14. štev. V Ljubliani, dn* 16. julija 1898. VIII. leto. ^ ™i i.t, ro ta- — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 80kr, za POMeta »w . dog0voru. - Naročnina in inserati blagovolijo naj se če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. - ™^tno ^skaiu^po g se frankirati _ Rokopisi se ne vračajo, pošiljati „Narodni Tiskarni- v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu .Rodoljuba . _ Mislimo po številkah.. XI. Povedal sem v zadnjih dveh Člankih, kako kaže vsa človeška zgodovina, da je tudi v človeških prsih nagon, da se masi ljudstev priredi boljše življenje. Zgodovina nas tudi uči, da gre razvoj človeštva na to. Predno popišem, kako se hoče to doseči v našem času, hočem v kratkem nacrtati, kako se je gospodarilo v srednjem veku, kako po njem, in katera so bila vodilna načela tega gospodarstva. Kmalu po razpadu rimske države nahajamo selitev raznih narodov s severa ter izhoda Evrope proti jugu ter v srednjo Evropo. Ti novi rodovi (narode jih še ne moremo imenovati) podvržejo rodove na rimljanskih tleh v Evropi in stvarjajo ž njimi države in narode. Nemške, slovanske in druge Čete se tako združijo v države in tako dobimo: italijanske države, francoske, španske, nemške države, ruske, jugoslovanske, madjarske, angleške in druge. Zmagovalne Čete si prilastijo vso zemljo podvrženih in na njej živeča ljudstva ter jih silijo za-nje delati. Tako nastane tlačanstvo srednjega veka, ki se po večkratnih včasih zelo krvavih in grozovitih ustajah tlačanstvo srednjega veka, malo omili ter postane tlaka in desetina v oni milejši obliki, katero so še naši pradedje poznali in poskusili. V tem gospodarstvu imamo gospodo, ki se le bavi z vladanjem tlačanov, kateri jim morajo pridelke odraj-tovati in ki tedaj precej dobro živi. Oni dajejo postave, po katerih se imajo ljudstva ravnati in so sami sodniki. Oni se družijo le z jednakimi, jemljejo žene le iz jednakih rodovin. Tlačanstvo stoji nizko pod njimi in šteje le kakor vprežna živina, kateri se toliko jesti da, da ne pogine in da lahko delo opravlja. Grdo se ravna s tlačani in iste velike koso mesa, katere najde naš krščanski socijalist dr. Krek na mizah srednjeveških tlačanov, je najti le po grajskih ječah, kjer je milijon tlačanov v srednjem veku zginil. Zgodovina zabeležila je neznansko veliko kmetskih u staj in če zgrabi za gorjačo kmet, ki je mojster v potrpežljivosti, potem se vč, kako ljubez-njivo se je ž njim ravnalo. Da je bilo žen-stvo tlačanov popolnoma na razpolago dano »gospodi", to je naravno. Še začetkoma našega stoletja in še kratko pred letom 1848 je kak „gnadljev g. grof", če je na lovu zadel rekel: es mesto divjačine v gonjača, le wat ja nur ein Bauer, saj je bil le kmet. Dokazano je, da je v tem Času neki gosposki stvor krovca na strehi ustrelil, hoteč skusiti. Poznamo pisatelje, katerim se to življenje v srednjem veku zdi lepo. Ljudje so svojo novo puško po- v strahu božjem živeli; tresli se pred tem, kar se zove višje oblasti. Plemstvo in duhovščina sta bila krotitelja in ista sta masi ljudstev dala toliko iz njenih kast, da so živele in bile site. To gospodarstvo imenujemo naturalno. Trajalo je precej dolgo. Nekateri zgodovinarji najdejo v njem dosti dobrega. Pravijo, da je bila šola za tedaj še neomikane in bolj divje narode in pripravljanje za boljše čase. Zgodovinarji zgodovine katoliške cerkve, kar jih stoji na cerkvenih tleh, ne morejo prehvaliti teh časov. Velika večina ljudij pa je hvaležno pogledala k nebu, ko so ti časi minili. Toliko je tudi gotovo, da so se tedaj gospodujoči ljudje dolgo trdno držali svojega gospodstva in da je to gospodstvo držalo tako dolgo in v taki sili le katoliško du-hovenstvo. Ko začne Luther se v boj postavljati temu duhovenstvu, majajo se tudi srednjeveškemu gospodarstvu tla. Ali Luther je le mogel nastopiti, ker se je že drugo gospodarstvo pripravljalo na drugo pot in bilo že precej pripravljeno za drug razvoj. Mesta so se razvila, trgovska in rokodelska obrt so začela postati v