LJUBLJANA, APRIL 1976 LETO X — 4 nH&em delavnim Ljudem za Z. ma£ na£Lep&e ce&titke Uveljavljanje ustave in notranji odnosi v Žitu Pri OK SZDL je bila imenovana delovna skupina in sicer 3. 10. 1975, ki naj bi proučila uveljavljanje ustave in notranje odnose v Kombinatu. Delovna skupina je obravnavala odnose med TOZD, ki imajo sedež v občini Ljubljana-Moste-Polje in DSSS prav tako s sedežem v tej občini. Na osnovi neposrednih razgovorov, zapisnikov, poročil in ocen Sveta ZK in 00 ZK ter drugih DPO, na osnovi proučevanja SS o združitvi TOZD v DO Žito, statuta Kombinata, je delovna skupina prišla do naslednjih ugotovitev: — Konfliktne situacije so se v Žitu začele s formiranjem TOZD in DSSS. Neustrezno so vzpostavljeni odnosi minulega dela ter v zvezi s tem nerazčiščeni dohodkovni odnosi med TOZD in med TOZD in DSSS, kar je glavni vir konfliktov. V Kombinatu ni zaživel sistem dogovarjanja in sporazumevanja. — Ugotavljanje in delitev dohodka ter sredstev je bilo v bistvu centralno. Funkcijo delitve je dostikrat opravljala računovodska služba sa- ma, oziroma so bile njene informacije zapoznele. — V Kombinatu nimajo ustreznih letnih in srednjeročnih programov razvoja, ki naj bi bili osnova pri združevanju dela in sredstev in tudi pri delitvi. Ker ni enotnega razvojnega koncepta, uveljavljajo TOZD svoje koncepte. — Posebno pereči problemi so v odnosih TOZD do DSSS v zvezi s finansiranjem delovne skupnosti. Vse strokovne službe so v glavnem skoncentrirane na nivoju skupnih služb. Ne morejo izvrševati vseh nalog zaradi pomanjkanja strokovnjakov. Vse to ohranja stare hierarhične odnose na podlagi prejšnje podjetniške organiziranosti ter odtujenost intelektualnega dela od proizvodnje. Zlepljena je poslovna struktura in strokovne službe, zato so strokovne službe podredile svojo dejavnost poslovodni strukturi. Takšna vloga in položaj strokovnih služb hrani razvoj samoupravnih socialisatičnih odnosov. — S temi problemi je neločljivo povezano pomanjkanje kadrov v skupnih službah in strokovnjakov v TOZD. V celoti so nezasedena DM interne banke, ozko grlo pomenijo strojno knjigovodstvo, priprava dela, organizacijski oddelek, pravna služba. — Delegatski odnosi se Naš občinski praznik Ni naključje, da je 27. april iskan za praznik občine Moste-Po-Ije. To je dan, ko se je leta 1941 začel na območju občine organiziran odpor proti okupatorju in je rajonski komite KPS v Polju Pri Ljubljani umaknil svoje člane v ilegalo. To je tudi dan, ko je v letu 1942 med Lipoglavom in Zadvorom nastajalo prvo osvobojeno ozemlje, na katerem je delovala le osvobodilna fronta. Spomnimo se še nekaterih dogodkov iz vojnih dni. Že 10. aprila, takoj po razpadu stare jugoslovanske vojske, so člani KPS, SKOJ in drugi domoljubi iz municijskega skladišča v Zajčji dobravi odnašali orožje in municijo in vse to skrili v bunkerje in gozdove. Že 29. aprila pa je italijanska policija izdala nalog za aretacijo 32 komunistov iz Polja in okolice, med temi so bili Pepca in Edvard Kardelj in Angela Ocepek. V prvi polovici maja je bil ustanovljen rajonski komite KP v Mostah kot prvi rajonski komite na tem območju. Rajonski komite Polje je deloval že pred vojno. Ti dogodki pomenijo začetek organiziranega boja proti okupatorju. V aprilu in maju so se začeli množični odhodi več sto aktivistov OF z območja naše občine v partizane, največ v II. grupo odredov. 7. maja je bil ustreljen prvi talec iz naše občine. Sicer pa je 526 padlih barcev, 288 umrlih v internacijah in zaporih, 59 ustreljenih talcev in več deset drugih žrtev fašističnega nasilja zgovorna priča o težkem in krvavem boju. Tudi mlade generacije naj tega ne pozabijo. niso uveljavili ne v TOZD ne v Kombinatu kot celoti. Zaradi tega delavci niso bili nosilci odločanja. Gre za konflikt med institucionalno in instrumentalno ravnijo upravljanja. Pobudniki in nosilci dogovarjanja niso bili samoupravni organi in DPO, temveč bolj poslovodne strukture. Zanemarjali so predhodne faze pri sprejemanju odločitev. Pomanjkljiv je informacijski sistem, informacije niso pravočasne in celovite na področju ugotavljanja rezultatov dela in gospodarjenja. Delovne skupine kot delegatska baza se niso uveljavile. — Delo DPO je bilo premalo usmerjeno za sanacijo razmer in premalo konkretno, brez ustreznih programov, zanemarjena je bila enotnost politične akcije na nivoju Kombinata. — Normativne akte bo potrebno uskladiti ter prilagoditi sedanjim razmeram. Da bi lahko družbenopolitične organizacije in samoupravni organi hitreje in enotno reševali in spreminjali obstoječe razmere, je delovna skupina na podlagi ugotovitev predlagala naslednjo smer delovanja in ukrepanja: 1. DPO in organi samoupravljanja na vseh ravneh organiziranosti (kombinat, TOZD, delovna skupnost skupnih služb) naj takoj in temeljito na osnovi te ocene analizirajo idejnopolitične in družbenoekonomske razmere v kombinatu ŽITO ter še bolj točno ugotovijo vzroke in po- Nadaljevanje na 2. str. Nova linija za izdelavo zmrznjene hrane Uveljavljanje ustave in notranji odnosi v Žitu Nadaljevanje s 1. str. sledice za nastalo stanje ter ugotovijo tudi odgovornost posameznikov za nastale razmere. Pri analizi razmer v kombinatu ŽITO pa se naj predvsem obravnavajo ključna vprašanja pomembna za nadaljnji razvoj poslovanja in upravljanja kombinata. Ta vprašnja so: ustrezna razdelitev premoženja, upoštevajoč bolj kriterij minulega dela ter vlaganj, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v TOZD in kombinatu, v zvezi s tem predvsem dohodkovni odnosi, sistem cen, združevanje sredstev in dela, planiranje, kadrovska politika, uveljavljanje samoupravljanja in delegatskega sistema, usposobitev DRO za ustvarjalno delo, vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema ter uskladitev normativnih aktov v skladu z novimi zakoni. Iz teh analiz in ocen se naj izdelajo konkretni akcijski programi v sleherni TOZD, delovni skupnosti skupnih služb ter na nivoju kombinata z zadolžitvami, roki in nosilci. Pri tem so OOZK, OOZS, 00 ZSMS ter samoupravni organi v TOZD in DSSS dolžni aktivno delovati v organizirani in usmerjeni dejavnosti na ravni kombinata ter razviti bolj enotno idejnopolitično delovanje vseh organiziranih družbenopolitičnih dejavnikov. Ne sme se dopuščati, da bi, bilo delovanje DPO na ravni kombinata diskusijski klub in da vodi vsaka TOZD svojo politiko. Delovati je treba tako, da se omogoči vpliv članstva v DPO na ravni TOZD na politiko kombinata. Ta aktivnost DPO v začrtani smeri naj bo stalna, ker drugače lahko ponovno pride do takšnih odklonov, predvsem pa naj se v delovanju DPO v kombinatu ŽITO uveljavi kontrola za uresničevanje sprejetih sklepov ter tovariška kritika in Samokritika. 