dantejeve knjige v se da ne bi tukaj povedal, kar Dantejev vrstnik tejevo pesem s komentarom razumel. kaj, Giovani Villani v svoji kroniki IX. 134 o tem pes- niku pripoveduj e. v OdJ IIIOV IUU1 ucia , aaauioua jv> uí^ví „j.w v lxuíjlx«ujtmi, u« oiuvj ^u^oc lůguuiil VI* Dante v svoji pesmi vstvaril, čisto izključiva lastnina lega domorodca. Gospod Andrej Likar, fajmošter v enega naroda, marveč so lastnina vsega človeštva, kakor Polomu na Kočevskem, je 20. dan u. m. v Gospodu Vsaj niso tudi delà kakoršna je drage Iz Kocevskega 30. maja Potrtega srca Vam Novice" naznanjam, da smo zopet izgubili vr- solnce na nebu. Villani piše: „Leta 1321 umri je ve- zaspal. Rajnki je bil pri Fari (spodnji Idrii) 19. dan liki in izvanredni florentinski pesnik Dante Alighi eri listopada 1826 rojen. Normalne šole je v Idrii, latinske v pregnanstvu. Grob ga je sprejel v glavni cerkvi v in bogoslovske pa v Ljubljani dovršel, kjer je bil po Raveni, kjer so ga z veliko častjo in po šegi pesnikov končanih bogoslovskih šolah 26. malega srpana 1851 v in modrijanov opravljenega hladni zemlji izrocili. Pre- mašnika posvećen. Likar je bil že od mladih nog vès gnanstvena osoda ga je pa zadela, ko je přišel leta vnet za mili materni jezik in narodno slovstvo. m 1301 Karol Valoaški v Florenco belo stranko" iz tega mesta iztiral. Je Tudi tako imenovano „Novicam" je bil priden podpornikin odlicen dopisnik Ker Je bil Dante Kdo ni njegovega popisa cerkniškega jezera v tudi v tej stranki, moral je tudi on samo zarad tega v 34. listu „Novic" 1860. leta z velicim veseljem bral? pregnanstvo iti. Na to se podá na bolonjsko vseucilišče, komu niste dve 1850. leta natisnjeni igri za slovensko odtod v Pariz, in prepotuje potem skoro vse dele svetá. gledišče znane? Kdo se ni od njega solnčnih ur na Dante je bil visokoučen v vseh vedah človeškega znanja, cerkve malati učil, ktere je na cerkveni ali hišni zid on je bil največi pesnik in pravi moj ster v govorstvu malati tako natanko in umevno v „Novicah" v 45. listu bodisi v spisih ali v javnih govorih. Kakor pesnik 1859 popisal , da si jih vsak sam lahko izrisati zná. pridobil si je neumrljivo slavo, da tudi mu v tem oziru Razun imenovanih spisov je Likar tudi molitevske buk- nobeden ni kos, ker je pisal v tako krásnem jeziku, vice spisal, ki so bile v Celovcu pri Leonu natisnjene kakoršen se ni slišal ne bral, odkar se italijanščina in še več druzih izvrstnih spisov, ki se tu in tam po glasi. Se mlad je spisal Vita nuova kjkj imau j kj opoai y y v lia uuuva (novo življenje slovenskih časopisih nahajajo, kakor na pr. v o ljubezni). Tudi latinski jezik mu je gladko tekel. Razun nih ogovorov itd. Poslednji čas je mislil tudi občeraz- več duhov- ^0 izvrstnih kancon in 3 krasnih poslanic spisal je v umljiv kršanski nauk spisati in na svetio dati 100 spevih dolgo pesem y ki pa ža se Divina comedia" li^vi jjtšotšJLLi , jxi oc ji „j-siviuć* v^umcuia llbog, via jc ucuiua srnib ^u maiai uv pesmi popisuje Dante v krasnih, visoko- hvaležnivmu domovini. Lahka mu zemljica! da ga je nemila smrt po kratki bolezni vzela pravi. letećih