SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 46 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 6 de noviembre - 6. novembra 2008 SPOSTLJIVO PRIZNANJE IN HVALEŽNOST IGOR DRAKSLER (G^^'or ž^^i^^a Škiofjia L(oka ma 4!.. di^'^^^) Prihajamo iz krajev - iz čistega središča - nase skupne domovine Slovenije. Od tam, kjer se predalpsko hribovje zniža v rodovitno ravan Kranjsko Sorskega polja. Od tam, od koder se z razgledisča nad mestom, ujetega med Poljansko in Selško Soro, Lub-nika odpre najlepši pogled na Kamniško-Savinske Alpe. Prihajamo iz tisočletnega mesta z dolgo in bogato zgodovino, davnega sedeža freisinških škofov, kjer so nastali tudi Škofjeloški Pasijon, Tavčarjeve povesti, pa vsem tako dobro poznane podobe slovenskih impresionističnih slikarjev. V teh krajih so doma dobri, verni in pridni ljudje. To so izvorni kraji pravega, avtentičnega krščanskega socializma. To pa so, žal, bili tudi kraji, kjer se je med drugo svetovno vojno in revolucijo ter po njej odvijala krvava bratomorna vojna in povojna revolucionarna morija. Nov, mnogo bolj strašen Škofjeloški pasijon. Mnogo naših občanov je bilo pobitih v teh strašnih dneh, ko je mogočen Škofjeloški grad postal strašno zbirno taborišče, mučilnica, prelepo loško podeželje pa množično morišče vojaških in civilnih žrtev; Slovencev, rojakov in mnogih drugih, ki jih je brezumni komunistični teror surovo pobil poleti in jeseni 1945. Mnogi so bili odtod odpeljani v smrt, mnogi pa so bili prisiljeni v večno pregnanstvo, kot denimo naš Loški rojak Tine Debeljak. Nekateri od naših loških rojakov in njihovih otrok, ter vnukov ste danes zbrani tukaj. Te še posebej prisrčno pozdravljam. Vesel sem in hvaležen sem, da sem danes lahko tukaj med vami. In, da Vas lahko povabim, da naše loške in slovenske kraje znova obiščete. Oziroma, da se vrnete k nam. Priznam, da Domovina Slovenija (niti ta zadnja vlada ne!) ni naredila dovolj, da bi vam omogočila pridobitev državljanstev ali, da bi celo bolj iskreno spodbujali vračanje naših rojakov v domovino. Slovenija, ni idealna domovina - takšna, kot nemara živi in bo vedno živela v vaših mislih, vaših spominih, vaših sanjah. Pa vendar je Slovenija sedaj demokratična, svobodna država. To dokazuje tudi to, da smo danes tu z vami, da vam brez strahu prinašamo Pesem. Po letu 1991 se je mnogokaj spremenilo. Tudi sam, kot župan Občine Škofja Loka, sem se od leta 1994 močno prizadeval, da so nujno infrastrukturo (ceste, telefon, vodovod) dobili tudi kraji v Loških hribih, ki so bili poprej dolga leta zapostavljeni. V Občini smo tudi eni prvih (prvi?) v državi, kjer smo pripadniki praktično vseh političnih strank in usmeritev dosegli skupno soglasje, da je potrebno povojni pobite, ki leže v grobiščih po občini, pietetno odkopati in pokopati. To smo razumeli kot nujni pietetni in civilizacijski standard. V nekaterih od teh grobišč smo izvedli tudi DNK teste. S tem smo marsikdaj naši državi pokazali pot (zaupanja), po kateri bo morala stopiti. Leta 2003 smo našemu rojaku dr. Tinetu Debeljaku posthumno izkazali zasluženo čast, ko smo ga s postavitvijo njegovega kipa v ,,Aleji znamenitih občanov" - simbolno sprejeli nazaj v naše loško občestvo. Tako se sedaj zazira na svoj čisto pravi škofjeloški Kamnitnik, kipu pa daje oporo, svoj temelj, prav kamen iz tega loškega Kamnitnika. Kakor mu je sicer ,,Črni Kamnitnik" (Loma Negra) dajal oprijemljivo točko v brezdanji argentinski pampi. Spominjal ga je na oddaljeno domovino, družino, dom. Na rodno mesto. Podnunski profesor je bil v resnici človek razpet med dvema stenama - med rdečim loškim Kamnitnikom in črnim Kamnitnikom Lome Negre. Ali kot v enem svojih pisem leta 1951 hrepeneče zapiše naš rojak: ,,Škofja Loka... Stojim v svoji sobi pred pampo in gledam v širno ravnino ... in prav na koncu, ko se obzor že nagiba pod zemljo, tam — se mi zdi — vidim ponosni loški grad in hišo pod njim... in ob njima vso bedno sedanjost, ki je ne poznam več in sem ji tujec, in lepo polpreteklost in slavno zgodovino... Vse to stopi pred moje oči, kot, da berem knjigo... ...da iz te knjige, ki edina hodi z mano, bi vam utegnil morda napisati par besed... Resnično: tale hip se mi je odprla na tisti strani, kot sem jo doživel pred 20 leti: Na loški kamnolom — na Rdeči kamnitnik, ki ga je tolikokrat naslikal naš rojak mojster Grohar in za njim še večkrat Jakopič (o sreča, da sta dva izvirnika prav tu v Buenos Airesu!) — sem pred 20 leti popeljal svojega učitelja s praške univerze, starosta slavistov, prof. Murka, ki se je začudil razgledu z nizkega griča: ,,Toliko cerkva!" Tedaj sem jih preštel. 44! Morda jih je še več, kadar je lepše vreme." In Loškemu profesorju so upanje v tem ravnodušnem povojnem svetu samote prinašali prav vera, literarno ustvarjanje in pesem. Živo slovensko pesem pa vam danes skupaj s pevskim zborom Lubnik prinašamo tudi mi. Vero v boljše, pravičnejše življenje ter poziv na udejstvovanje, na zavzeto delovanje, na ,,beg iz mrtvila" pa je nam v matici znal pokazati tudi Milan Komar, ugledni profesor in filozof, ki je nekaj časa živel in deloval tudi pri nas v Škofji Loki. Rekli bi lahko, da nas je prav on naučil Nad. na 2. str. Predsednik Türk in mandatar Pahor Pahor za mandatarja Predsednik republike Danilo Türk je v državni zbor vložil predlog, da se za mandatarja za sestavo nove vlade izvoli predsednika SD Boruta Pahorja. Po srečanju s predsednikom SD je dejal, da mu je v veliko zadovoljstvo, da predlaga Pahorja za mandatarja za sestavo nove vlade. Ob tem je poudaril, da je predsednik SD pomemben slovenski politik in povezovalna osebnost. Pahor se je predsedniku republike zahvalil za izkazano zaupanje pri podelitvi kandidature za mandatarja. Poudaril je, da to čast sprejema z veliko odgovornostjo. Kot je dodal, upa, da bo zaupanje upravičil. ,,Pred očmi ne bom imel osebnih ali strankarskih interesov, ampak interese države," je pojasnil. Vodje poslanskih skupin so na seji kolegija predsednika DZ sklenili, da bo izredna seja parlamenta v petek, 7. novembra, ob 10. uri. Poslanke in poslanci bodo mandatarja volili na tajnem glasovanju, za izvolitev pa potrebuje najmanj 46 glasov. Na dnevnem redu izredne seje bo tudi ustanovitev delovnih teles državnega zbora. Predstavniki poslanskih skupin so na današnji seji kolegija pripravili predlog odloka o ustanovitvi delovnih teles, o katerem bodo poslanci v petek glasovali. Predlog predvideva oblikovanje enakih delovnih teles kot v preteklem mandatu. Glede števila mest posameznih poslanskih skupin v delovnih telesih in razdelitvi predsedniških in podpredsedniških funkcij v njih usklajevanja še tečejo. Predsednik DZ Gantar je izrazil pričakovanje, da bo poslanskim skupinam uspelo doseči dogovor, dokončno pa bi razdelitev sprejeli na četrtkovem kolegiju. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na seji kolegija menil, da sedanji predlog glede razdelitve ni uravnotežen, Gantar pa je po seji dejal, da je želja SDS po več predsedniških mestih sicer upravičena, a odvisna od tega, koliko podpredsedniških mest si želijo. Poslanske skupine bodo z usklajevanji še nadaljevale. Na dnevnem redu petkove seje bo še nekaj mandatno-volilnih zadev, med njimi predvidoma imenovanje novega generalnega sekretarja državnega zbora. Gantar je v izjavi za medije po seji kolegija napovedal, da se bo držal predpisanih rokov, in ocenil, da gre za občutljive kadrovske zadeve. Medtem pa, ko so v levem trojčku zadeve precej jasne, se nadaljuje debata z DeSUS. Potem namreč, ko je postalo jasno, da Erjavec ne bo mogel ostati na obrambnem ministrstvu, so poslanci DeSUS zahtevali ministrstvo za delo. Vsekakor pa so stalno trdili, da hočejo biti v vladi in to brez posebnih pogojev. Na seji ta petek, 7. novembra, je potrditev Pahorja za mandatarja zagotovljena. Debata bo potem tekla le o zasedbi ministrskih mest, kjer Kresalova želi ministrstvo za zunanje zadeve, Golobič pa na visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Odprli kostnico žrtev pobojev Na mariborskem pokopališču Dobrava so odprli novo kostnico, ki je namenjena začasni ali trajni hrambi posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev. Kostnica se nahaja v neposredni bližini t.i. piramide sprave, ki je bila zgrajena leta 1990. Kot je v nagovoru poudaril predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, piramidi pripada prvenstvo med slovenskimi spravnimi spomeniki. Ob tem je izrazil željo, da bi ta lokacija sčasoma prerasla v park miru in sprave. Po besedah Dežmana ima kostnica pomembno vlogo v procesu prekopa in pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, prav tako pomembna pa je za urejanja ne le odnosa med Slovenci samimi, temveč tudi mednarodnega odnosa. Dodal je, da mora država poskrbeti za to, ,,da se vsa boleča dejanja uredijo na čim manj boleč in čim bolj korekten način". Po Dežmanovih besedah se mesto Maribor lahko pohvali s tem, da je ohranilo lokacije grobišč, nova kostnica pa ima pomembno mesto v preseganju boleče zgodovine. Kot je pojasnil Dežman, bodo v kostnico najprej prenesli posmrtne ostanke okoli 400 žrtev povojnih pobojev, in sicer 190 žrtev z Areha, 88 žrtev iz Konfina, 12 še neznanih žrtev iz Lokavca in okoli 100 žrtev, katerih posmrtne ostanke hrani Inštitut za sodno medicino. Ob otvoritvi so bili simbolično v kostnici le posmrtni ostanki dveh neidentificira-nih žrtev ženskega spola, ki so bili izkopani v Podli-poglavu. Kostnica je zasnovana in opremljena tako, da so v njej možna nadaljnja raziskovanja in pregledi posmrtnih ostankov s strani antropologov in arheologov. Po besedah vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa je gradnja kostnice, ki lahko sprejme posmrtne ostanke nekaj 1000 žrtev, stala 291.000 evrov. Ves denar je prispevalo ministrstvo, občina pa je poskrbela za zemljišče. Nedopustno krčenje sredstev Na rednem zasedanju v Gorici z je Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO) zaskrbljenostjo izpostavil krčenje javnih sredstev za delovanje slovenskih ustanov, ki ga predvidevajo ukrepi italijanske vlade. Kot so prepričani v SSO, bo predvideno krčenje 1.110.000 evrov za leto 2009, 1.220.000 evrov za leto 2010 ter 2.220.000 evrov za leto 2011 „nedvomno močno ohromilo delovanje vseh velikih slovenskih ustanov". Odločitev vlade v Rimu za krčenje več kot 4,5 milijona evrov v treh letih je po mnenju izvršnega odbora SSO nedopustna. Kot je poudaril izvršni odbor SSO, vprašanja javne finančne podpore za delovanje slovenskih kulturnih ustanov nikakor ne gre obravnavati v luči splošnega krčenja državne javne porabe, ki se ga je lotila vlada italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Status slovenske manjšine je namreč opredeljen v mednarodnih pogodbah, katerih podpisnica je Italija, kar pomeni, da ima vlada dolžnost zagotoviti slovenskim ustanovam razvoj in delovanje. Odločitev za krčenje sredstev slovenski manjšini poleg tega označujejo kot „nerazumljivo". Škof Pirih v Avstraliji IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Od ponedeljka, 3. do srede, 26. novembra 2008 se koprski škof msgr. Metod Pirih mudi na pastoralnem obisku slovenskih rojakov v Avstraliji. Na potovanju ga spremlja p. dr. Viktor Papež, provincial slovenske frančiškanske province. Obisk poteka ob praznovanju 40. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. bratov Cirila in Metoda v Melbournu. Slednjo je pred 40. leti blagoslovil predhodnik škofa Piriha, koprski škof dr. Janez Jenko, ki je bil prvi slovenski škof, ki je obiskal Slovence v Avstraliji. P. Papež bo na tem obisku utrdil vezi s sobrati v Avstraliji, saj slovenske rojake v Avstraliji pastoralno oskrbujejo prav frančiškani. Obisk poteka pod geslom Ostanimo v srcu mladi — tu je naš dom, tu smo doma! Prvi del gesla nosi besede z uspelega 34. slovenskega mladinskega koncerta, ki je bil 4. oktobra 2008 v Adelajdi, drugi del pa sestavljajo besede s praznovanja 40. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve sv. bratov Cirila in Metoda v Mel-bournu. Slovenska skupnost v Avstraliji bo ta čas zaznamovana s praznovanji. Obhajanje pomembnih jubilejev pomeni praznik slovenskih cerkva in skupnosti verujočih, pa tudi slavje prizadevnosti, delavnosti in ustvarjalnosti ter žive vere slovenskega človeka na od Slovenije najbolj oddaljenem delu sveta. Obletnice slovenskih cerkva v Avstraliji Štirideseta obletnica blagoslovitve cerkve v Kewu v okolici Melbourna. — Cerkev sv. bratov Cirila in Metoda se nahaja na 17 A'Beckett Street v kraju Kew blizu parkov in reke Yarre in je 6 kilometrov oddaljen od središča Melbourna. Dne 20. oktobra 1968 je cerkev blagoslovil škof Jenko. Zgrajena je bila s prostovoljnim delom rojakov, s katerimi je posebej sodeloval p. Bazilij Valentin. Petintrideseta obletnica blagoslo- vitve cerkve v Merrylandsu v okolici Sydneyja. — Cerkev sv. Rafaela, zavetnika popotnikov in izseljencev na 313 Merryands Road v Merrylandsu, ki se nahaja 26 kilometrov zahodno od središča Sydneyja, je 14. januarja 1973 ob prisotnosti frančiškanskega provinciala p. Marijana Valenčaka blagoslovil tedanji ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Petindvajseta obletnica blagoslovitve cerkve v West Hindmarshu v okolici Adelajde. — Cerkev Sv. Družine na 47 Young Avenue v West Hinmdarshu ob reki Torrens, ki je 4 kilometre oddaljena od Adelajde, je 13. februarja 1983 blagoslovil ljubljanski^ nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Cerkev so skupaj s p. Janezom Tretjakom zgradili rojaki iz Južne Avstralije. Petindvajseta obletnica blagoslovitve cerkve v Wollongong — Fig-treeju. — Cerkev Vseh svetih v Fig-treeju je najmlajša slovenska cerkev v Avstraliji, ki jo je od anglikanske župnije kupil Slovenski klub Planica iz Wollongonga. Dne 27. novembra 1983 jo je blagoslovil tamkajšnji škof msgr. William Murray. Obletnice cerkva obenem pomenijo jubileje občestev verujočih v Avstraliji, ki imajo korenine v Sloveniji. Za rojake imajo tovrstna srečanja poseben pomen, saj jih povezujejo tako med seboj kot tudi z domovino. Položaj skupnosti slovenskih katoličanov v Avstraliji Srečanja in kulturne dogodke bodo spremljale narodne noše, ki bodo na poseben način izražale dobrodošlico slovenskima gostoma. Ob pastoralnem obisku, kulturnih dogodkih in jubilejnih praznovanjih rojaki v Avstraliji skupaj z organizatorji pastoralnega obiska vsem, ki čutijo s Cerkvijo, izrekajo čestitke. Bogu izrekajo iskreno zahvalo za graditelje cerkva in za