2. Družbenopolitične organizacije, še posebej pa ZK, morajo razviti takšno dejavnost, ki bo preprečevala fo-rumski način delovanja. Aktivnost članov ZK se mora bolj čutiti v delovanju zveze sindikatov in ZSMS ter. znotraj samoupravnih organov. Za učinkovito in ustvarjalno spreminjanje razmer je potrebno koordinirano sodelovanje DPO na vseh ravneh v kombinatu ter narediti ustrezno delitev dela. Le tako usmerjena dejavnost družbenopolitičnih organizacij bo mobilizirala delavce v kombinatu ŽITO in njegovih TOZD za uresničevanje dogovorjenih nalog. Okrepljena dejavnost DPO, predvsem pa članstva ZK znotraj ostalih DPO in samoupravnih organov ter enotno akcijsko, kadrovsko in organizacijsko delovanje družbenopolitičnih organizacij bo zagotovilo, da bodo delavci v TOZD razpolagali s sadovi svojega tekočega in minulega dela. S takim delovanjem bo možno preprečiti zapiranje DPO v okviru TOZD in spoznati, da je uresničevanje interesov delavcev v TOZD odvisno in medsebojno prepleteno z drugimi delavci v drugih TOZD. Takšno delovanje DPO ne bo odtujeno od delavcev ampak bo instrument delavcev v njihovi borbi za oblast delavskega razreda. 3. Da bi lahko družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v kombinatu ŽITO uspešno razreševali obstoječe razmere, je potrebno več pozornosti posvetiti sistemu idejnopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja ter usposobiti OOZK, ZS, ZSMS in ZB za samostojno delo, v prvi fazi predvsem vodstva teh organizacij. Takoj je potrebno pri- stopiti k izdelavi, in realizaciji programa izobraževanja, ki naj bo vsebinsko opredeljeno tako, da bo družbenopolitične organizacije in samoupravne organe usposobil za praktično reševanje problemov v kombinatu. Nujno bi bilo potrebno, da se članstvo v DPO temeljiteje seznani in usposobi: z vlogo in položajem delavcev v TOZD na podlagi nove ustave, s sistemom samoupravnega sporazumevanja med TOZD, z dohodkovnimi odnosi in oblikovanjem cen, z vsemi razsežnostmi minulega dela, vlogo kadrovske politike v naši družbi, s samoupravnim planiranjem, z delegatskim sistemom ter pomenom informacijskega sistema. Le tako usposobljeno DPO in članstvo bo prevzelo situacijo v svoje roke in onemogočalo, da bi poslovodne strukture imele odločilen vpliv na odločanje ter da bi odločale v imenu delavcev. Lažje bo članstvo odpravljalo delavčevo odtujenost pri upravljanju ter onemogočalo uveljavljanje parcialnih interesov posameznih TOZD in posameznikov, kar je močno prisotno v kombinatu ŽITO. 4. Ena od najpomembnejših nalog DPO in samoupravnih organov je, da temeljito proučijo delegatske odnose in celoten sklop samoupravnih odnosov, ki danes ne omogočajo, da delavci v TOZD razpolagajo s sadovi svojega dela. Vsekakor pa morajo delovati v smeri razvijanja novih metod in oblik dela samoupravnih organov ter resno proučiti ali so ustrezni postopki in faze samoupravnega odločanja, kar so v preteklosti zanemarjali, pa se zaradi tega niso mogli razviti delegatski odnosi, ki bi rasli iz TOZD in delovnih skupin iz katerih izhajajo delegati. Sprejemanju dokumen- tov bo potrebno nameniti več časa, tako, da se bodo delegati lahko posvetovali s svojimi volilci, katerim so tudi odgovorni za svoje delovanje. Delegati sveta delegatov se morajo povezati s svojimi TOZD in samoupravnimi organi. Prav tako je potrebno proučiti pristojnosti posameznih samoupravnih in njihovih izvršilnih organov ter opredeliti sistem samoupravnega dogovarjanja med TOZD. Pri delovanju samoupravnih organov se naj uveljavijo sestanki delegacij pred sejo sveta delegatov, sestanki samoupravnih delovnih skupin, iz katerih izhajajo delegati, kajti le tak delegatski sistem bo mobiliziral delavce za samoupravljanje. Da pa bi bili učinkoviti pri svojem delovanju, je potrebno v aktih bolj konkretno opredeliti kdaj delegacije samostojno oblikujejo stališča, kdaj skupaj z DS in kdaj na zboru delovnih ljudi. Prav tako si je potrebno prizadevati, da samoupravni organi sprejmejo ustrezne programe svojega dela, ki bodo dobra osnova za hitrejše reševanje nalog. 5. Za nemoteno in uspešno delo kombinata, TOZD in delovno skupnost skupnih služb je izredno pomembno, kako se bodo organi samoupravljanja in DPO lotili reševanja kadrovske problematike. V kombinatu se morajo jasno opredeliti, kaj so dolgoročne in kratkoročne naloge na tem področju. Gledano dolgoročno, je potrebno takoj pristopiti k izdelavi srednjeročnega programa kadrov, ki je sestavni del srednjeročnega plana razvoja kombinata in TOZD ter v zvezi s tem ustrezno okrepiti kadrovsko službo v kombinatu. Za reševanje tekočih razmer je nujno za nemoteno poslovanje takoj pristopiti in razrešiti vprašanje glavnega direktorja ter ostalih vodilnih delavcev na nivoju kombinata. Prav tako je potrebno razrešiti in zagotoviti ustrezne strokovne sodelavce v drugih organizacijskih enotah, v delovni skupnosti skupnih služb in TOZD, kjer so ozka grla. Zato se je treba nemudoma povezati z vodstvi DPO in skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje. V temeljnih organizacijah združenega dela in skupnih službah