iz dozdaj nepoznatnih pripodobah pekel, vice in Iz Zuzenberka j unija soboto pred Du- nebesa v tako ličnem jeziku, s tako govorsko drznostjo hovem je trešilo v hišo na desnem bregu Krke in v in ogromno učenostjo, da ne more človek tega z besedo istem trenutku začne plesati svitel petelin po strehi. dopovedati. Kdor ima glavo za to, spoznat in razvidel Sreča je, da hiša stoji na zapadni strani trga in da je pihala burja; inače bi bilo gotovo pol trga pogorelo sami Božji voleki. Oni pusté svoje otroke rasti kakor in pred ko ne tudi druga polovica, ker Krka je ozka divja drevesca, kterih nihče ne požlahnuje HRIHQH ^^^^f^ÊM IHHHH H^IHI^H ^^^H^R I in plamen bi bil strašen. "Pogoreli ste dve hiši in pe- obrezuje, nihče ne ravná! Da pa je tukaj silno potreba * 1 ^ prostorne šole , se iz tega vidi, da se mora zdaj v tej tero živinčet. Eden Je zavarovan eden ne. Ce so ze tržaui zanikrni, da ne spoznajo dobrote družbe sv. Flo-rijana, i 11 i 1 ajl a j mf a4 v^ n/ v m*m m j ' -------— kaj hoćemo od priprostega kmetiča zahtevati? mali izbici, ktera komaj za 5 malih klopi prostora imár predpoldan 59, popoldan pa 88 učencev podučevati od Pred nekaj leti še gasilnic nismo imeli. Druzega po- kterih jih je nekoliko stisnjenih v klopéh, ostali pa trebnega orodja pa še zdaj manjka. Pa, kakor so spre- zraven pri zidu stojé, da se še učitelj gibati ne more vidili tržani, da so si novo gasilnice neobhodno potrebne in so Ali je tako mogoče z naukom napredovati? Tako mala prav dobro po prizadevanju gosp. predstoj- šola za faro z blizo 3000 dušami! Kam neki nika Jožefa Veraovca omislili, tudi ni dvomiti } da si otroke 7 ako djali bi v šolo hodili vsi, kteri so po postavi preskrbé druzega gasilnega orodja. Pri gašenji so se dolžni šolo obiskavati ? — Kar so gospod župnik skle- kazali ljudjé prave junake, da tudi vejo stvar pri pra- nili, so začeli. nedeljo 7 to je 7 14. dné t. m. so naš vem koncu prijeti. Med dežjem je padala toča ter ško- prečastiti gospod dekan prišli; šli smo po sv. opravilu dila polju in goricam! — Kakor po mnozih krajih vsega s procesijo iz cerkve na selišče (prostor za novo šolo) svetá, pritiska tudi pri nas suša, da vse sahne. Priča- in tù so temeljni kamen blagoslovili. Po blagoslovljenji kovati je hudih dni za ljudi in živino. Vinogradi ka- so faranom s tehtnim govorom korist in potrebo šole raz- žejo pa jako lepo. Trta že cvetè in nadjati se je obilo ložili, ter jim jo priporočili z gorko besedo. Tako se je in dobrega vina, če nam Bog ne pošlje kake uime. to delo slovesno pričelo. Upamo, ako Bog dá, da bo šol- Ljudje prorokujejo dobro kapljico tudi zato ker 1 bUUi , »Vi po- duu ^uoiu^jo uu jcocui viuunaj guiuvu , ILI Ui* SC UU V praznik častnega vnebohoda prihodnjem šolskem letu v prostorni šoli podučevalo. sko poslopje do jeseni vznotraj gotovo in da se bo v gosto pada mana. cedila niz dreves, otrokom padlo je je toliko, da se je v veliko radost, ki so, kakor nekdaj Izraeljci pobi- drugi prevažni stvari za MM \I rv T7 i A n tví ^ i 7T\ i o n f i ^ ovreci. raje jo, jagmili se za-njo. našo dolino hočem kmâlo obširno „Novicam" pisati. Danes zapišite „Novice" v zlate bukve moža, ker njegovo ime je že zapisano tudi v knjigi večnega živ- Simon 7 Trdnega sklepa župnikovega nasprotniki niso mogli Zmôgel je vrlega gospoda veliki trud toliko ker žrtujejo še veliko svojih stroškov. Hvala gospodu, ki tako marljivo skrbijo za blagor in omiko naroda slovenskega! drago ? bolj * Prihodnjič še kaj , ako Vam je ljenja. Umrl je na Selih starček duhoven 7 Jereb. Rojen je bil na Gorenskem leta 1789. je čez 30 let svoje duhovne ovčice na Selih, Pasel Iz Postojite 30. maja Vsako prav čuteče srce v resnici hvaležno spoznava dobroto, s ktero so mnogotere ra-dodarneroke v pomoč prišle trpečim Notranj-kakor dober pastir. Pobožen, nesebičen potřeboval ni cem; neštetokrat se je slišal glas v blagor milim do-druzega od molitve. Pri pičlih dohodkih prihranil si brotnikom z besedo „Bog povrni!" ki doslej v teh kra- je pokojni vendar le nektere krajcarje. Dober, zvěst, jih ni bila toliko navadna. Njihovemu cesarskemu Ve-pobožen sin ljubi svojo mater , ker sveta mu je četrta ličanstvu pa in Njihovi previsoki cesarski hiši se je 9 zapoved božja. Glejte! 761etni starček pozabil ni svoje zahvalni občutek razodel v posebnem, lepo pisanem, matere Slave: na smrtni postelji jej je v znamenje z grbi dotičnih krajev Postojne, Loža in Senožeč okin svoje ljubezni ponudil 10 goldinarjev od svojih trdo čanem in v slovenskem jeziku se3tavljenem listu zasluženih malih krajcarjev: „slovenski Matici je ki je bil že pred več dnevi po prevzvišenem deželnem oporočil pobožni starček deset goldinarjev!" poglavarji na svojem mestu izročen. Tudi prečastitim Narod slovenski, narod pobožni! ponašati se smeš s gospodom, ki so se goreče trudili za pridobitev obilni- svojimi duhovniki : oni ljubijo Boga, ljubijo svojo mater, ših pomočkov za uboge Notranjce, je bila dolžna hvala toraj tudi srčno ljubijo^ tebe. Pobožni starček Simon! lahka ti zemljica! Pišece 30. maja. A. K. ? 7 Ker predrage nam Novice" rade sprejemate dopise iz slovenskih okrajin nate tudi iz našega kraja nekoliko vrstic. 77 Kar 7 SO izrečena, in sicer prevzvišenemu grofu Griïne-tu pismeno prevzvišenemu poglavarju bar. Schloissnigg-u ustmeno tako tudi okrajnim predstojnikom gosp. Klančiču, gosp Ogrincu in zlasti gosp. Globočniku v Postojni, kterega so bile prve stopinje, da so tudi iz previsokih rok došli tukaj že pred 35 leti nameravati začeli, začelo se je bogati darovi. Glasilo se je pa zahvalno pismo ob se letos. Nikoli še niso imeli tukaj svoje lastne šol- ske hiše; učitelj se je moral s šolsko mladino od leta do leta iz hiše v hišo preseljevati. Pred 35 leti so hoteli nekteri farani šolo zidati darovanih srenj postojnskega, ložkega in senožeškega okraja do Njihovega Veličanstva od besede do besede tako : ker nikjer pšenice ni brez ljulike , tako so tudi tukaj med dobre farane pi-škavi delo dovršilo ni. Od tega časa se je zavoljo zidanja 17 Vaše Veličanstvo ! 7t mešani, kteri so branili, da se to silno potrebno šole pisarilo iz kraja v kraj vspeha. 