vse, ki danes skrbijo za slovenske verske hrame v avstralskih velemestih. Slovenski rojaki cerkve sprejemajo za svoj dom, saj se v njih srečujejo v vseh življenjskih položajih. V njih črpajo moč za nov dan. V njih vidijo nekakšne slovenske ambasade. Duhovniki, ki delujejo med Slovenci v Avstraliji, so prepričani, da se bodo v slovenskih cerkvah najdlje ohranile slovenska beseda, pesem in molitev. Slovenski duhovniki, ki delujejo med rojaki v Avstraliji — p. Ciril A. Božič OFM, voditelj slovenskega misijona v Melbournu, glavni urednik Misli in policijski kaplan Victoria Police; — p. Valerijan Jenko OFM, „patriarh", graditelj cerkve in misijona v Merrylandsu; — p. Janez Tretjak OFM, graditelj cerkve in voditelj slovenskega misijo-na v Adelajdi; — p. Darko Žnidaršič OFM, voditelj slovenskega misijona v Sydneyju. TONE MIZERIT SPOŠTLJIVO PRIZNANJE IN HVALEŽNOST Nad. s 1. str. in spodbudil k aktivnemu udejstvovanju po letih komunističnega mrtvila. Od daleč, iz bolj svobodnega sveta nam je pokazal pot: Nas veliki Loški rojak, pred dvema letoma tu v Argentini umrli filozof Komar, piše v svojih delih pred petdesetimi leti, kot vizionar o lastni državi: ,,Podvrženo ljudstvo, ki se ne zna osamosvojiti, se v bistvu boji samostojnega življenja, ker mu v globini prija podvrženost in neodgovornost za lastno usodo. V navedeni razlagi je gotovo znaten del resnice. Družbeno, na zunaj vidno stanje ima končno res svoj izvor v človeških srcih. Toda družbeni dejavniki in gospodarski sestavi, ko so bili nekoč ustvarjeni, postanejo nekako neodvisni od dogajanj človeškega srca in človek se pred njimi znajde kot pred nečem danim. Še tako dobra socialna zakonodaja ne bo mogla ustvariti novega družbenega reda, če je ne bo spremljal preporod duše, to se pravi, če ne bo čut socialne pravičnosti prežel duha delavcev in delodajalcev. Brez kritja resnične, v srcih ljudi živeče kreposti besedilo še tako dobrega zakona ostane mrtev paragraf, ki ga človeška iznajdljivost kaj kmalu obide. Ni dvoma, da mora nov družbeni red zrasti iz ljudi samih. Nasprotno pa, kadar govorimo o političnem redu in o lastni državnosti, zadeva med nami še daleč ni enako jasna. Tudi lastna državnost ne obstoja samo v zunanji pravni obliki, ki jo more narodu podeliti mednarodni dogovor, državna pogodba ali proglas suverene skupščine, ampak je nekaj veliko globljega, čemur je pravna, od drugih narodov priznana oblika le zunanji izraz in vidno jamstvo. Zrela, dorasla ljubezen do naroda je pametna, razumna in razborita, ker zna razumeti in razbrati, kar je v danih okoliščinah za narod prav in primerno. Iz ljubezni se hrani politična krepost in državotvornost. Podobno iz fantove zdrave ljubezni do dekleta vznikne zakon in se ostvari celica človeške družbe, ki je družina, in fant prav iz te ljubezni črpa moč za delo, za napredek v poklicu, da si pridobi sredstev za lastni dom; kakor bi bilo zgolj romantično čustvo, ki bi ga onesposabljalo in odvajalo od teh naravnih dolžnosti, nezdravo, tako je tudi nezdravo vse zgolj čustveno domoljubje, ki po svojem naravnem nagibu ne teži v pametne, možne, uresničljive zamisli našega narodnega doma. Zdrava ljubezen je tesno povezana z značajsko solidnostjo. Pri družinskih in političnih zadevah značaj velja več kot talent in izobrazba. Samo iz značajske dozorelosti zakoncev lahko zraste duhovno zdrava družina in tudi narodna država; v kakšni koli pravni obliki že, bo zrasla samo iz zrele politične pameti Slovencev, ki se bore zanjo. Pamet pa ne pomeni plašljivosti, opreznosti, neodločnosti, iskanja varnosti in podobnega. Pameten ni samo tisti, ki ne gre čez cesto, ki se bliža avto z veliko hitrostjo, pameten je tudi tisti, ki prečka ulico, ker avto ne vozi prehitro, in bi bil nespameten, če tega ne bi storil. Pamet sploh ni mogoča brez spremljave poguma. Kdor ni pogumen in borben, sploh ne more živeti pametno in razumno, kakor so poudarjali starejši in poudarjajo tudi novejši moralisti. Po drugi strani pa ni prave borbe in poguma brez kritične pameti. Rehabilitirati pojem zrele, zdrave in prave pameti v politiki in v ljubezni do domovine gotovo ni lahko delo, a predstavlja bistven korak — na potu k politični doraslosti, katere vidni izraz bo država." In imeli smo ljubezen in zdravo pamet. In imamo lastno državo! Že celih sedemnajst let. Ponosni smo nanjo in na naš narod in na naše prednike! In imamo svobodo, svobodo, ko lahko svobodno izberemo državo v kateri bomo živeli, ustvarjali, in ko domovina ni več nedosegljiva, ko ne živi več le v sanjah in hrepenenjih, kot je bilo v svinčenih časih, ko so vas na silo odtrgali od nje in vsega kar ste imeli radi. Ampak na poti k popolni politični in nacionalni zrelosti, se bo potrebno k globokim mislim našega rojaka, kar naprej vračati. Vam pa še enkrat izrekam spoštljivo priznanje in hvaležnost za vašo vero, upanje in pripadnost Slovenstvu, tudi skupaj se bomo zdaj laže in pogumneje odpirali svetu. Danes pa sem vam zahvaljujem za tako lep, prisrčen in gostoljuben sprejem. Vladne in ljudske skrbi se te dni sučejo okoli treh temeljnih točk: podržavl-jenje pokojninskega sistema, stabilnost valute oziroma moč dolarja in pa varnost. Vlado srbi denar, ljudi pa življenje, ki je v stalni nevarnosti. Spremembe na boljše? Začnemo z vprašanjem varnosti, ker vse ankete kažejo, da je to prva skrb normalnega Argentinca. Bolj kot kriza, bolj kot dolar ali kakšno drugo pereče vprašanje, se vsi sprašujemo, ko gremo zjutraj od doma, ali se bomo zvečer vrnili. Je v tem nekaj panike? Gotovo: če gledamo statistike, možnost napada, ropa ali uboja ni tako velika, kot razberemo iz časopisne kronike. A dejstvo, da ni varnega mesta, da smo vsi izpostavljeni možnosti kakega zločina, je realna in otipljiva. Če statistično ni večja, se moramo v veliki meri zahvaliti previdnosti in varnostnim ukrepom, ki jih vsak podvzame v svojem okolju. Ker pa je kar nekaj zvenečih ubojev zadnje čase razburilo ljudi, se je vlada ponovno dotaknila tega vprašanja. Predsednica in tudi njen mož sta omenila ta problema in krivdo usmerila na sodno ustanovo. „Policija aretira, sodniki pa izpuščajo", je zagotovila gospa Cristina. To drži, ker številke povedo, da je samo v provinci Buenos Aires 14.000 obsojencev, ki bi morali biti v ječah, pa so po eni ali drugi varianti na svobodi. To skušajo sedaj popraviti s predlogi zakonskih sprememb in večjim nadzorstvom sodnih odlokov. A tudi ni vsa krivda v sodnem sistemu. Policija se je izkazala za nezmožno, ali nezadostno in tudi poseg žandarmerije ne pomaga. Guverner Scioli je sedaj bistveno spremenil ustroj varnostnega sistema, odstranil nekaj glav in povišal druge. Žalostna dosedanja izkušnja pa kaže, da taki posegi ne rodijo zaželenega sadu in da se vladno zanimanje poleže čim pojenja ogenj ljudske nejevolje. Zeleni kvišku! Ne govorimo o osebah, ki jih skrbi ekologija, temveč o dolarju, ki v Argentini kaže prepričljivo težnjo po rasti. Če se je še prejšnji teden sukal okoli $3,20, je zadnje dni poskočil, dokler ga vlada ni kruto napadla. A zadržal se je kar nekaj dni na $3,40. Ko je namreč kazal namen, da nevzdržno raste, je vlada vrgla na trg tisoč milijonov ameriške valute in s tem pokazala voljo, da ne pusti svobodne igre povpraševanja