je potrebno zagotoviti najnujnejše potrebne kadre, ki bodo zagotovili, da bodo delavci v TOZD lahko uveljavili svoj družbenoekonomski položaj ter lažje kontrolirali poslovanje, da bo manj govorjenja na pamet in več ustreznih analiz, ki bodo podlaga za sprejemanje kvalitetnih samoupravnih odločitev. Seveda bo možno s takimi kadrovskimi rešitvami odpraviti mučne konfliktne situacije na neprimernih mestih v nepravem času. 6. Za razreševanje odnosov med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb je nujno potrebno takoj pristopiti k izdelavi ustreznega programa dela delovne skupnosti skupnih služb, ki bo podlaga za financiranje le-teh in ki bo onemogočala nepotrebno širjenje administrativnega kadra. Ker so rezultati dela delovne skupnosti skupnih služb na ta način bolj vidni in marljivi, bo tudi pri delavcih v TOZD raslo prepričanje, da je rezultat ustvarjenega dohodka v TOZD sad njihovega skupnega dela, ne pa da skupne službe predstavljajo zgolj strošek TOZD. Na ta način se bo tudi omejil odliv delavcev iz skupnih služb ter se bo združevanje dela gradilo na medsebojnem zaupanju, kar lahko v mnogočem pripomore k izboljšanju odnosov v kombinatu. 7. V kombinatu in TOZD se naj takoj pristopi k izdelavi letnih in srednjeročnih gospodarskih in razvojnih planov, še posebej pa se naj opredelijo nosilci planiranja ter pristop k planiranju brez ozira na to, da še nimamo za to veljavnih zakonskih predpisov. Opredeli se naj tudi do kdaj bodo ti plani časovno izdelani. Nastajanje planov TOZD in kombinata naj omogoči sodelovanje vseh delavcev na samoupravni podlagi. O teh dokumentih se naj vodi široka javna razprava. Za planiranje se naj v kombinatu organizira ustrezna služba. Razvojni letni in srednjeročni plani bodo onemogočili uveljavljanje parcialnih interesov in konceptov TOZD, mimo usmeritev kombinata ter vzpostavili tesnejše odnose in soodvisnost med TOZD. 8. Za uveljavljanje samoupravljanja delegatskega sistema in za uspešno gospodarjenje je potrebno takoj pristopiti k izdelavi novega informacijskega sistema v kombinatu, tako da bodo za-popadene vse medsebojne povezave med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb, da bo informativni sistem omogočal dvostranski pretok informacij, predvsem pa zagotavljal pravočasne objektivne informacije. To je še posebej pomembno za poslovne informacije. Pri vzpostavljanju informativnega sistema ne smemo zapostavljati informativnega sistema v TOZD, ki je del sistema informiranja v kombinatu, če ne bo vzpostavljen sistem informliranja v TOZD. bodo delavci v TOZD neinformirani in bodo informacije dostopne samo nekaterim. 9. Potrebno je obstoječe samoupravne akte uskladiti z dosedanjimi doseženimi rezultati na področju uveljavljanja novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov ter uskladiti z zakoni, sprejetimi na podlagi ustave, v smislu prej navedenih Dober tek! Uveljavljanje ustave in notranji odnosi v Žitu usmeritev. Še posebej opozarja delovna skupina na osnutek zakona o združenem delu, ki bo v veliko pomoč pri normativni razrešitvi mnogih odprtih vprašanj, ko bo sprejet. 10. Posebno pozornost morajo DPO v kombinatu posvetiti razčiščevanju dohodkovnih odnosov med TOZD, upoštevajoč medsebojno soodvisnost. V zvezi s tem naj se takoj prouči sistem internih cen, ki naj odpravi defekte tržnih in administrativnih cen ter upošteva solidarnost in vzajemnost delavcev v kombinatu. Prav tako se naj sestanejo predstavniki delavcev TOZD Mlini in TOZD Pekarne ter razčistijo medsebojne ■dohodkovne odnose, da bodo čisti računi. Da bi lahko kombinat kot celota in temeljne organizacije uspešneje gospodarile, je potrebno čimprej realizirati zamisel interne banke. Združevanje sredstev v interni banki bo zagotavljalo pogoje za boljše gospodarjenje, še večjo likvidnost kombinata in TOZD, bolj racionalno koriščenje sredstev ter njihovo hitrejše obračanje. Da bi lahko hitreje realizirali zamisel interne banke, naj se strokovne službe kombinata povežejo z banko, da bi dobile ustrezno pomoč ter tako premagali začetne težave pri poslovanju interne banke. V aktih pa je potrebno ustrezneje opredeliti interno banko v skladu z današnjimi spoznanji. O ugotovitvah in predlogih delovne skupine pri OK SZDL je 'razpravljal tudi širši Politični aktiv Žita. Prisostvoval je tudi Dino Kodarin, namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Ljubljana - Moste - Polje in Predsednik delovne skupine ter Slavko Korbar, namestnik sekretarja komiteja mestne konference ZKS. Prisotni so obravnavali položaj, ki je nastal zaradi tega, ker še ni sprejet samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. V razpravi so bili pojasnjeni vzroki za nerazpoloženje in nezadovoljstvo med delavci ne le zaradi neinformiranosti, temveč pogosto tudi zaradi informiranosti. Delavcem ne moremo očitati, koliko dohodka prejmejo v kuverti, temveč je važno, kakšno ima osnovo. Ostali del zasluži tako ali tako s posebnim delom (nočno delo, nadure). Nezadovoljstvo delavcev temelji predvsem na dejstvu, da smo lani le popravljali nekatera kritična delovna mesta, v celoti pa še zmerom ni narejena analitična ocena delovnih mest. Med delavci v pekarni na Šmartin-ski in v Samovi je prišlo do ostrih izpadov, včasih nepravilnih. Postavljali so vprašanje položaja delavcev v pekarni in v kombinatu nasploh, ter očitali vodstvu premajhno skrb zanje. Težka situacija je bila tudi v maloprodaji in verjetno v drugih TOZD prav tako. Krivda pa zadene vodstveni kader in družbenopolitične organizacije. Ugotovitve delovne skupine so točne in smernice sprejemljive. Pozornost bomo morali posvetiti poznavanju in razumevanju ustave in osnutka zakona o združenem delu in sicer na najustreznejši način. Najvažnejše ugotoviti način, kako bomo sedanje stanje izboljšali in to čim prej. Zavedati pa se moramo, da bo sporazum o delitvi dohodka in sredstev za OD povzročil