7 vse je bilo glas brez Pred nekimi leti je bila prilika, da so neko staro, na pol izgotovljeno hišo kupili; v tej hiši, ktera le dve mali izbi ima, v kteri ni, stanovanje učiteljevo prostora, se mora še zdaj mučiti niti za šolo niti za presvitli premilostljivi Gospod in Cesar! ^ % V Vase Veličanstvo s svetio rodovino Vase previsoke cesarske hiše je predobrotljivo blagovolilo, toliko obilno pomoč podeliti srenj am postojnskega, senožeškega i ti lo žkega okraja, ki jih je slaba letina, nevihta s toco, in živinska kuga hudo zadela. Prav pohlevno po dpi s ani župani osrečenih krajev se drznejo, v svojem in teh srenj imenu , ta list v zna učitelj. moč prizadevali, da Sedanji visokočastiti gosp. župnik so si na vso se zadosti silno veliki potrebi. Razložili so očitno faranom korist in potrebo šole, ter jih tako napotili, da so sklenili staviti novo prostorno šolo. Vend ar še zdaj je mnogo nasprotnikov. Ti ljudjé so šolo in kterim je za izrejo menje svoje presrčne hvaležno s ti v globo kem spoèto tanji ponižno položiti pred Vase Veličanstvo in previsoka gospo stva. Naj blagovoli Vase Veličanstvo premilostivo s preje ti farani, kterim ni nic mar za živine veča skrb kakor za izrejo otrok, ter njihovi otroci tudi podučenja ne potřebuj ej o mislijo 9 7 ker da so ta nasa hvalezna čuti la, zdruzena s prezivo podložnostjo in neprernakljivo zvestobo. Vašemu Veličanstvu vemo vdani in pokorni podložni ki ? (pođpisi županov.) *) Dobro došlo! Vred. *) Drago! Vred. 187 Radostno dodajam še to, da je pismo to bilo izprva namenjeno v nemškem jeziku; al prevzvišeni deželni poglavar baron Schloissnigg je měnil, naj župani hva-ležna čutja svojih src razodenejo v svojem jeziku, ki ne potřebuje še le tolmača, saj tudi slovensko pismo bode razumelo Njih Veličanstvo. In tako se je sporo- <čilo presv. cesarju slovensko pismo. Iz Štajarskega. V. — Lepo število gospodov du- hovnikov, grajščakov in druzih kmetovavcev, vseh pa prijatlov bčelarstva, se je pod vodstvom gosp. Antona Semlič-a, župnika v Karlavi v nemškem Gradcu, očeta bčelarstva na Stajarskem, 29. velicega travna sešlo v •C mure ku. Pretresovalo se je sosebno dvojno vprašanje: 1. kako se dá satovje (pogače) ponoviti, in 2. kako se dá bčelarstvo na Stajarskem na višo stopnjo povzdigniti? Oboje se je dobro razložilo.*) Razstav-Ijeni so bili panji (koši) iz Poljskega od slovečega očeta bčelarstva gosp. župnika Dzierzon-a, iz Hanoveran-skega od č. g. župnika Date-a, iz Virtemberga itd. panji, iz kterih se dá satovje z bčelami vred v druge panjove prenesti. Z velikim trudom in mnogimi stroški si je vse te gosp. J. Slangenberg, uradnik v Cmu-reku, oskrbel in v zbirališču razstavil. Govorilo se je tudi, kako se ima navadni napačni moritvi tako marljivih bčelic konec storiti, da bi se kratek popis bčelo-reje izdel in da se ustanovi posebna družba za bčelarstvo, kakor odsek c. kr. štaj. kmetijske družbe. Pri-hodnja skupščina prijatlov bčelarstva bodet zopet v Cmureku po dokončanom zboru v Brni. Iz Kranja 2. jun. — ,,Novice" so že vajene iz našega staroslavnega mesta izvediti včasih kakošno posebno novico. Lani ste slišale, da je mestni hiši žugal boben, pa se je srečno