gospodarstvu važna, meščanstvo po njem bogato in to je hotelo naprej, gori mej „gospodo". Mej temi je Luther našel posebno svoje zaščitnike. Kralji in cesarji, ki do tedaj proti premo-gočemu plemstvu in duhovenstvu katoliške cerkve niso nič mogli opraviti in bili preveč od njih odvisni, so to priložnost po nekaterih deželah uporabili in v imenu vere vzeli katoliški cerkvi nekaj njenega velikanskega premoženja, precej pa je vzelo tudi meščanstvo. Trgovina, obrt je rabila denar, z menjavo ni mogla delati, le po sredstvu denarja je bilo njeno delo mogoče. Kralji so rabili tudi denar za svoje vojake, s katerimi so hoteli plemenitaštvo ter duhovnike v strahu držati in so podpirali, kar se je dalo meščanstvo, ki je po trgovini denar spravljalo v deželo. In to je tudi na drugi strani skrbelo za to, da dosti Btrži in v promet spravi. Zlato in srebrno pridobivanje istega je bila glavna stvar tega gospodarstva. To gospodarstvo imenujemo merkan-tilno. Iz tega razvilo se je, ko so kmetje nekaj zemlje pridobili, doba, v kateri velja le to kot vrednost, kar zemlja trdi. Pospešuje se vse, kar se poljedelstva dostaja. To dobo in šolo imenujemo fisiokrate. Posebno je ta šola na Francoskem imela svoje zastopnike, ker je na Francoskem že bil koncem srednjega veka kmet bolj trden, dasi še v tlaki in desetini. V tem času najdemo že precej slobodnih ljudi. V mestih in posebno večjih mestih in tržiščih ne more gospodstvo plemstva tal pridobiti in tudi bogata svetinja jih v njih zgubi. Kralji dajejo meščanstvu proste trge, posebne pravice in to meščanstvo prihaja po- časi do trdnega stališča v državi in drži nekaj časa vago napram plemstvu in duhovenstvu in potem postane precej ravno-važno in posebno tedaj, ko stroj v delu pomagati začne in narašča bogastvo fabri-kantov, ki so začetkoma po večjem udje meščanstva. Sredi 17. stoletja je tudi bogati meščan začel kmeta izkoriščati in nazadnje je postalo temu potrpežljivcu vseh muk le preveč. Posebno francoski kmet, ki si je bil pridobil že nekaj lastne zemlje in je na njej dobro gospodaril, je začel biti „gospodi" nadležen. Ta gospoda se je bila namreč dobrega kruha preobjedla in je neznansko razkošno živela. Nabralo se je v mestih nekaj več delavcev ker jih je trgovina in obrt več rabila in iz vseh krajev privabila in začeli so ljudje misliti o tem, kaj prav za prav vrednosti stvarja, in našli so, da je v delu vse leži, da delo vse živi in da sta kmet in delavec kaj več nego le sredstva za delo in materijal. Tudi ta doba ima svojo revolucijo. To je ona velika, takoimenovana francoska revolucija, ki je plemenitaše in duhovnike pod sekiro pošiljala, odpravila tlako in desetino in vstvarila politično slobodo, to je, da so vsi ljudje pred postavo jednaki, da imajo vsi prosto pot do dela, ustvarila prosto konkurenco takozvani liberalizem. Kot na-rodno-gospodarski nauk se imenuje manše-sterstvo- Merkantilizem je posebno trgovca in rokodelca v očeh imel in uči, da ga je po državni oblasti podpirati, fiziokratizem se je ozrl na kmeta, raanšesterstvo je v izrabi delavca našlo bogastvo sveta. Ta slednji nauk pa je tudi učil in uplival na državnike ter gospodujoče stanove v tem, da se država nič ne sme umešavati v gospodarstvo narodov, da ona ima le skrbeti za red in za to, da se privatne lastine kdo ne dotakne. Ali kakor je to menda naravni zakon, bogatija ima pač vso moč v roki in ta narodno-gospodarstveni nauk je postal nauk bogatašev, videl v bogastvu in po-množitvi bogastva (ki temelji na delu, koje bogastvo pa leži v rokah posameznih) tudi bogastvo narodov. To je tudi veleposestnikom všeč bilo, ker tako jim nihče ni od-rekoval njih tisoč in tisoč oralov. Po tem nauku mora masa narodov biti revna, vse je blago, tudi zemlja, in vse se vrti okolo tega; ponudba in povprašanje po blagu in vrednost kake stvari je od tega odvisna. Tudi ta nauk o narodovem gospodarstvu je nauk bogastva posameznih. Tudi ta doba ni vzela dosti velepo-sestvu. Pisal sem v prvem članku le o bogastvu veleposestva