nove, drugačne težave in nova nezadovoljstva. Nikakor ni dovolj le kritika, ampak je potrebno istočasno predlagati določene predloge za rešitev. V ENI SAPI — Začel se je postopek evidentiranja v organe 00 ZJMS, OK ZSVS in RK ZSAS, dosedanjem vodstvu poteče mandat v jesenskem času. — V TOZD Maloprodaja so ustanovili 00 ZJMS. Za predsednico je bila evidentirana Mitij Fani, za namestnika pa Kraljič Mateja. — Tudi v 00 ZJMS TOZD Pekarna Kranj so se aktivirali. Izvršili so še eno določeno akcijo, v planu pa je že druga. — Po močnem sneženju smo mladi z »bliskovito« akcijo rešili viatorjev problem in odstranili nekaj kubičnih metrov snega z avtobusnih postajališč pred Kombinatom. — Tako kot lani je bil tudi letos zaključek pomladanske mladinske politične šole pri DK ZSAS Ljubljana-Moste-Polje pri nas. Z mladimi seminari smo se pogovarjali o delu in problemih naše mladinske organizacije, o pomenu in vlogi zveze sindikatov in njeni povezavi z 00 ZSAS. Po zaključku razgovora smo si pod strokovnim vodstvom ogledali še obrat Pekarne na Šmartinski. Vsekakor obveščanje ni bilo zadostno. Delegati, ki so prisostvovali sestankom ali prejeli gradivo, niso informacij posredovali naprej v TOZD, kjer bi morali delavci razpravljati in se sporazumevati. V razpravi je sodeloval namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Moste-Polje tovariš Kodarin. Dejal je, da ne bi smeli zgubljati časa z medsebojnim obtoževanjem, doseči bi morali kompleksno pripravljenost za reševanje problemov. Pri tem bi morali komunisti nastopati z izdelanimi enotnimi stališči. Konflikti v odnosih so se skoncentrirali v TOZD na Šmartinski, vendar bodo sekretarji ZK tudi v TOZD v drugih občinah usmeritve delovne skupine mogli koristno uporabiti. Namestnik sekretarja komiteja mestne konference ZKS tovariš Korbar je menil, da je vozlišče problemov povzela delovna skupina, ki je ugotovila težko politično situacijo v Žitu. To je problematično toliko, kolikor dejavnost kombinata preseže okvire delovne organizacije. Samoupravljanje v Žitu stagnira in odnosi med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb niso pravilni in niso prerasli prejšnjih razmerij. Funkcija družbenopolitičnih organizacij je v bazi prešibka, oviro pomenijo tudi kadrovske težave. Delavci pričakujejo in zahtevajo samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in ga je torej potrebno sprejeti čim prej. Zveza komunistov mora v tej situaciji delati bolj operativno. Pri vsakem delu in pri vsaki akciji pa je nujna konkretna opredeljenost, brezkompromisnost, saj obtoževanje ne vodi nikamor. Kar pa se tiče cene kruha, bo mogoče zadevo urediti le s po- močjo in podporo zunanjih političnih faktorjev. Enoten zaključek sestanka je bil, da so predlagane smernice delovne skupine pravilne, obravnavajo naj jih v TOZD, kjer naj družbenopolitični aktivi sprejmejo konkretne naloge in zadolžitve za uspešnejši nadaljnji vodstveni in samoupravni napredek. KDAJ BOMO RAZPRAVLJALI O SPORAZUMU O MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA? Torek, 4. 5. 1976 ob 11. uri Od 4. 5. do 8. 5. 1976 10. 5. 1976 11. 5. 1976 12. 5. 1976 Do 14. 5. 1976 15. 5. 1976 18. 5. 1976 Do 20. 5. 1976 posvet direktorjev študij materialov zbori na območju Ljubljane zbori na območju Gorenjske zbori na območju Dolenjske pismeni sklepi in pripombe obravnava pripomb na komisiji obravnava na Svetu delegatov podpis Sporazuma Na zborih naj bi bili udeleženi tovariši, ki so sodelovali pri oblikovanju sporazuma. Za izvedbo akcije bi prenesli tudi delovno soboto iz 8. maja 1976 na 15. maj 1976. AKCIJA M DA PRED VRATI Veliko beremo, govorimo, pišemo o 30-letnici mladinskih delovnih brigad, zato ne bo odveč, da tudi mi v razširjeni možni obliki obvestimo vse mlade v Kombinatu z letošnjimi brigadami. Vsi, ki ste hoteli v brigado, se takoj povežite s svojim predsednikom 00 ZSMS, ki vam bo dal tudi vse nadaljnje informacije. I. ZVEZNE MDA 1. Kozara 11. 7.-8. 8 2. Sava 13. 6.—11.7., 11.7.—8. 8., 8. 8.—5. 9. 3. Sutjeska 11.7.—8.8. 4. Partizanski put 13.6.—11.7. 5. Morava 11. 7.—8. 8. II. REPUBLIŠKE MDA 1. Kozjansko 16.5.—6.6., 18.7.—8.8. 2. Brkini 6. 6.—27. 6., 27. 6.—18. 7. 3. Slovenske Gorice 6. 6.—27. 6., 8. 8.—28. 8. 4. Suha krajina 6. 6.—27. 6., 18. 7.—8. 8. 5. Kožbana 6.6—27.6., 27. 6,—18. 7., 18. 7.—8. 8. 6. Gorenja Tribuša 27.6.—18.7. TOZD Šumi Poročilo o izostankih zaradi bolezni v letu 1975 in primerjava za leto 1974 V tem poročilu nameravamo napraviti analizo izostankov v letu 1975 drugače kot prejšnja leta, to pa predvsem zato, da bodo TOZD in DE imele boljši pregled zakaj takšen stalež čeravno ne moremo govoriti, da je tako kritičen, napram drugim delovnim organizacijam. V letu 1975 je bilo na 1902 zaposlena 34.226 dni kar znese 5.7%. V letu 1974 pa je bilo 30.326 dni na 1811 zaposlenih kar znaša 5,7%. V letu 1975 je bilo za 3.800 dni več izostankov, zaposlenih pa je bilo 91 delavcev več kot v letu 1974. Nesreč pri delu je bilo v letu 1975 2.165 dni, v letu 1974 pa 2.060 dni, kar je za 106 dni več kot v letu 1974. Od tega je bilo 74 primerov V letu 1975 je bilo izplačanih nadomestil do 30 dni izostanka zaradi bolezni za celotni kombinat 2,131.233,10 dinarjev. rekli, da niso upravičeni, vendar je ta odstotek nizek, saj za vse tri primere znese le 0,22 %. Zaskrbljujoč je stalež nad 30 dni, katerega je 140 primerov in 9.908 dni izostanka ali 1,6%. Naj navedemo samo nekaj primerov daljše odsotnosti z dela. To so predvsem obolenja srca, revmatična obolenja, živčni stresi, obolenje želodca in prebavnega trakta, obolenje hrbtenice, bronhitisi ac. in chr., težje operacije, zelo po- sreče, ki so po naravi zelo težke in tudi nesreče pri delu, saj traja zdravljenje tudi od 3 do 12 mesecev. Ker smo pri prometnih nesrečah res nemočni, bo pa potrebno pri nesrečah na delovnem mestu, ki jih je 74 primerov, še bolj poostriti varstvo pri delu in kontrolirati ali