odvrnil; náte danes drugo novico, zavoljo ktere, naj izteče tako ali tako, se sicer Kranj ne bo podrl, vendar se nadjamo, da bode zmôglo zdravo naravoslovje (umna fizika). Telovadci tukajšni so si na svojem telovadišcu zunaj mesta na Kalkarčinem vrtu napravili plezávico (Kletterstange), ki ima podobo mája. Ta plezávica je prav tista, ki so jo popřed tukaj bivaj oči c. kr. topničarji imeli na gmajni blizo to p ó v in s m o d n i k a , in nobena živa duša ni nika-koršne nevarnosti zapazila o njej. Kar so jo pa telovadci kupili in přestavili na svoje telovadišče, sta strah in groza šinila v život onemu gospodu, ki je predlanskem blizo nas že tudi strašno ,,govejo kugo" zasledil in vso okolico po nepotrebnem zelo oplašil, pa se hvala Bogu, ravno tako silno zmotil, kakor se zdaj moti, ko je naši c. kr. okrajni gosposki nevarnost nedolžne plezávice zavoljo strele (Î !) tako popisal, da je po tem ukazala telovadcem, naj jo ali odpravijo ali pa s strelovodom oskrbijo. Ker bi bilo to zoper vsa zdrava pravila fizike, — ker je ista plezavica stala poprej blizo topov in smodnika, — ker povsod imajo telovadnice take maje za plezati ali za zastave,— ker v Ljubljani celó med hišami imajo za zastave svoje sokoli in turnerji enake maje, in ker bi po vsem Kranjskem in po vsi Avstrii morali prepovedati maje o sv. Rešnjem telesu ali pa ukazati, da jih povsod okr-bijo s strelovodi, so se telovadci obrnili o tej zadevi do c. kr. deželne vlade, od ktere trdno pričakujejo, da bode řešila to stvar tako, da se ne bo treba vsej kranjski deželi bati prepovedi svojih nedolžnih majev. Po tem mislimo, se bode potolažil tudi prebo-ječi gospod, ki je prvi v maj ih zapazil nevarnost, in kaj veljá, da morebiti še celó s telovadci vred pleza na drvo, če tudi hudourni oblaki se bližajo od Kokre — in tako bomo vsi mirno spali. *) Ali bi ne hoteli noviČinem bravcem, kterim je bčeloreja pri srcu, o tem kaj povedati? » Vred. Iz Ljubljane. V seji mestnega odbora 3. dne t. m., v prvi seji novega odbora — so bile volitve župana-namestnika in odbornikov za 7 oddelkov. Župan gosp. dr. Costa pred vsem srčno pozdravlja novi odbor. Gosp. Holcer nasvetuje, naj se gosp. dr. Jožef Župan soglasno zopet za župana-namestnika izvoli. Gospod dr. Župan zahvaluje se za zaupanje, želi pa naj se kdo drug voli. Treba je bilo tedaj voliti, in gosp. dr. Jožef Župan je z 15 glasovi zopet izvoljen. V 1., to je magistratni o d d e 1 e k, jso bili izvoljeni gospodje : dr. Župan, Horak, dr. Orel, Sventner, Zevnik; — v 2., to je oddelek za pravne in osebne zadeve gospodje: dr. Bleiweis, dr. pl. Kaltenegger, dr. Župan, dr. Zupanec, pl. Strahl; — v 3., to je oddelek za mestno gospodarstvo gospodje: Auer, Blaznik, dr. Schopel, Sovan, dr. Zupanec ; —v 4., to je oddelek za stavbine zadeve in za zadeve pri gašenju ognja gospodje: Burger, Malic, Verhovec, Rosman, Stedry, Zevnik, Rost; — v 5., to je oddelek za zadeve ubozih gospodje: Zevnik, Holcer, Poklukar, Verhovec, Sventner; — v- 6., to je oddelek za zadeve mestne policije gospodje: dr. Bleiweis, Horak, dr. Kalten-egger, dr. Schopl, Pakič ; — v 