in ponudbe. Problem je v tem, da tudi v vladi sami nimajo jasno, oziroma niso edini, kaj naj z dolarjem naredijo in do koliko naj ga pustijo rasti. Vprašanje pa se še zaostri, ker v sosednji Braziliji real pada in brazilski izdelki konkurenčno prodirajo na argentinski trg. Soja si ne opomore in izvozniki ne prodajajo deviz. Zato je vlada prepovedala nakup in prodajo delnic tujih družb, ki je bil eden običajnih postopkov za nakup in izvod ameriške valute. Fondi gor, fondi dol. Vlada pa močno napreduje v svojem namenu, da podržavi pokojninski sistem. Sedaj niti več ne prikriva, da jo zanimajo le denarna sredstva privatnih družb. Napoveduje že velika javna dela, ki naj ljudi prepričajo o uspešnosti vladanja in upravljanja na pragu volilnega leta. Te dni je ukazala (še) privatnim pokojninskim družbam, naj iz držav Mercosurja poberejo in prinesejo nazaj vse naložene fonde. Govorimo o kakih 535 milijonih dolarjev, ki so bili varno in plodovito naloženi zunaj, predvsem v Braziliji. Razlog je potreba, da se ta sredstva uporabijo za javna dela. Povratek tega denarja bo seveda pomagal tudi nekoliko olajšati pritisk na dolar. Boj v parlamentu. Kaže, da je usoda novega zakona zapečatena. Res je, da je vlada popustila v nekaterih točkah, le toliko, da si je zagotovila podporo med zavezniki. Postopek v komisijah bo zaključen te dni in bo takoj prišel na glasovanje v obeh zbornicah. Nič ne kaže, da bi se besedilo kje zataknilo. Opozicija se sicer precej giblje, a ni enotnega nastopa. Radikali so pripravili lasten projekt, ki pa tudi ni naletel na pozitiven odmev. Zapišemo lahko tudi, da na levi s simpatijo gledajo ta vladni korak, čeprav ne soglašajo z metodo. Poleg tega je pretekla izkušnja kmečkega upora vlado dovolj izučila, da se ne bo ponovno spuščala v nevarnost. Če bo treba počakati, bo počakala; če bo treba še kaj popustiti, bo popustila. A končno bo zakon potrjen in denar v državni blagajni. Spotik v New Yorku. Popolnoma nepričakovan (vsaj za vlado) pa je bil poseg sodišča v New Yorku. Znani sodnik Griesa, ki ima v rokah večino tožb proti Argentini zaradi neplačanega dolga, je zamrznil fonde privatnih pokojninskih podjetij, naložene v ameriških delnicah. Dokler so bila ta sredstva privatna, so bila varna, sedaj, ko bodo podržavljena, pa upniki zahtevajo, naj jih sodnik zapleni in izroči njim. Nihče ne more reči, da je Griesa neprijazen do Argentine. A sedaj od vlade zahteva, da mu zagotovi, da se ta sredstva ne bodo uporabila za plačevanje zunanjega dolga, ker v tem primeru bi pripadala upnikom, ki Argentino tožijo. Vladi je položaj zelo neljub in ni jasno, kako se bo izmazala iz te zagate. SLOVENCI V ARGENTINI FATIMA - LOMAS DEL MIRADOR Slovesno ustoličenje podobe Marije Pomagaj V soboto 25. oktobra je bila ustoličena podoba Marije Pomagaj v farni cerkvi Nuestra Senora de Fatima v Lomas del Mirador. Pobudo za ustoličenje je dal župnik Pablo Caruso glede na to, da je slovenska skupnost, ki živi v tem predelu Buenos Airesa, močno povezana z nastankom cerkve leta 1960. Cerkev je zgradil arhitekt Marjan Eiletz, križ je izdelal slikar in kipar Ivan Bukovec, vitražo pa umetnik Marko Jerman. Gmotno in delovno pomoč so nudili med drugimi, številni Slovenci iz omenjenega okraja. Slavja so se udeležili veleposlanik RS v Argentini prof. Avguštin Vivod z gospo, častni konzul RS Herman Zupan z gospo in predsednica krovnega društva Zedinjena Slovenija Alenka Jenko Godec. Slovesnost se je začela točno ob 19.00 uri. Maševal je župnik Pablo Caruso. Somaševali so delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Jure Rode, g. Nestor Sato in g. Pavle Novak CM. Sodeloval je diakon Janez Perharič. Med sv. mašo je prepevala skupina pevcev in pevk, ki jo je vodil Marcelo Brula. Pred oltar so prišli v procesiji najprej para v slovenskih in argentinskih narodnih nošah z zastavami, sledili so ministranti, diakon, somaševalci ter župnik s podobo Marije Pomagaj. Med pridigo je g. Pablo Caruso poudaril važnost pobude za zidavo cerkve, ne samo zato, ker bi sami pobudniki hodili v njo molit, temveč, ker jo bodo obiskovali tudi bodoči rodovi. Podal je nekaj podatkov, kot na primer, da vsako nedeljo pride k sv. maši okoli 1000 ljudi. Povedal je, da je poleg cerkve zrasla farna šola, ki jo danes obiskuje 1800 otrok. V okviru šole deluje tudi športni center, ki ga redno obiskuje okrog 500 družin. Telovadnica tega centra se imenuje „Gimnasio padre Felipe" po slovenskemu duhovniku Filipu Zaklju, ki je po upokojitvi vse do svoje smrti pomagal župniku in je bil med farani zelo priljubljen. Primerjal je sedanjost župnije z velikim drevesom, ki je zraslo iz pred več kot štirideset let vsejanega zrna. Pod tem drevesom danes iščejo zavetje verniki. Zatrdil je, da je ustoličenje podobe Marije Pomagaj poklon farne skupnosti slovenski krajevni srenji, ki jo je Marija Pomagaj spremljala in varovala v ključnih trenutkih življenja, ko so morali bežati iz domovine, preživljati v begunskih taboriščih in se prilagoditi na razmere v novi domovini in novemu okraju. Posebno se je spomnil še na rajne dobrotnike. Po obhajilu se je vršilo slovesno ustoličenje. Marija Pomagaj ima sedaj svoje mesto v farni cerkvi ,,Nuestra Senora de Fatima" in v srcu ne samo slovenskih vernikov, temveč v srcu vseh tistih, ki v njo zahajajo. Pred blagoslovom sta bila predvajana posneta pozdrava kardinala F. Rodeta in ljubljanskega nadškofa in metropolita A. Urana. Slovesnost se je končala z mogočno ,,Marija skoz' življenje". Spominske podobice so bile dar Narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah. Vso slovesnost je v živo prenašala katoliška radio postaja ,,Radio Sin-ton^a". mv EKO BARILOCHE 2008 Na cilju Le na kratko se oglašamo s tekmovalne, toliko, da povemo, da so vsa moštva srečno prispela na cilj brez večjih težav. Vremenski pogoji so bili zelo ugodni, sončno v glavnem brez oblakov, prijetne temperature in rahel veter. Več podrobnosti in splošno poročilo bomo objavili naslednji teden. Tokrat le končno uvrstitev moštev in končni čas tekmovanja z vsemi kazenskimi pribitki. 1. SPD ,,Smo predobri" 11:11:28 2. ,,Mi ki tečemo" Bariloche: 11:30:00 3. ,,Sanmartinski čevapčiči" 13:09:22 4. Zonda Mendoza 13:34:08 5. ,,Carapachayski rezanci" 13:59:43 6. ,,Ta mali team" San Justo 14:13:20 7. ,,Madema" San Justo 14:15:50 8. „Lanuški amateurs" 16:17:50 Izven uvrstitve (so bili izključeni iz redne uvrstitve, ker ta moštva niso obšla celotne proge z vsemi svojimi člani, kakor je bilo v pravilniku zapisano). 