se uporabljajo zaščitna sredstva ali ne. Kjer pa se zaščitna sredstva, ki so predpisana, ne uporabljajo, uvesti tudi sankcije proti delavcu. Kako 1. V prvi vrsti je nujno ali skoraj že pozno, da se TOZD odločijo za ustanovitev lastne ambulante na območju ljubljanske regije, saj je že v tej regiji zaposlenih preko 900 ljudi. Ambulanta naj bi delala za Ljubljano kot kura-tiva in preventiva, za zunanje TOZD pa kot preventiva. Osnovni pogoji za delo zdravstvene ambulante v delovni organizaciji so k poročilu priloženi in prosimo, da TOZD o tem razpravljajo in »A« IZOSTANKI ZARADI BOLEZNI PO TOZD, DE IN OBRATIH ZA LETO 1975 Zap. št. TOZD, DE, obrat Prim. 1 dan Izost. dni Prim. 2 dni Izost. dni Prim. 3 dni Izost. dni Prim. 4 dni Izost. dni Prim. 5—7 Izost. dni Prim. 8—14 Izost. dni Prim. 15—30 Izost. dni Prim. nad 30 Izost. dni Skup. izost. dni 1. TOZD Pekarna Ljubljana 10 10 20 40 23 69 20 80 86 521 98 1.002 50 1.029 23 1.006 3.757 2. TOZD Pekarna Ljubljana, obrat Samova 18 18 19 38 8 24 7 28 47 272 40 424 20 365 3 178 1.347 3. DSSS 19 19 23 46 16 48 26 104 69 407 96 1.045 30 634 8 716 3.019 4. TOZD Pekarna Dolenjska 21 21 11 22 8 24 10 40 40 241 40 432 14 272 7 433 1.485 5. TOZD »Mlini« Ljubljana 18 18 29 58 24 72 24 96 92 539 91 964 45 908 14 1.380 4.035 6. DE Skladišče Novo mesto 1 1 1 2 2 6 3 12 1 6 3 26 2 39 — — 92 7. DE Notranjsko območje 22 22 15 30 14 42 14 56 36 208 38 404 15 282 4 362 1.406 8. DE Domžalsko območje 11 11 6 12 7 21 9 36 26 151 11 111 7 125 1 52 519 9. DE Kamnik, Pek. in slašč. 5 5 4 8 5 15 3 12 14 90 22 232 12 267 — — 629 10. DE Pekarna Kočevje 6 6 4 8 4 12 6 24 8 47 7 70 3 56 — — 223 11. TOZD Pekarna Kranj 21 21 7 14 10 30 10 40 40 232 29 293 19 399 10 1.020 2.049 12. TOZD »Triglav« Lesce 25 25 26 52 25 75 18 72 54 313 57 630 33 629 17 1.550 3.346 13. TOZD »Triglav«, obrat Tržič — — — — 2 6 1 4 2 13 2 18 1 15 — — 56 14. TOZD Maloprodaja 9 9 9 18 4 12 7 28 19 116 22 221 17 324 3 219 947 15. TOZD »šumi« 39 39 35 70 34 102 37 148 161 952 184 1.952 87 1.682 28 1.800 6.745 16. TOZD Gorenjka 23 23 9 18 11 33 16 64 16 93 35 383 12 225 — — 839 17. TOZD Imperial Krško 49 49 32 64 34 102 14 56 106 640 74 791 43 838 22 1.192 3.732 SKUPAJ 297 297 250 500 231 693 225 900 817 4.841 849 8.998 410 8.089 140 9.908 34.226 na delovnem mestu, 10 primerov na poti v službo in 12 primerov na poti iz službe. Izostanki zaradi nesreč znašajo za 1975. leto 0,3%. Porodnih dopustov je bilo v letu 1975 96 primerov, kar znaša 13.708 dni izostanka ali 2,3%, v letu 1974 pa je bilo porodnih dopustov 7.719 dni ali za 5.989 več v letu 1975. V tabeli »A« je točen prikaz izostankov od 1 do 30 dni in nad 30 dni za vse TOZD, DSSS, DE in obrate, kjer je tudi razvidno, koliko je za posamezne primere dni v eni TOZD ali DE in skupni seštevek za vsako TOZD in DE. Tu se lahko ustavimo pri izostankih po en dan, dva dni in tri dni, ti izostanki, bi skoraj lahko »B« IZOSTANKI ZARADI NEGE DRUŽINSKEGA ČLANA V LETU 1975 Zap. št. Priimek in ime Prim. Štev. dni 1. TOZD Maloprodaja 13 87 2. TOZD Pek. Ljubljana 14 101 zraven pek. Samova 3. TOZD Pek. Dolenjska 1 17 4. TOZD Imperial 40 154 5. TOZD Pek. Kranj 3 9 6. TOZD »Šumi« 146 876 7. DSSS 74 472 + 4 8. TOZD »Mlini« 34 237 9. DE Pek. Kamnik 3 20 10. DE Notranjsko območje 14 58 11. DE Pek. Kočevje 3 11 12. TOZD Triglav Lesce 11 34 13. TOZD »Gorenjka« 1 1 SKUPAJ: 357 2.083 0,4 % gosto obolenje lokomotornega ožilja, atrofija mišic, poškodbe izven dela in poškodbe na delu ter prometne nesreče, ki so težjega značaja, vse to nam prinaša visoko število izostankov. Največkrat se te bolezni končajo za delavce negativno, ker se ga invalidsko upokoji ali pa postane invalid II. in lil. kategorije. Tu pa nastane nov problem, ki ga bomo opisali v metodologiji. TABELA »B« Ta tabela prikazuje izostanke zaradi nege otroka, kar znese 357 primerov in 2.083 dni ali 0,4%. Ta izostanek finančno ne bremeni TOZD, ker od prvega dneva plača nadomestilo Skupnost socialnega zavarovanja, vendar pa je izostanek na delovnem mestu in bremeni redno proizvodnjo. TABELA »C« Tabela prikazuje primere izostankov zaradi nosečnosti in poroda, kar znese 96 primerov, 13.708 dni ali 2,3%. Ta izostanek je v letu 1975 višji zaradi tega, ker ima porodnica pravico biti doma 105 dni in še 141 dni, skupaj torej 246 dni. TABELA »D« Prikaz nesreč je zaskrbljujoč, predvsem prometne ne- urediti, da bi bili izostanki manjši, pa bomo pripravili v programu metodologije. Glede na ugotovitev in razlago bolniškega staleža v letu 1975 moramo zavzeti ukrepe za znižanje le-teh. se odločijo ali se gre v gradnjo ali ne. Kolikor bi prišlo do realizacije, bi nam izpadli izostanki iz dela po 1 dan, 2 dni in tri dni, ker vemo, da ti staleži niso upravičeni. Vsi pregledi za živilsko bi se Nadaljevanje na 5. str. »C« PORODNI DOPUSTI V LETU 1975 Zap. št. TOZD in DE Primeri Izostanki Opomba 1. TOZD Pek. Ljubljana 12 1.988 2. TOZD Pek. Ljubljana, obrat Samova 3 720 3. DSSS 8 1.147 4. TOZD Pek. Dolenjska 1 118 5. TOZD Pekarna Kranj 1 246 6. TOZD »Mlini«, Ljubljana 5 975 7. DE skl. Novo mesto — — 8. DE Pek. Kočevje — — 9. DE Domžalsko območje — — 10. DE Notranjsko območje 5 564 11. DE Pekarna Kamnik 2 490 12. TOZD Triglav Lesce 10 1.031 13. Obrat Tržič — — 14. TOZD Maloprodaja 9 1.113 15. TOZD »Šumi« 15 2.423 16. TOZD Imperial 18 2.090 17. TOZD »Gorenjka« 7 803 SKUPAJ: 96 13.708 2,3 % Nadaljevanje s 4. str. Primerjava boleznin v letu 1974-75 »D« NESREČE PRI DELU PO TOZD, DE IN OBRATI 1975 Zap. št. OBRAT Na delu Na poti v službo Na poti iz službe Izost. dni 1. Kočevje 1 — — 12 2. Šumi 17 1 1 462 3. Pekarna Šmartinska 5 1 3 161 4. Pekarna Samova 4 1 1 108 MLINI 1. Domžalsko območje 3 1 — 36 2. Notranjsko območje 7 — — 102 3. Ljubljansko območje 9 1 3 442 4. Kamnik 1 1 1 43 5. Skladišče Novo mesto — — 1 13 6. Kranj 5 1 1 85 7. Maloprodaja 1 1 — 13 8. Imperial 1 — —■ 224 9. Dolenjska 4 1 1 82 10. Gorenjka — — — — 11. DSSS — dela 7 1 — 383 SKUPAJ: 96 nezgod 74 10 12 2.166 0,3 % °pravljali v lastni ambulanti, kar bi nam prihranilo veliko Sredstev, saj vemo, da je pre-9led že preko 300 din, poleg ,ega pa še prihranek na delovnem času, ker bi delavec 'Zostal iz dela le ca. pol ure, kar danes traja ves dopoldan. 