7., to je oddelek za vstanovske in šolske zadeve gospodje: dr. Bleiweis, pi. Kaltenegger, Mitteis, Poklukar, pi. Strahl; — v odbor, ki ima izdelati nova srenj ska pravila, sta bila izvoljena še : dr. Bleiweis in dr. Orel. — Gospod deželni glavar baron Anton Codelli je s tem prijaznim pismom pristopil k Matici slovenski: ,,Ker vsigdar rad podpiram, kar je na ma-terialno ali duševno korist domovini naši, rad pristopim na povabilo Vaše k Matici slovenski, priznaje hvale vredni njeni namen in razun plače ustanovnika daroval ji bodem še vsako leto posebej 10 gold." — Gosp. A. Prašnikar iz Kamnika je od ministerstva přejel dovoljenje za trasiranje železnice iz Be-laka v Ljubljano, pa tudi da železnico zida, ako ne bi je hotli zidati posestniki južne železnice, kteri imajo po državni pogodbi predstvo pred vsacim drugim. Gosp. Prašnikar je pogumen mož, kteremu je želeti, da dobi podporo v tem za vso Kranjsko važnem početji. — Tukajšni gimnazijski profesor dr. Wretschko pride za profesorja na dunajsko akademijsko gimnazijo. — Po naznanilu gosp. Terpinčevim so pogorelci v Pre ski s fajmoštrom vred kmali po ognji přejeli ves denar, za kterega so bili pri graški asekuracii zavaro-vani — živ dokaz, da je ta družba zdaj hitra v plaČilu. — (Gresliamova asekuracijaj Med asekuracijami, ktere zavarujejo ljudém dohodke, življenje in otročjo doto, je asekuracija Greshamova ena najimenitniših. Matico svojo ima ta asekuracija v Londonu na Angležkem, za naše cesarstvo pa ima na Dunaji poddružnico. Korist te asekuracije se jasno vidi iz računa, ki ga sporočuje poslednji veliki zbor tega društva. Zavarovanci vsacih 5 let dobivajo po 8 odstotkov asekuracijnega dobička. Priporočila vredna je tedaj ta asekuracija še posebno vsakemu očetu, kteri želi to, kar si je prihranil, za svoje otroke naložiti na dobre obresti. Ker je glavni inšpektor gosp. Boskovic te dunajské poddružnice ravno sedaj v Ljubljani (stanuvajoč v gostivnici pri Slonu) more vsakdo vse na drobno izvediti, česar želi, pa se tudi brž zapisati v to asekuracijo. Predpoldne se dobi g. Boskovic v stano-vanji svojem od 8. do 11. ure, popoldne od 2. do 3. ure. — Strela sreče je nenadoma přetekli teden zadela Ljubljano. Ravnatelj pivarne „pri belem konjiču" in pa provijontar v koleseji sta skupaj pri državni loterii od leta 1864. dobila pervi dobitek z 250.000 gld.; vsak tedaj prej me 125.000 gold. Srečko sta kupila v Bučer- je vi štacuni. 188 Tiskarna pravda gosp. F. Langer-a ravna- - J. 10 XVC1-L lia, l^x M Y UMI ^jUOU. JL'. -Li Ml H ^ U 1 X Cl V lid telja rudnikova v Zagorji, kterega je tožilo vodstvo komarneške županije birmal 108 let starega člověka kteri bila t. m. kako vas ali mesto južne železnice zavoljo razžalenja časti dognana. Dr. E. Costa je izvrstno zagovarjal zato-ženca, iz Dunaja přišedši dr. Vilas pa ravno tako to-žnika. Zatoženec je bil obsojen na 100 gold, kazni in Napol vse svoje zive ni priŠel j,od živine na paši :u 7 V pravili sinagogo Gradcu so si Židovi (judje) Tudi iz izhodnje Galicij se od silne suše, ktera preti pokončati setev hiti da plača pravdine