9. ,,Pristavski ombuji" 13:48:33 10.,,Najboljši tri" San Justo 15:59:49 11.,,Mil" San Justo 15:46:02 12.,,Trula" Slomškov dom 16:39:50 Imena članov moštev si lahko ogledate v Svobodni Sloveniji, ki je izšla 23. oktobra. Le pri ,,Pristavskih ombujih" so člani različni, kej sta dva člana brez obvestila odpovedala zadnje dni (Kristjan Kopač in Lucijana Čop) tako, da je moral edini preostali član (Matija Mavrič) na hitro sestaviti moštvo, da so lahko se udeležili tekmovanja. Novi članici ,,Pristavskih ombujev" sta Lucijana Seljak in Nadja Urbančič. Moštvo „Najboljši tri" iz San Justa pa je že od vsega začetka teklo izven redne uvrstitve, ker njegovi člani niso izpolnjevali pogojev sestave moštev. (Pogoji so bili, da morajo biti stari med 16. in 26. let ter vsaj eden od članov ne sme biti srednješolec). mk Slovenskemu planinskemu društvu Bariloche, vsem sodelavkam in sodelavcem ter organizatorjem Vseslovenskega mladinskega srečanja in športnega tekmovanja EKO-Bariloche 2008, ISKRENA HVALA! Udeleženke in udeleženci ter njihovi starši ARGENTINCI V SLOVENIJI Maša pri Srcu Jezusovemu Ze več let ga. Anica Moder skrbi, da je na nedeljo pred dnevom vernih duš v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani maša za rojake, ki so umrli v Argentini. Pri tem ji priskoči na pomoč Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki po mreži svojih članov in prijateljev razpošlje vabilo po Sloveniji in zamejstvu. V nedeljo, 25. oktobra, se je rednim udeležencem popoldanske maše na Taboru pridružilo lepo število vernikov, ki so -direktno ali indirektno - povezani z rojaki v Argentini. Večina seveda tistih, ki so se preselili iz Argentine, a z njimi pomolijo za rajne tudi drugi sorodniki, živeči v Sloveniji, ali pa prijatelji, ki nimajo nobenega svojca čez lužo, pa se radi in redno udeležujejo „argentinskih" srečanj. Za Vse svete se pokopališča po Sloveniji osvetlijo in mora biti ponoči iz zraka prav zanimivo opazovati to razsvetljavo. Marsikdo pa nima komu in kje prižgati svečko, pa jo zato prinese k oltarju in si s tem uteši željo, da jo prižge na grobu svojega dragega. Maševal je Janez Cerar CM, ravnatelj svetišča, velik prijatelj in dobrotnik preseljenih argentinskih Slovencev. Z vsemi je delil tudi srečno novico o novem članu njihovega reda. Njemu smo dolžni tudi zahvalo, da se po maši moremo srečati v toplih prostorih Vincen-cijevega doma, spiti topel čaj, okusiti dobro pecivo, predvsem pa poklepetati in si izmenjati novice. GB BARAGOVA SOLA Polna smeha in veselja, naša družinska nedelja! Tudi letos smo praznovali družinsko nedeljo v naši šoli. Pričakovani dan je prišel; bila je lepa sončna nedelja 5. oktobra. Naprej smo se veselili pri sveti maši, ki jo je daroval g. Jaka Barle. Zelo lepo nam je govoril o družini in molitvi ter pripovedoval kako se skupaj ujemata. Tudi je razlagal o sv. rožnem vencu in kako je Marija naročala to molitev. Imeli smo čas za zajtrk in potem smo se zopet zbrali, a zdaj v dvorani. Namen našega praznovanja je bil, da preživimo nedeljo v sproščenem medsebojnem druženju ob zabavi. Prostor je bil prav lepo okrašen z baloni in trakovi. Na odru je bila tabla, zraven pa še plakati in darila. Težko je bilo sklicati otroke, kajti zunaj je bilo zares lepo: brcali so žogo, igrali skrivalnice, se gugali itd. Tako, da smo pustili družabne igre za po kosilu. Pred kosilom je gdč. Rotija Grbec lepo pozdravila starše in izrazila najlepše želje vsem, ki so med nami. Poudarila je, da je s temi prijetno praznovati in preživeti lepe dneve in trenutke. Takole je nadaljevala: ,,... v družini delimo lepe in grenke trenutke. Vi, ki nam stojite ob strani in nam pomagate, spomnite se, da so vaši otroci hvaležni in se tega veselijo!" Otroci so bili že postavljeni in pripravljeni za petje ... ,,lepa pesem druži vse ljudi ... pesem veselje vrača, le skupaj z njo po svetu človek hodi naj!". Ob tej priložnosti smo tudi povabili družino, ki rada poje in je tudi našim otrokom podelila nekaj pesmi. Prisrčno sta pripravili otroke ge. Monika Urbanija Koprivnikar in Anči Koprivnikar Rozina. Smem vam reči, da je bilo zelo prijetno: skupaj smo peli in marsikomu je tekla kakšna solza po licih. Močan aplavz jih je spremljal do konca. Miza je bila že pripravljena in slastni jajčevci v provansalski omaki (berenjenas a la provenzal), mmnnn, prav odlični! Ob tem naj dodam: mamice, kako ste pokazale svoje sposobnosti! Sledila je okusna piška s krompirjem ... in solata, brez besed ... odlično! Preden bi se otroci razšli, smo učiteljice razložile igre. Igrali smo: povej brez besed. Gdč. Cecilija Čampa je pripravila velikansko kocko in na vsaki strani je bila narisana tema: zemljepisna imena, samostalnike, pesmi, pravljice, glagoli in ... šesta stran je bila najbolj pričakovana, narisana je bila krona in igralec je lahko izbral temo. Tu smo se zelo smejali, ker je bilo zelo smešno risanje glagolov, vsaj nekaterih. Kako bi narisali glagol goljufati ali brisati? In pravljice? Ali bi vi lahko v tridesetih sekundah narisali Povodnega moža ali Siroto Jerico? Lažje je bilo s samostalniki, seveda. Otroci so prav zanimivo ugibali in odrasli so spremljali igro in pomagali, kajti zanje je bilo tudi težko in tudi smešno, ko so odkrili rešitev. Na vrsti so bile vislice. Nekatere besede so bile zelo enostavne, da bi lahko tudi otroci marsikatero odkrili in tudi malo bolj iskane besede v pravilni slovenščini. Ko je bilo konec te igre je bil končni izid še negotov. Prva in tretja ekipa sta morali igrati: ,,pesem se nadaljuje". Končno je zmagala in dobila svoj pokal ekipa 3. Otroci so bili prav veseli sladkarij in daril! Med veseljem in smehom smo se poslovili: nasvidenje prihodnje leto, ko se zopet srečamo! Preden smo se razšli je sledil zopet močan in iskren aplavz za vse mamice, ki so bile v kuhinji: Lučka, Estela, Marjana, Marija, Aleksandra, Eli, Marija, Juana, Vanika in Miriam. Naj Bog spremlja s svojo ljubeznijo in milostjo na življenjskih poteh vse naše družine. Prosimo ga za družinsko povezanost, da bi živeli kar se da v miru, zdravju, v sreči in v veselju. Prosimo naj nas povezuje, osebno srečo oblikuje, Ijube-zen v družini naj nas osrečuje! LS» Klemen Žumer med mladimi _EU, EP, EPSO, PNZ, EGP, EGS, ECB, ERS, mag., dr., spec., dipl.... Med naštetimi kraticami in krajšavami opazimo, da prve označujejo evropske institucije, druge pa nazive izobraževalne stopnje. O prvih nismo kaj dosti vedeli, večina nas mladih pa bi radi dosegli navedene ali kak drug naziv. Zato se je vsak odločil za določen študij na univerzitetni ali pa na enakovredni ravni visoke izobrazbe. Pravijo, da se človek celo življenje uči in zato, da bi razširili naš pogled na svet, smo se na povabilo organizacije SDO-SFZ in v okviru predavanj za visokošolce pridružili srečanju z osebo, ki nam je pokazala, kakšne stike lahko imamo z EU in Slovenijo. O tem nam je v soboto, 25. oktobra, v Slovenski hiši, po mladinski sv. maši, na didaktičen način, s slikami in video posnetki govoril mag. Klemen Žumer, podpredsednik NSi za Slovence po svetu, ekonomist in svetovalec pri ELS-ED v Evropskem parlamentu. Na obisku je med nami, ker želi v živo spoznati, kako živimo Slovenci v Argentini. Najprej mu je predsednik centralnega mladinskega odbora, Andrej Žnidar razložil, kako deluje mladinska organizacija in kateri so naši cilji. Med temi je omenil, da bi želeli, da bi v Sloveniji spoznali naše delovanje in razumeli, zakaj obstaja v Argentini tako velika skupnost. Potem smo gostu pokazali video s slikami celoletnih aktivnosti: pevsko glasbeni večer, mladinski dnevi, mladinske maše, pust, silvestrovanje, itd. Tako je Klemen lahko dobil prvi vtis mladine iz Argentine. Potem pa je kar on prevzel besedo in nam sproščeno razložil, kakšne so možnosti študija v Sloveniji, katere smeri študija so bolj iskane, kakšne štipendije in zaposlovanja se lahko dobi. Nato smo preskočili na drugo in zelo aktualno temo. Povedal nam je, kaj je Evropska