2. Ugotavljanje socialnega stanja delavca in tudi njego-Ve družine je nujno, ker ve-Iho. da nekateri naši delavci zivijo v težkih socialnih razmerah, neurejenih stanovanjih razmerah, kar tudi pogojuje bolniški stalež. Ni do-v°lj, da se zanimamo samo Za delavca, morali bomo vedeti za celotno njegovo družino. Posebno skrb in objektiv-n°st je potrebno posvetiti razdeljevanju stanovanj, da ga dobijo res delavci z nizkimi osebnimi dohodki, ki stanujejo v nemogočih razmerah in nimajo možnosti priti do stanovanja z lastnimi sredstvi. Za enkrat se s tako prakso ne moremo preveč pohvaliti. Stanovanjsko vprašanje samskih delavcev bo rešeno predvidoma v jeseni, tudi tu je v veliki meri bolniški stalež zaradi neprimernega stanovanja. Saj vemo, da naši delavci stanujejo pri privatnikih v mrzlih sobah ali barakah, brez prepotrebnih sanitarij. Od delavca lahko zahtevamo, da bo delo opravljal z zadovoljstvom le takrat, če mu bomo tudi mi nudili osnovne življenjske pogoje. 3. Preventivno zdravljenje naših delavcev ni doseglo za- PRAVILA ZA VARNO DELO V OBRATIH KOMBINATA • Delo na stroju je dovoljeno samo za to usposobljenim in pooblaščenim osebam. • Pred začetkom dela s strojem se prepričaj, če delovanje stroja koga ne ogroža. • Med obratovanjem je prepovedano čiščenje, mazanje in popravljanje stroja ter pogonskega mehanizma. • Okolica stroja naj bo vedno urejena in ne-založena. • Pri delu nosi tesno prilegajočo se obleko. • Dolge lase zavaruj s primernim pokrivalom. • Pri delu, kjer je nevarnost poškodb oči, uporabljaj ustrezno varovalno sredstvo. • Pri delu na stroju ne nosi kravate in nakita, kot so prstani, verižice in podobno. • Uporabljaj samo brezhibno orodje. • Ne odstranjuj varnostnih naprav. • Prijavi takoj vsako okvaro ali pomanjkljivost na stroju. • Ob stroju ni prostora za šale in igre. dovoljivih uspehov. V bodoče bomo morali ukrepati drugače. Sredstva, ki so namenjena za preventivo niso majhna — in zakaj niso izkoriščena. Bil je dan predlog, da se delavce, ki so prestali težje operacije ali poškodbe, daje tudi v naravna zdravilišča, vendar tu nismo uspeli, ker vemo, da druge delovne organizacije imajo to urejeno. Socialno šibkim delavcem bo potrebno tudi gotova sredstva nameniti za otroke, ki gredo v kolonije. Pri teh delavcih je največkrat izostanek zaradi nege družinskega člana. Neurejeno varstvo otrok naših delavcev, ker ni prostora v ustanovah. Predlog dajemo, da naj bi se pomagalo tem ustanovam s finančnimi sredstvi, kjer bi potem imeli prednost za otroke naših delavcev. 4. Sprejemanje delavcev in fluktuacija delovne sile. Pri sprejemanju delovne sile se polaga premalo pozornosti. Potrebna bi bila bolj sistematična obdelava delavca, pred zaposlitvijo. Pregled zdravstvene izkaznice, kjer se že lahko ugotovi, kolikokrat in koliko časa je bil delavec v staležu pred nastopom službe. Iskati informacije, kjer je bil prej zaposlen, pregledati delovno knjižico zaradi pogostnosti menjanja službe. Pri sprejemanju delovne sile naj bi sodeloval tudi socialni delavec na območju ljubljanskih TOZD. 5. Zaposlovanje invalidov, pereča točka delovne organizacije. Nimamo sistemiziranih delovnih mest za invalide v nobeni TOZD. Treba bo pregledati delovna mesta, katera bi bila možna za zaposlitev delovnega invalida glede na težino invalidnosti, ker vemo, da takšna delovna mesta so. Sedaj pa imamo primere, ker nimamo teh mest sistemiziranih in delavca ne moremo zaposliti in ga zdravniška komisija drži v staležu. Prehrana delavcev ni zadovoljivo rešena. Saj kuhinja, ki je v TOZD »Šumi«, ima kapaciteto le 400 obrokov, kar ne zadostuje za 900 zaposlenih. Treba bo urediti, da se zgradi obrat družbene prehrane, kjer bo možno dobiti tudi kosilo, ker vemo, da so tu najbolj prizadeti delavci samci. Neredna prehrana tudi pogojuje razne bolezni prebavil. Želimo, da TOZD o vseh navedenih primerih razpravljajo in posredujejo svoja stališča samoupravnim organom. Socialna delavka: Gozdnikar Slava, I. r. STALN E ZALOGE HRANE Ustrezna zaloga je potreba današnjega časa, je izraz sodobne preskrbe in pripravljenosti za vse primere, ki lahko nastopijo. Zaloge v gospodinjstvu so neke vrste zavarovanje. Zavarovali smo se proti vlomu, požaru, sklenili smo življenjsko zavarovanje, imamo domačo lekarno, zavarovanje z zalogami živil pa zanemarjamo. Številna gospodinjstva imajo le enodnevno zalogo živil, mnogo pa je lahko vzrokov, ki preprečijo, da bi jo naslednji dan spet obnovili. Vsak mesec sproti potrebujemo osnovno zalogo hrane, ki jo sestavljajo meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, mast in olje, sladkor, moka, zelenjava in sadje. Za primere elementarnih nesreč ali vojne potrebujemo enotedensko zalogo suhe hrane. Za primer evakuacije prebivalstva ali vojne moramo v gospodinjstvu predvidevati dvodnevno zalogo mobilne hrane. Običajna preskrba z vodo lahko popolnoma odpove za daljši čas. Zaradi tega je izdatna zaloga pitne vode prav tako potrebna za življenje kakor zaloga živil. Pripravljanje toplih jedi je skoraj onemogočeno, če je prekinjena dobava električne energije in plina. Za vsak primer si je torej treba nabaviti kuhalnik na špirit, plin ali petroiej in zanj potrebno gorivo. Vsako gospodinjstvo mora imeti zalogo osebne in skupne opreme, ki bi prišla prav ob evakuaciji prebivalstva. Poleg varnosti, ki nam jo zagotavljajo stalne zaloge v gospodinjstvu, je pomembno tudi to, da si s sistematičnim in planiranim nakupovanjem zalog prihranimo čas, trud in denar ter hkrati zagotovimo pravilnejšo prehrano. Varno delo manj boleznin MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU v usmerjeno Preobrazba srednjega šolstva izobraževanje 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS sta leta 1974 sprejela resoluciji, ki vsebujeta stališča in smernice za socialistično samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Na podlagi idejnopolitične zasnove novega vzgojno-izobraževalnega sistema, ki jo vsebujeta dokumenta obeh kongresov, je zavod SRS za šolstvo lani pripravil teze o usmerjenem izobraževanju. Na podlagi teh tez in po širših razpravah v zainteresiranih družbenopolitičnih organih ter nekaj strokovnih posvetih, je letos nastal predlog, ki ima naslov »Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanja«. Predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje naj bi prispeval k oblikovanju globalnih opredelitev usmerjenega izobraževanja. Predlog je grajen z vidika reforme celotnega vzgoj- Ponekod drugod v Jugoslaviji (zlasti na Hrvaškem in v Vojvodini) se je reformni proces že začel, medtem ko v Sloveniji reformo šele pripravljamo. Razpravo je potrebno organizirati med učenci in štu- Pridne roke naših mladink no-izobraževalnega sistema po končani osnovni šoli; pred očmi moramo imeti, da kakega širšega projekta sicer še nimamo, ker so mnogi stali ob strani in čakali (visoko šolstvo, razne strokovne institucije vzgojno-izobraževalnega značaja, organizacije združenega dela). Reforma usmerjenega izobraževanja ni sama sebi namen, ampak izvira iz splošnega spoznanja, da je čedalje večjo krizo celotnega vzgojno-izobraževalnega delovanja po končani osnovni šoli treba naposled razrešiti. denti ter med mladimi delavci v TOZD in v krajevnih skupnostih. Še posebno skrbno je potrebno obravnavati vprašanja, ki zadevajo mlade: — dostopnost in prehodnost v vzgojnoizobraževal-nem sistemu; — kako povečati učinkovitost študija in odpraviti vzroke dosedanjega slabega dela; — ustreznost štipendijske politike ter graditev dijaških in študentskih domov; — idejnopolitična vsebina novih predmetov (marksizem in samoupravljanje) in marksistična zasnovanost drugih predmetov; — samoupravljanje v šolah; — skrb za nadarjene itd. Eno od novosti, ki pa ni samo pedagoškega značaja, je opuščanje razredov in uvajanje novih oblik dela v usmerjenem izobraževanju. Namesto sedanjega načina pouka, ko imajo učenci tedensko po nekaj ur pouka vsakega predmeta (in to skozi vse leto), bi pouk posameznega predmeta organizirali bolj celotno, se pravi v obliki tečajev za posamezne predmete ali področja sorodnih predmetov. Ko bi učenec osvojil znanje določene-p red meta, bi se posvetil programu drugega predmeta. Pri takem načinu izobraževanja ni več odločilno šolsko leto, ampak znanje, obvladovanje programov posameznih predmetov. To pomeni, da bo lahko mnogo hitreje napredoval pri tistih predmetih, za katere bo kazal večje zanimanje. Na nekem področju bo potemtakem dosegel le zahtevani minimum, na drugem pa mnogo več. Ob takem načinu izobraževanja je odprta pot za razvijanje učenčevih osebnih interesov in sposobnosti, obenem pa ni več osipa oz. neuspešnih učencev v takem smislu, kot o tem govorimo zdaj. Celotno usmerjeno izobraževanje je razdeljeno v dve fazi. Prva je pripravljalna in učencem daje splošno znanje, poklicno pa usmerja samo deloma. Druga faza daje strokovno (in tudi družbeno) znanje, ki je potrebno delavcu posameznega profila poklica. Prva, pripravljalna faza, traja dve leti, druga (finalna) faza usmerjenega izobraževanja pa po potrebi (za en poklic morda eno leto ali manj, za drugega 4 leta ali več). Za prvo fazo je značilno, da ima v prvem letu bolj ali manj enoten program, predvsem splošno izobraževalnih področij, ki je obvezen in enoten za vse, ki se izobražujejo na tej stopnji. Del predmetnih področij tega programa se konča v prvem letu pripravljalnega dveletnega šolanja, del predmetnih področij pa se nadaljuje še v drugem letu. Ta sklop izobraževalnega programa bi bil obvezen in minimum, ki naj bi ga dobil vsak učenec na tej stopnji usmerjenega izobraževanja. Drugi del izobraževalnega programa prve faze usmerjenega izobraževanja pred-stavlja tisti sklop, ki izobraževanje na tej stopnji že deloma usmerja. Sklop tega dela izobraževalnega programa prve faze predlog zaznamuje s skupnim nazivom: primarne programske usmeritve. Ta del je za učenca obvezen, vendar lahko izbira med več možnimi usmeritvami: — proizvodno-tehnična — naravoslovno - matematična in proizvodno-tehnična — naravoslovno - matematična, jezikovna in proizvodno-tehnična — jezikovna in umetnostna, družbenoekonomska ter naravoslovno-matematična — umetnostna in jezikovna. vila učnih ur celotne prve faze usmerjenega izobraževanja. 70 % izobraževalnega programa pa je odmerjenega skupni programski osnovi (obveznemu programu). Predlog, kakršen je v javni razpravi, je za prva fazo usmerjenega izobraževanja z Zakonski osnutek o združenem delu, ki bo v naslednjih šestih mesecih predmet javne razprave, je rezultat intenzivnega večmesečnega dela in prizadevanja ustvarjenih sil naše družbe, pomeni pa konkretno razčlenitev Ustave in stališč 10. kongre-ga ZKJ. Zakonski osnutek normira samoupravno obnašanje v novih razmerah; postati mora del vsakdanje prakse, orožje delavcev sa-moupravljalcev v boju za svoje razredne interese. Gre za zakon, ki pomeni po Ustavi temelj celotnih socialističnih samoupravnih odnosov v naši državi. Je neposredni ustvarjalni prispevek teorije in prakse znanstvenega socializma. Zato je razprava o tem dokumentu hkrati tudi pomembna družbenopolitična naloga, ki narekuje poglobljeno znanstveno in strokovno prizadevnost, predvsem pa pomeni tudi potrditev pravnih rešitev v praksi. V tem morajo sodelovati vse družbene strukture in vsi družbeni dejavniki. Zato ne bi bilo dovolj, da se delavci le seznanijo z novostmi iri rešitvami, ki jih prinaša osnutek; razprave morajo biti povezane s preizkušanjem predlaganih norm v vsakdanji samoupravni