stroške. Ljubljano se pričakuje italijanska opera, ki je v Zagrebu vrlo dopadla. Kadaj pride le-sem v se gotovo, ker Zagrebčani v 1 • • zelijo ; ni kaj mu je sprave Afrike domů, kj ga ne čakaj sliši Cesar • v nic umrl v se dogodbe. Tudi zvesti prijatel general Magnan princem Napoleonom želí zopet mirne Srbi so o binkoštih v Topčideru obhajali slišati slovanskega 501etni spomin, kar je 1815. leta knez Mileš Obre mojstra g. Strmića slavno opero „Madre Slava" (mati srbski narod řešil turške ? ktera je bila nedavno v Trstu z veliko pohvalo pri Lipskem, to in še več Kar je Nemcem dan bitvě leto 1815 Srbom Pri peta. národně Zdaj naberajo dobrovoljne doneske za izvršbo te čakovali so kneza sosedne Řomanije, pa tudi kn opere Morebiti potem tudi nas doteče veselje, černogorskeg da slišimo toliko hvaljeno Strmičevo spevoigro . . . Jih -. najnovejšem zvezku „Slavische Blatterki Cetinj nam je ravnokar v roke přišel, oklicuje vredništvo ve- _ selo novico, da so si vrlo vredovani listi po vseh večih ta jo je s svojimi 30.000 gold ki v Beču dobil, naravnost potegnil proti domu na Listnica vredništva. Gosp. X. v G: Hvala za poslano. mestih, kjer bivajo slovanské družine, pridobili toliko Humoreske dobro dojdejo. Te tvarine pogrešamo v slovstvu našem že zeló ; mnogi raji pojó, kar pojó stari in mladi vrabci po strehah : bravcev, da od prihodnjega meseca naprej bojoiz-hajali dvakrat vsaki mesec. Iz Celovca se sliši, da dr. Issleib pride za vrednika „Klagenfurterice" v Celovec. Srečno pot! jj o ljubezni, o luni, o zvezdah itd., čeravno se tej têmi ne dá nič iz-virnega vee posiliti. Čitavnica v Gr. se po naših mislih ne mor© utemeljiti, dokler se je ne poprimejo ondi velj a v ni možje, ki bi jo osnovali. Zato mislimo, naj se milo sodi mladež. Vojska ,,za ■■■MMBÈMÉ^Hi ÉflkMfllUĚÉ leta i5 7a staro pravdo Gubec (gledišče). 1515 je popisana v „jugoslov. arkivu' > * f4| Novičar iz domaćih in ptujih dežel. • Zbornica poslancev na Dunaji je po većini Denarni zapisnik Matičini. glasov sklenila, da tišti odbor, kteri ima po sklepu V druge m letu so k Matici pristopili in plačali: zborniČinem od 21. nov. 1863. leta vladini predlog za kot ustanovniki: popoino prenaredbo zemljiščinih 7 hišnih in Gospod dr. Pongrac Oskar, advokat v Ljubljani vseh druzih direktnih davkov prevđariti in ob svojem času. občnemu deržavnemu zboru o tem svoje nasvete podati, ostane na Dunaji tudi po sklepu sedanjegaobčnegazbora in izvršuje svojo na- n Rudež Jožef, grajščak v Ribnici Hrast Janez, ravnatelj bogoslovskega z letnim donesekom: semenišča 50 gold 50 10 U n 11 11 Jereb Jožef, župnik y Dragi . . . . Maresič Jožef, duhovnik na Smarni gori logo- Pomenki o tej zadevi so bili jako V " - Z1V1 7 ker tak Gospodičina Ljudevita Logarjeva v Crnomlji 2 2 2 » n n odbor, ki delà zunaj državnega zbora, ni prav po pravilih ustave, bilo je tedaj zagovorov in protigovorov obilo. Z doŠtetimi poprejŠnimi 116 gold 872 „ Ki tudi so govorili z a ta izredni odbor, med kterimi sta bila Skupaj 988 n naša poslanca Toman in Korner, so povdarjali živo V Ljubljani 4. junija 1865. Dr. Jer. Županec. potrebo, da