Unija, zakaj je nastala, kako delujejo glavne evropske institucije, katere stranke jih sestavljajo. Zelo jasna je bila njegova razlaga, saj smo ji tudi sledili z multimedijskimi pripomočki. Potem pa je še nakazal konkretne projekte, ki bi se lahko s časom uresničili. Dejal je, da je v Sloveniji skupina mladih, ki se zanimajo za ekonomijo, politiko in razne teme, in se srečujejo in debatirajo o vseh teh področjih: svetovna finančna kriza, slovenska, evropska in svetovna politika, globalno segrevanje - uporaba čistih energij, slovenstvo, važnost slovenskega jezika, sprava (domo-branstvo) in še druge. Ta skupina ima veliko zanimanje, da bi izmenjavali mnenja z mladimi iz Argentine, ker vidijo, da imamo mi poseben pogled na nekatere teme in jih to vznemirja. Zato bi se morala tukaj sestaviti skupina, ki bi se za to zavzela. Ena od zamisli je ustvaritev ,,TV kanala" preko interneta, kjer bi vsak mesec mladi iz Argentine snemali video, na katerem bi povedali novosti meseca in razložili, do katerih zaključkov smo prišli pri določeni temi. Skupina v Sloveniji bi posnela isto, ampak iz njihove optike. Druga ideja je pripraviti mednarodno izmenjavo. S tem bi lahko skupina mladih potovala v Slovenijo in spet drugič pa obratno, mladi iz Slovenije bi nas obiskali. Pri teh srečanjih bi lahko poglobili medkulturni dialog, imeli duhovne vaje, mladinske dneve in mnogo drugih dejavnosti. A če želimo ideje spraviti v prakso, je potrebno veliko energije. Zato smo po tako pestrem predavanju pripravili ,,pizzeado" in med to smo se v manjših krogih še naprej pogovarjali z mag. Klemenom Žumerjem, ki je pripravljen pomagati, da se bodo ti zahtevni projekti uresničili. Po polnoči pa se je vsak vrnil na svoj dom; si ogledal brošure, ki smo jih dobili, in z navdušenjem razmišljal o naši prihodnosti. Hvala mlademu gostu za tako zanimivo srečanje! SP GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA Mladinski dan Mladinski dan je zma ideale ustvarja v njej. Kjerkoli se ta dan vrši v slovenski skupnosti, naj si bo to v Mendozi ali v Velikem Buenos Airesu, je to dan naše mladine. Nam ostalim pokažejo, da obstojajo kot slovenska mladina, pa naj si bo rojena tudi izven Slovenije. V njih gledamo lastno mladost. Sami smo jo doživljali na drugačen način in v času 2. svetovne vojne. Vse nas veseli, da na ta dan in na poseben način nastopijo in nam povedo, da so. Njihovo navdušenje nas vse prevzame. a slovenske mladine, ki svoje življenjske sile črpa iz slovenske zemlje in si 'ivijo sicer v dvojnem svetu in to je zanje dobro in koristno. Za mnoge stvari se imajo zahvaliti slovenski dobro namerni preteklosti. Veliko pa se lahko obogatijo z vsem, kar jim dobrega ponuja svet, v katerem živijo. Slovenska skupnost je v marsičem preživela. To nam dokazujejo šole, domovi in vseh vrst organizacije. Pa tudi znanje slovenskega jezika. Čeprav to ni popolno, je pa en jezik več, kot govorno sredstvo in velika kulturna dobrina. Niti škof Rožman ni gledal tako daleč, ko je dejal, da naj otroci v tretjem kolenu vedo vsaj to, odkod so bili starši doma. Vsi smo k temu doprinesli. Starši, učitelji, duhovniki, domovi, organizacije vseh vrst in ne na zadnjem mestu tudi mladina sama. Ona nas je poslušala, se pustila voditi in šla za nami. Naj bi vse to trajalo še mnogo let. Kot smo do zdaj vsi sodelovali, delujmo vsi še naprej in mladina naj ve, da je ona bližnji cilj vsega našega prizadevanja. Naj tudi ona svoj delež doprinese. SLOVENŠČINA NA UNIVERZI Laplaški lektorat že deluje Po natanko treh letih dogovorov je v torek, 28. oktobra, končno začel delovati lektorat slovenskega jezika na Državni univerzi v La Plati, na katerega se je vpisalo 20 slušateljev, večinoma potomcev slovenskih priseljencev. Akademski svet je program odobril 1. oktobra, tako da letos sicer začenjajo praktično tik pred koncem študijskega leta, seveda pa bo s polno paro nadaljeval v študijskem letu 2009, ki se v Argentini začenja meseca marca. Lektorat bo organiziran podobno kot na Univerzi v Buenos Airesu, se pravi, da je odprtega tipa, za vsak letnik je predvidenih 60 ur, celotni cikel pa bo obsegal 5 letnikov. Glede na to, da vodenje lektorata prevzema lektorica Mojca Jesenovec, ki poučuje tudi v Buenos Airesu, bo v La Plati zaenkrat razpisoval vpis le v en letnik na leto. Lektorat v glavnem mestu province Buenos Aires je drugi lektorat slovenščine v Argentini. Do dogovarjanj med ljubljansko in laplaško univerzo pa je prišlo na pobudo slovenskega društva Berisso - La Plata - Ensenada, ustanovljenega leta 2003. Meduniverzitetni sporazum je bil podpisan lani, ob obisku v Argentini pa sta ga rektorju univerze v La Plati Gustavu Adolfu Azpiazuju 26. maja 2008 predali predsednica programa STU izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič in vodja programa STU mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi veleposlanik RS v Argentini Avguštin Vivod in lektorica prof. Mojca Jesenovec. IZ ZVEZE Dobro in okusno Razstava o protestantskem šolstvu V prostorih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani so odprli razširjeno različico razstave o protestantskem šolstvu, ki prinaša še pričevanja o pojavljanju Trubarja v slovenskih učbenikih. Postavitev v Slovenskem šolskem muzeju je razdeljena na 13 tem in „predstavlja idejno ozadje, organizacijski načrt in cilje protestantske vzgoje in izobraževanja", je pojasnila sodelavka muzeja Valentina Srebot. ,,Začeli smo z obdobjem med humanizmom in reformacijo. Tedaj so se kalile tiste temeljne ideje, ki so bile kasneje podlaga za Trubarjevo delo. Njegov raški izvor in šolanje je raziskal Boris Golec in na podlagi nekaterih ponovno dostopnih urbarjev ugotovil, v kateri hiši je živel Trubarjev oče in kje se je rodil oče prve slovenske knjige," je o vsebini razstave povedala Srebotova. Dodala je, da so raziskali tudi protestantsko šolstvo v Prekmurju -ustanove, šolske rede, učne načrte, življenje šolnikov in predikantov ter prve tiske na Slovenskem. Poleg velikih panojev so v vitrinah razstavljeni tudi nekateri originali prvih učbenikov, v katerih so pisali o Primožu Trubarju. Stalno razstavo Protestantsko šolstvo na Slovenskem je Slovenski šolski muzej prvotno pripravil v sodelovanju z občino Velike Lašče v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) in jo 26. septembra postavil na Gradu Turjak. Panoje, ki so na ogled na gradu, so za postavitev v Slovenskem šolskem muzeju še enkrat natisnili in razširili z gradivom o tem, kdaj in na kakšen način se je Trubar pojavljal v slovenskih berilih, čitankah in učbenikih za zgodovino, je pojasnila Sre-botova. Razstava bo odprta do 31. marca 2009. Pri razstavi so kot avtorji tekstov in izbora slik iz muzeja sodelovali Srebotova, Marjetka Balkovec Debevec, Marjeta Demšar, Marko Ljubič, Stane Okoliš, Mateja Ribarič in Branko Šuštar, pomagala sta jim zunanja sodelavca dr. Boris Golec iz ZRC SAZU in dr. Stanislav Južnič z Univerze v Oklahomi. Primož Trubar Marjanka Lenarčič Dobovšek nam je poslala sledeči jedilnik. Predjed: palačinke s skuto in špinačo s sirovo omako. Glavna jed: svinjetina z raznimi solatami. Poslastek: torta ,,Tatin" Palačinke s skuto in špinačo s sirovo omako Crepes (palačinke): moka 0000, 100 gr.; sol, 