v Avstriji. Ali tako in še hujše je to razmerje na Angleškem. Irci nimajo kmetov, vsa zemlja je v rokah 12 lordov. Izhodna Nemška ima velikanska veleposestva. Rusija še večja in na Italijanskem je kmet tako jak, da komaj jedno mulo in kozo prerediti zamore in to le, če dosti mrve ukrade. Imeli so plemenitaši tedaj, ko se je tlaka in desetina odpravljaja, moč v državi in so tako postavo napravili,*da je kmet malo zemlje dobil in še tisto plačati moral. Koliko stokrat jo je že prej bil z roboto plačal! JPosebno slovenski; kmet jemalo zemlje iz „odveznine" dobil. Je bila ta uboga slovenskh^para zadovoljna, da je je sploh kaj dobil! To sem moral prej še razjasniti, predno preidem k naukom, ki imajo gospodarstvo revežev pred očmi. Videli smo v X. članku, da je ta nauk že star, da ga je že Kristus učil in da je imel v najtrpkejših Časih srednjega veka svoje prijatelje, da se pa je udušilo vsako tako gibanje, ker še* ni gospodarstvo narodov se razvilo tako, da preveč reve stvarja, katera reva začne potem nevarna biti vsakemu rednemu državnemu življenju in ki sili vse, tudi gospodujoče sloje, da se kaj stori v nje odpravo. Politični pregled. Položaj. Tretji poskus, narediti v drž. zboru mir in red, se je ponesrečil. Vlada je bila sestavila načrt jezikovnega zakona in povabila češke in nemške zaupnike na posvetovanje o njem. Čehi so bili z načrtom zadovoljni, Nemci pa ne in so ga odklonili za podlago spravi. Tretji poskus torej ni imel uspeha. Jedni sodijo, da bo vlada novic poskusila se porazumeti z Nemci, dragi pa trde, da skliče vlada začetkom avgusta državni zbor, a če bi Nemci tudi sedaj uganjali obstrukcijo, da odpravi sedanji državni zbor in d& spet deželnim zborom pravico, voliti državne poslance. Vsekako je položaj takšen, da mora priti v kratkem do odločitve. Izjemno stanje na Gališkem. Revoluciji v Gališki je konec. Vlada je razglasila v dveh okrajih naglo sodbo, v 33 okrajih pa izjemno stanje. Sedanji mir porablja vlada v to, da razdira socijalno-demokratično organizacijo, dasi se socijalni demokratje niso udeležili protižidovskih izgredov. Vlada dela to, da utrdi vladanje grajščakov, duhovnikov in Židov. Ogerska vlada računa s slučajem, da se ne obnovi mej Avstrijo in Ogersko sklenjena trgovinska in carinska nagodba in se pripravlja na svojo gospodarsko samostalnost. Sestavila jo tarif o carinah, katere bo plačevati za uvoz obstnijskili in kmetijskih pridelkov na Ogersko. S tem carinami bi avstrijskim tovarnam onemogočila uvoz njih izdelkov na Ogersko. Avstrija hoče v slučaju, da postane ta tarif veljaven, kar bi se moglo šele I. 1903. zgoditi, določiti visoke cene na ogersko žito itd. No, našim kmetom bi to bilo samo na korist. Hrvatska. Govori se, da v kratkem odstopi sedanji ban, grof Khuen lledervary. Za Hrvatsko bi to bila prava sreča. Balkanska vojska. Balkanske države, katere so v prijateljstvu z Rusijo, Avstriji pa niso prijazne, namreč Črna gora, Bolgarska in Rumunska, so mej seboj pod pokroviteljstvom Rusije sklenile zvezo v namen, da Avstrijo potisnejo z Balkana. Špansko-ameri&ka vojska. S Špansko gre h koncu. Tudi pri njej se izkaže, da klerikalizem vsako državo uniči. Na Fili. pinah so Španjci že vse izgubili in so ustaši proglasili Filinpinske otoke za neodvisno republiko. Pa tudi na Kubi bo kmalu konec španski slavi. Amerikanci so pred kratki pri Santjagu jedino špansko bro-dovje popolnoma uničili. To brodovje je bilo jedino upanje Španske in tega ni več. Potem so Amerikanci bombardirali mesto Santjago, katero se jim je moralo udati, povrh pa hočejo poslati večje brodovje v Evropo, da bombardira španska obrežna mesta. Španska bi rada mir sklenila, toda Amerikanci stavljajo take pogoje, da se jih španska vlada ne upa sprejeti, vedoč, da nastane v tem slučaju doma revolucija. Dopisi. T* Idolenjskega, začetkom julija. Častiti gospod urednik! Bodite tako prijazni in povejte urednikom „Slovenca", da so se malo zgodovine učili, če mislijo, da so takozvane križarske vojske v srednjem veku