se napravi tem davkom bolj pravična po dl a ga, kakor je sedanji kataster, pod kterim trpijo posebno nektere dežele in najbolj kranjska. — >?Slo-vanska beseda" (čitavnica) na Dunaji je slovesno od- Milodari. Gosp. J. J. za pogorelce na Vrhu 1 gold., v Glo- bodolu 1 gold. pria svoje stanovališče 30. maja. Predsednik grof Cernin je s srcnim govorom sprejel ude vseh slovanskih rodo v v tem domu, kteri ima središče biti duševnemu življe ju slovanskému v prestolnem mestu avstrijskem. Po go- Hrvaško-slovan- 6. junija 1865. Kursi na Dunaji v novem denarji voru se je začela lepa beseda. Državni zajemi ali posojila.IDruge obligacije z lotrijami 6% obligacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100. g. 128.20 ski deželni zbor je sklican na 17. julija v Zagreb; v novem dnar. po 100 g. g. 66.40|4 y2 % Tržaški lozi po 100,, 111.00 Njih Veličanstvo je zavrglo tišti red, ki ga je skovala banska konforencija, in ukazalo , naj se poslanci za ta pot še volijo po volilnem redu od 1861. leta: za to pride v ta zbor tudi 55 poslancev vojaške granice, ker v njem se bojo sklenile državnopravne razmere hrvaško-slavonske , o kterih naj tudi graničarji besedo 6% nar posojilo od 1. 1854 6% metalike . . . . 4 V/o 4% 3% 21 0 2 /0 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 86.00 imajo Ai v li U JL*> V y v JlA. v vi i J. Ji Ai vi vt x ^ / g / / // i i w Zagrebško-karlovškaželeznica se je odprla Obligacije zemlišn. odkupa. ^ dan t. m. O poldrugi uri se je vozovlak pripeljal iz Zagreba v Karlovec, in v tolikem času zopet nazaj (po 100 gold.) 5 % doljno - avstrijanske g. 75.75|5°/0 Donavsko-parabrod- 70.851 ski po g. 100 . . . 63.00 iKnez Esterhazy. po g. 40 „ 111.00 56.25[Knez Salmovi po g. 40 „ 30.50 26.25 26.25 17.50 19.00 42.00 IKnez Palfyovi po g. 40 57.50 |Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 n n n Grof Waldsteinovi po g. 20 fi ii 88 00 GrofKe£levičevi P° " 12.50 5 % ogerske. v e 25. maja so letos na Hrvaškem sèm ter tjè dobili koko ne. Tako zgodnjih svilcev nihče ne pomni, „ /0 aiojuow, O LCIJ CL A o IV pa tudi lepi so. Tudi v Dalmacii se letos svila dobro koroške, istrijanske 5% hrvaške in slovanské 5% krajnske, Štajarske, ii ii 74 25 l^udims^ki 73.25 po g. 40 ii 24.00 Denarji. ii Cesarske krone 89.00lçesarskj cekini Cesar so si prepovedali vsakoršen slovesen Državni zajemi z lotrijami. INapoleondori 20 (frankov) sponasa. oficijelni sprejem ; s toliko večo svečanostjo pa jih spre- Zajem od leta i860 . jeti se je pripravljal narod. 6. dne t. m. je bil prihod na- povedan v Budo. Do 9. t. m. ostanejo na Ogerskem. Ogerski deželni zbor se neki začne oktobra meseca. » ii ii ii v ii ii ii ii I860 petink. 1839 . . , ii ii ii 91.8 01S ouvraindoril | 96.251Ruski imperiali 145.00IPruski Fridrikdori 1839 petink. „ 142.001 Angležki souvraindori 5% narodni od leta 1854,, 87.70]Louisdori (nemški) Kardinal in primas ogerski je letos v N. Megjeru Dohodkine oblg. iz Komo „ i7.75|Srebro (ažijo) S' 11 11 11 11 11 11 11 11 14.80 5.1& 8.73 16.30 8.95 9.13 10.96 10.75 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.