1/2 žličke; voda 250 c.c. (ali mleko); jajca, 2. Nadev: špinača kuhana in sesekljana, 1/2 skodelice; skuta, 400 gr.; poper, po okusu; nari-ban sir, 2 žlici. Omaka: smetana, 500 c.c.; sir ,,parmesano", 50 gr.; sir ,,mozza-rella", 50 gr.; sir ,,provolone", 50 gr.; sol in poper, po okusu. Zmešamo vse sestavine za palačinke in jih pustimo počivati za 10 minut. Potem jih spečemo na olju ali maslu v ponvi 20 cm. V posodi zmešamo špinačo, skuto, sir in poper. Po okusu dodamo še sol. Nadevamo palačinke ter jih zložimo v trikotnik in damo na pladenj. Posebej zavremo smetano z naribanimi siri. Polijemo po palačinkah in postrežemo. Svinjetina Sveža svinjetina (bondiola) 1 1/2 - 2 kg.; sojin sok (salsa de soja), 2 žlici; gorčica (mostaza), 2 žlici; med, 2 žlici; pomarančni ali limonin sok, 2 žlici; korenje, 2. V posodi zmešamo sojin sok, gorčico, med in pomarančni sok. S tem premažemo meso in damo v hladilnik za 2 uri. Na pekačo položimo korenje, narezano na koleščke, nanj položimo svin-jetino in pečemo v srednje vroči pečici približno 1 uro. Postrežemo s solato po okusu. Torta ,,Tatin" Testo: sladkor, 40 gr.; jajca, 2; voda, 20 c.c.; moka 0000, 250 gr.; maslo, 125 gr.; sol, 5 gr. Nadev: sladkor, 225 gr.; jabolko (rome ali golden), 1.250 gr.; maslo, 100 gr. Jabolka olupimo, odstranimo sredino in pečke. Zrežemo jih čez pol. V pekači (Savarin) stopimo sladkor in maslo. Na to zmes naložimo jabolka in jih kuhamo 15 minut. V skledo damo moko, naredimo jamico in v sredi dodamo jajci, sladkor, maslo v koščkih, vodo in sol. Zgnetemo v testo in ga pustimo počivati. Nato ga razvaljamo na 3 mm debelo okroglo ploščo. Z njo prekrijemo pečena jabolka in pečemo vse 10 do 12 minut v vroči pečici. Pečeno hladimo nekaj minut, nato jo zvrnemo na krožnik ter še vroče postrežemo. Po možnosti s stepeno smetano. Zveza slovenskih mater in žena OD MADŽARSKE DO ITALIJE Družba za avtoceste v RS (Dars) je predala prometu še zadnji del pomurske avtoceste med Lenartom in Vučjo vasjo, dolg dobrih 26 km. S tem je odprta celotna, nekaj več kot 80 km dolga ,,pomurka", tako da je zdaj S ovenija s štiripasovnico povezana od Madžarske do Italije. NOV KAZENSKI ZAKONIK S prvim novembrom je v veljavo stopil nov kazenski zakonik. Zakonik med drugim sodnikom omogoča izrek kazni dosmrtnega zapora za najhujša in ponavljajoča se kazniva dejanja, sankcionira t.i. mobbing na delovnem mestu in gospodarski kriminal ter uvaja register pedofilov. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI Številke Inflacija: v Sloveniji se cene življenjskih potrebščin oktobra v primerjavi s septembrom niso spremenile. Rast cen, ki že drugi mesec zapored ostajajo v povprečju nespremenjene, od začetka leta znaša 3,5 odstotka, v medletni primerjavi pa 4,9 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Cene so se najbolj znižale v skupinah rekreacija in kultura, prevoz ter stanovanje, najbolj pa se je podražila obleka in obutev. Stopnja brezposelnosti: V Sloveniji se je brezposelnost v septembru znižala s 4,2 na 4,1 odstotka. V območju evra se v istem obdobju v primerjavi z avgustom ni spremenila in ostaja pri 7,5 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EZ se je delež brezposelnih malenkost zvišal, in sicer s 6,9 na sedem odstotkov. Konkurenčnost: Slovenija je po lizbonskih merilih letos 15. najbolj konkurenčna država v Evropski zvezi, v primerjavi z letom 2006 pa je napredovala za eno mesto. Najbolj konkurenčne članice eZ so Švedska, Danska in Finska, med nečlanicami pa je na vrhu Hrvaška, kaže pregled, ki ga je objavil Svetovni gospodarski forum (WEF). CESTNE VINJETE NISO DISKRIMINATORNE Vlada je sprejela odgovor na opomin Evropske komisije zaradi vinjet. V njem v celoti zavrača očitke Bruslja in ponavlja, da niti uvedeni vinjetni sistem cestninjenja niti posledice njegove uvedbe ne morejo predstavljati ukrepa z neposrednimi ali posrednimi diskriminatornimi učinki na podlagi državljanstva. NOVA IZDAJA TRUBAJEVE KNJIGE V okviru Trubarjevega leta je pri Mladinski knjigi izšla knjiga Trubarjevo razodetje - izbrana poglavja iz Poslednjega dela Nove zaveze 1577. Avtor izbora, prevoda in komentarjev Mihael Glavan je ob predstavitvi dela dejal, da je ,,skrajni čas, da se nam Trubar začne razodevati s svojo živo besedo, ki je tekoče berljiva sodobnemu bralcu". PO SVETU ZDA Pred ameriškima predsedniškima kandidatoma so že minili dnevi volilne kampanje. Demokrat Barack Obama in republikanec John McCain sta ves konec tedna hitela iz ene v drugo zvezno državo in skušala prepričati predvsem neodločene volivce. Osredotočila sta se na države, ki naj bi najbolj vplivale na končni izid. Med njimi sta Pensilva-nija in Ohio. Pred volilnim dnevom, ki je bil v torek, skoraj tretjina Američanov je že glasovala na predčasnih volitvah - te so sicer mogoče v 31-ih zveznih državah. Zmagovalca predsedniških volitev ne odloči število glasov volivcev, ampak število elektorskih glasov, ki se bodo zbrali 15. decembra in nato odločili, kdo bo zasedel mesto v Beli hiši. STRAH PRED RECESIJO Nova evropska komisarka za trgovino Catherine Ashton je v luči finančne krize in grozeče globalne recesije posvarila pred skušnjavo protekcionizma. Ta naj bi namreč le še otežil gospodarsko okrevanje. Evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes pa je članice Evropske unije pozvala, naj se izognejo nacionalnim gospodarskim ukrepom na škodo drugih držav. Iz španske centralne banke so medtem sporočili, da se je špansko gospodarstvo ^v letošnjem tretjem četrtletju skrčilo za 0,2 odstotka. Če bodo ta podatek potrdili še v statističnem uradu, bo to prva negativna rast po drugem četrtletju leta 1993, Španija pa se bo znašla na robu recesije. POMOČ V KRIZI Evropska komisija je predlagala dvig zgornje meje v okviru paketa Evropske unije za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci z 12 na 25 milijard evrov. Pomoč lahko dobijo samo države, ki še niso sprejele skupne evropske valute. Ob tem je tudi predlagala pomoč Madžarski v višini 6,5 milijarde evrov, kar morajo potrditi še finančni ministri povezave, ki se bodo sestali prihodnji teden. ZA AVTONOMIJO TIBETA Tibetanski duhovni vodja dalajlama je pretekli ponedeljek v Tokiu dejal, da je želja po večji avtonomiji za njihovo domovino propadla. Po njegovem mnenju sta za to krivi nepopustljivost Pekinga in nemoč Tibetancev, ki živijo v domovini. Zato je njihov duhovni vodja, ki živi v Indiji, sklical srečanje Tibetancev, na katerem naj bi odločali o novi strategiji v pogajanjih s kitajsko vlado. Prvo tako srečanje bo 17. novembra v tibetanski Dharamsali, drugo pa v indijskem New Delhiju. MELAMINSKI ŠKANDAL Kitajske oblasti so aretirale prvega osumljenca, ki naj bi bil vpleten v škandal z melaminom, ki so ga odkrili v KRONANJE PAPEŽA JANEZA XXIII. Na enajstem glasovanju v konklave je bil izvoljen za novega papeža katoliške Cerkve 76 letni benečan-ski patriarh kardinal Angelo Giuseppe Roncalli. Nadel si je ime Janez XXIII. Svoj 77. rojstni dan bo obhajal 25. novembra t. l. (...) SOCIALNI DAN SLOVENCEV V ARGENTINI Šesti socialni dan je bil v nedeljo 2. novembra. Začel se je ob 8. uri zjutraj s sv. mašo v slovenski kapeli na R. Falconu. Imel jo je g. direktor Anton Orehar, ki je