zgolj verske vojske, kakor trdijo z veliko ošabnostjo, kritikujoč moje spise. Tudi te vojne so gospodarske. Znani kulturni zgodovinar Helhvald pravi v svoji kulturni zgodovini III. zvezek, str. 702: Prastari boj za gospodstvo na Srednjem morju divja že od nekdaj mej narodi na evropejski ter azijatsko-afnkanski strani tega morja. — Gre za to, da se Srednje morje Evropi pridobi ter dežele ob njem preustvorijo v evropske provincije. — Tako so bile križarske vojske, dasi so te vojne udeležitelji iste kot verski boj proti Moha medancem smatrali, le gospodarski boj, boj za gospodstvo Evrope čez Srednje morje. Voditelji teh vojn niso prikrivali, da jim je bilo na tem, da v Aziji nova gospodarstva stvarijo in da je versko navdušenje bdo le sredstvo za to, ko so se tam isti utrdili, ideja križarstva prav nič ni imela pomena, njihovo nastopanje ni bilo nič kaj pobožno. Naj berejo „Slovenčevi;' uredniki Ludi nekaj narodnih ekonomov, posebno novejših, pa se bodo prepričali, da je vsem v življenju v prvi vrsti: dober kos kruha, potem večna ljubezen do ženske in na teh dveh temeljih šele se sezida drugo. Torej le resnico povejmo našemu ljudstvu, ne kaj drugega. Če pa hočejo ti ljudje, to jim tudi povejte g. urednik, druge kritizirati, morajo vsaj dosti več znati, kakor se v lemenatu naučijo, ker to je presneto malo. S. K. Isb »eolske občine, konec junija. Dne 12. junija šlo nas je 5 volilcev aržiške občine k odborovi seji, kjer smo vprašali, ako hoče odbor pri prihodnji vo-litvi prirediti po §-n 18. tri volilne razrede. To vprašanje je našega olikanega župana, toli razburilo, da je na vse grlo zakričal; „To Vam nič mar ne gre". Ko ga jeden izmed nas opozori, da mi tudi davek plačujemo in imamo tedaj pravico to prašati, se začne dreti: „Saj še ni bilo nič klicano; kaj misliš, da bodeš Ti za župana?'1 Ko smo mu odgovorili, da se nismo prišli prepirat, temveč le prašat, je ta olikanec z vso močjo po mizi udaril. Seveda, da pri takih razmerah ni druzega kazalo, kakor oditi, in ko se mi z besedo „z Bogom" poslovimo, se še za nami zadere „prokleti domokratarji". Dostavljamo še, da .se prišteva ta izobraženec h krščanskim socijalistom, po domače k „ajmohtu". Opozarjamo tudi tega omikanega župana, da naj ljudi na, pesti in v vasi v miru pusti in jim naj ne preti s krepelcem, ker bi bili sicer primorani, se zoper njega druzih sredstev poslužiti. Zapomnite se, davkoplačevalci, kako postopa župan aržiške občine. Domače in razne novice. (iSliod slovenskih županov v Ljubljani.) Občinski svet ljubljanski je sklenil, povabiti vse slovenske župane iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske na dan 16. in 17. avgusta v Ljubljano, v namen, da slovenski župani kot zastopnil občinske samouprave — in po tem taket tudi kot zaupniki vsega slovenskega n* roda — izreko cesarju povodom petdeset letnice njegovega vladanja neomahlji*11 udanost in zvestobo ter izbero iz svoj« srede odposlanstvo, kateremu bo naloga se pokloniti cesarju in mu sporočiti t) čutila. Ta shod bo jako velicega pomen* za splošni naš" položaj, zato priporočal vsem slovenskim županom, naj se ga v si zanesljivo udeleže. Program shodu j* naslednji: dne 16. avgusta ob 8. uri zveČ# prijateljski sestanek v „ Narodnem domtt') pri katerem bo svirala godba, pela pevsfe* društva „Slavec", „Ljubljana" in „TrgovsJ* pevsko društvo" in se bode prižigal umi talni ogenj; dne 17. avgusta ob 11. uš dopoludne slavnostno zborovanje in potel* pogoščenje v „Narođnem domu". (Osno valni shod društva „NaS straža",) o katerega ustanovitvi so se d,i —— ie333h1 Vizitnice priporoča Narodna Tiskarna". O "5 SM^jš ;'5^^n ' £ 3 r«2. o ml Preoblek^u^^Lf b p rav i la. Slovenci iir Slovenke! Prava „kava družbe sv. Cirila ln Metoda4«, katero dobite v vsaki prodajalnici, daje najboljši okus in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite. Zahtevajte torej le povsod to izborno domaČo kavo. Glavni zaiagateij: Ivan Jebaćin, Ljubljana. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.