tudi v pridigi poudarjal socialni nauk kat. cerkve ter zlasti socialne okrožnice socialnih papežev proti materializmu in za pravično rešitev soc. vprašanj človeškega delovnega občestva. Po končanem cerkvenem opravilu je predsednik Stalnega odbora za prirejanje socialnih dni g. Janez Majeršič pozdravil vse navzoče (...) Na predlog g. Albina Magistra je bilo izvoljeno naslednje predsedstvo zborovanja: predsednik Edi Škulj, tajnik Jože Šeme, odborniki pa gdč. Katica Kovač, Tone Bidovec in Vital Ašič. Prvi referat o komunizmu v Jugoslaviji je imel vseuč. prof. dr. Ivan Ahčin. Kot odličen poznavalec komunističnega sistema je v predavanju prikazal Titov jug. komunizem v vseh njegovih rafiniranih oblik (... ) Drugi referat je za VI. socialni dan pripravil dr. J. Arnež. (...) je s statičnimi podatki prikazal sedanje gospodarske razmere doma. (... ) Dr. Arnežev referat je prebral Avgust Horvat. (... ) SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES MOLITVE ZA RAJNE SLOVENCE Kot prejšnja leta, so bile molitve za rajne Slovence na Vernih duš dan tudi letos pred jugoslovansko grobnico na buenosaireškem pokopališču Čakarita. V nedeljo 2. t.m. se je ob štirih popoldne zbralo pred njo lepo število rojakov, ki so v pobožni zbranosti poslušali lep nagovor župnika Gregorja Malija, nato pa prisostvovali molitvam za drage rajne rojake. Opravili so jih gg. direktor Anton Orehar, poddirektor Jože Jurak, župnik Gregor Mali ter kaplan Jože Guštin. (...) CORDOBA Slovenska skupnost prav z vnemo pripravlja proslavo 40 letnice narodne osvoboditve. Ta pomembna slavnost pa ne bo doma, temveč v Slovenskem počitniškem domu v San Estebanu. (...) USTANOVITEV SLOVENSKE IZSELJENSKE ZVEZE IN NJENEGA GLASILA VESTNIK Dne 4. avgusta t. l. so se blizu Frankfurta v Nemčiji zbrali slovenski duhovniki v zahodnih evropskih državah ter se po večletnem pripravljenem delu ustanovili Slovensko izseljensko zvezo, ki naj prevzame vse cilje biv. Družbe sv. Rafaela, ki je bila ustanovljena pred 50 leti. Za predsednika Slov. izseljenske zveze je bil izvoljen g. Ignacij Kunstelj, slov. izs. duh. v Londonu, za tajnika pa g. Vinko Žakelj, izs. duh. v Belgiji. Slovenska izseljenska zveza je začela izdajati tudi svoj Vestnik, ki objavlja med drugim tudi poziv Slovencem širom sveta, nas se združijo v Slovenski izseljenski zvezi. (...) Svobodna Slovenija, 6. novembra 1958 - št. 45 RESUMEN DE ESTA EDICION jajcih. Zaradi kemikalije melamin, ki so jo že minuli mesec odkrili v mleku, so aretirali poslovodjo proizvajalca krme za živali v provinci Liaoning. Po mnenju preiskovalcev naj bi namreč okužbo jajc zakrivila krma za kokoši, ki so ji to kemikalijo dodajali z namenom navideznega povečanja njene beljakovinske vrednosti. Melamin so v jajcih, uvoženih iz provinc Liaoning, Shanxi in Hubei minuli konec tedna odkrile oblasti v Hongkongu. Poslovodja ponudnika jajc Hanwei je priznal, da so melamin v krmi odkrili že konec septembra. PRIMER MINISTRO El presidente esloveno Danilo Türk propuso en el parlamento a Borut Pahor (presidente del partido ganador en las ultimas elecciones) como el candidato a primer ministro de Eslovenia. La sesion extraordinaria del Parlamento esloveno, durante la cual votaran si aceptan o no la propuesta del presidente Türk, sera el 7 de noviembre a media manana. Durante la misma sesion se conformaran las comisiones legislativas. Que Pahor sea el proximo primer ministro, ya es casi un hecho; el debate esta centrado en quienes estaran al frente de los ministerios. (Pag. 1) VISITA PASTORAL EN AUSTRALIA Del pasado 3 al 26 de noviembre del corriente, se encuentra en visita pastoral a los eslovenos de Australia, el obispo de Koper, msgr. Metod Pirih. El viaje coincide con las celebraciones por los 40 anos de la bendicion de la iglesia eslovena Santos Cirilo y Metodio en la ciudad de Melbourne. Los sacerdotes, que trabajan entre los eslovenos en Australia, estan convencidos que las iglesias eslovenas seran el lugar, donde mas tiempo perdure la palabra y la cancion en esloveno. (Pag. 2) LA VIRGEN DE LOS ESLOVENOS El 25 de octubre fue entronizada la imagen de Mar^a Auxiliadora de los eslovenos en la iglesia Nuestra senora de Fatima en Lomas del Mirador. La iniciativa estuvo a cargo del parroco p. Pablo Caruso en reconocimiento a la comunidad eslovena del lugar por su labor y fe. La iglesia fue construida por el arquitecto Eiletz, la cruz fue obra del pintor y escultor Bukovec y el artista Jerman realizo los vitrales. En la homil^a el parroco dijo que ademas de la iglesia esta la escuela parroquial y el ,,Gimnasio padre Felipe", en agradecimiento al padre Zakelj, que colaboro mucho con la parroquia. De la misa participaron el delegado pastoral de los eslovenos dr. J. Rode, y los padres N. Sato y P. Novak y el diacono J. Perharic. Luego de la comunion se entrono la imagen de la Virgen. Fueron transmitidos tambien los saludos del cardenal F. Rode y del obispo de Ljubljana A. Uran. Estuvieron presentes: el embajador prof. Vivod y sra., el consul honorario H. Zupan y sra. y la presidenta de Eslovenia Unida, A. Jenko. (Päg. 3) UN DOMINGO EN FAMILIA El curso esloveno de Lanus celebro el d^a de la familia el domingo 5 de octubre. Despues de dar gracias a Dios por los bienes recibidos, las familias se reunieron en el centro para jugar y divertirse a lo grande, compartiendo con los seres queridos un d^a maravilloso. Las risas, entre las mas disparatadas ocurrencias en el "d^galo con m^mi-ca", las mentes concentradas, para acertar la palabra del "ahorcado" y los o^dos atentos, para "seguir la cancion" fueron algunos de los recursos empleados para ganar. El almuerzo a cargo de las mamas no quedo atras, fue sencillamente: jexquisito! (Pag. 4) APRENDER ESLOVENO EN LA PLATA Luego de tres anos de negociaciones el martes 28 de octubre comenzo a dictarse el lectorado de idioma esloveno en la UNLP, al cual se inscribieron 20 oyentes, la mayor^a descendientes de inmigrantes eslovenos. El Conse-jo academico aprobo el programa el 1/10/2008 as^ que este ano se iniciaron los cursos practicamente al finalizar el ciclo lectivo, pero en marzo de 2009 comenzaran a toda maquina. El lectorado estara organizado de modo similar al existente en la UBA, es decir, abierto a la comunidad en general, cada nivel anual tendra una carga de 60 horas y el ciclo consta de 5 niveles. Debido a que la direccion de las catedras en ambas facultades esta a cargo de la prof. Mojca Jesenovec, en La Plata se inscribira un nivel al ano. Este lectorado es el 2° de su tipo en idioma esloveno en la Argentina y es el resultado de las negociaciones entre las facultades de Ljubljana y La Plata a pedido del centro esloveno Berisso - La Plata - Ensenada, fundado en 2003. El acuerdo entre las universidades fue firmado el ano pasado. Con motivo de la visita a la Argentina de las autoridades eslovenas del programa STU el 26 de mayo de 2008, el rector de La Plata entrego el acuerdo. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Igor Draksler, Mirko Vasle, Lucijana Servin Čeč, Marko Čeč, Klavdija Kambič, Sašika Podržaj, Marjanka Lenarčič Dobovsek in Lučka Oblak Čop. Mediji: STA, Radio Ognjišče. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O