praksi, delavci naj po potrebi ustrezno ukrepajo za prilagoditev lastne prakse novemu zakonu oziroma naj dajo predloge amandmajev k rešitvam v zakonskem osnutku, to pa tem bolj, ker bo v njem ene strani organsko nadalje- ^ vanje in nadgradnja osemletne osnovne šole, z druge ( strani pa že deloma poklicno usmerjanje. Odpira na začetni stopnji vsem enake v startne možnosti, omogoča c svobodno izbiranje poklicnih j; usmeritev in zagotavlja mož- v nost prehajanja, se pravi iz- r bire poklica tudi po končani | prvi fazi. Organsko povezuje | izobraževanje doraščajoče ( mladine in odraslih, posredu- r je višjo splošno raven huma- r nističnega, naravoslovnega in , družbenoekonomskega zna- j nja, hkrati pa tudi že v gro- ( bem poklicno usmerja (ne , da bi učenec moral biti do- | končno poklicno opredeljen . že na tej stopnji). (Posvet predsednikov 00 ZSMS pri OK ZSMS Ljubljana-Moste-Polje 6. 4. 1976) določeno, do katerega roka morajo organizacije združenega dela uskladiti svojo organizacijo z zakonskimi določbami. Ta razprava naj bi rodila pobude, koristne za delo v zvezi s pripravo zakonskega predloga. Ni namen razprave, da propagiramo načela in temelje tega zakona, marveč konkretno preverjanje konkretnih rešitev, ki jih vsebuje zakon, saj je pomen tega zakona tako velik, da bi bila precej velika škoda, če bi opustili možnost za to, da se preizkusi vse tisto, kar je V zakonu zdaj predvideno ter da se morebiti dopolni, spremeni, korigira itd. glede na ugotovljene potrebe prakse. Zakonski osnutek in pozneje sprejeti zakon bosta spričo svojega objektivnega pomena močno orožje idej' nopolitičnega boja proti vsem oblikam odpora proti razvoju samoupravljanja. Razprava o osnutku zakona o združenem delu ima po vsem, kar ta pomeni in prinaša v naše družbeno življenje vsa obeležja idejnopolitične akcije, v kateri gre tudi članom ZSMS izjemno pomembna vloga in odgovornost. Vse družbene sile moramo usmerjati k dejavnosti in sodelovanju, tako v javni razpravi kot tudi v preizkušanju in izvajanju predlaganih rešitev. Nadaljevanje na 7. str- Ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu : mladi v žitu — mladi v žitu — mladi v žitu — mladi Nadaljevanje s 6. str. Ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu Sodelovati moramo v razvijanju idejnega in politične-9a pojasnjevanja temeljev, iz katerih so izhajali pri obdelavi in določanju posameznih rešitev; da obdelamo in določimo temeljne smeri in naloge politične akcije ZSM; da poudarimo pomen, zahtevnost in težavnost opravil, ki nas čakajo, ter da opozorilno na možne idejne odpore 'n probleme, ki se utegnejo Pojaviti med razpravo in izvajanjem zakona o praksi. Da bi bil vsak delavec seznanjen z vsebino zakona o Združenem delu, pa moramo biti dobro organizirani, usmerjeni in vztrajni ter seveda poznati snov, katero bodlo tudi sposobni pojasnjevati. To slednje nam naj bo politični navdih v naši organizaciji, v organizaciij Zveze sindikatov, Socialistični zvezi... Že med javno razpravo bi Se morali lotiti preobrazbe družbenoekonomskih odno-?ov na podlagi načel in rešitev, določenih v zakonskem osnutku. S tem v zvezi bi se morali organizirano lotiti preverjanja obstoječih razmerij v vsaki temeljni, delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela, njihovih dohodkovnih zvez z drugimi subjekti združenega dela, pa tudi samoupravnih aktov, ki urejajo ta razmerja s stališča opredelitev, danih v zakonskem osnutku. Zavedati se moramo, da preprečujemo možnosti, da bi organizacije združenega dela nepripravljene pričakale zakon o združenem delu, da ne bi prišlo do zavlačevanja in počasnega izvajanja tega zakona ter do drugih negativnih in neželjenih posledic. V javni razpravi o zakonskem osnutku moramo pretehtati, ali ponujene rešitve ustrezajo vsej resničnosti dohodkovnih razmerij, zvez in različnih oblik združevanja dela in sredstev, ali niso morda nekatere med njimi preveč ne-prožne, ali pa nekatera vprašanja sploh niso ali ne po- polnoma urejena. Na morebitne popustitve in pomanjkljivosti zakonskega osnutka je potrebno opozoriti in predlagati ustrezne rešitve. V javni1 razpravi o zakonskem osnutku bo prišlo tudi do poskusov oporekanja, ponujenim rešitvam z idejnih pozicij, ki so tuje naši samoupravni družbi, ali do poskusov, da bi pod plaščem dozdevne obrambe samoupravljanja obdržali stara razmerja, zasnovana na tehnokratskih, liberalističnih in drugih koncepcijah. Opozoriti velja tudi na potrebno intenzivno idejnopolitično delo članstva ZSM prek tečajev, mladinskih političnih šol, seminarjev in drugih oblik ideološkega dela in izobraževanja ter bi s stališča marksistične znanosti globje posegali v idejnopolitične temelje socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov in na njih utemeljenih ustav-nik in zakonskih rešitev. (Posvet predsednikov 00 ZSMS pri OK ZSMS Ljubljana-Moste-Polje 6. 4. 1976) Mitje napraviti poštenega in ustvarjalnega človeka, iskreno zahvaljujemo. Uspeh, ki ga je dosegel, je povračilo vsem delovnim ljudem, ki prispevajo finančna sredstva za prevzgojo mladine, ki je skrenila s prave poti. To je le bežni opis Mitjeve rasti. Fant se bo nedvomno razvil v zrelo osebnost, ki je premaga a svoj osebnostni konflikt. Mladi v žitu — mladi v žitu — mladi v žitu — mladi Idoli, idoli Moja mladost - z druge strani V drugi številki Glasnika smo objavili izpoved mladega *anta o njegovih težavah in konfliktih z okolico. Kako so niegovo mlado življenje skušali spreobrniti njegovi vzgojitelji v vzgojnem zavodu, pa poglejmo danes (ime je izmišljeno). . Mitja je v zadnjem obdob-*u Pri nas napravil viden napredek v svojem psihofizič-nem razvoju, saj se je iz va-Se zaprtega mladeniča razvil j' resnega fanta, sposobnega, Pa se postavi na lastne noge 'n sam skrbi zase. To doka-Zuie s svojim primernim odnosom do dela in zrelimi po-9ledi na življenje v zavodu in J?Ver> njega. Trenutno ga še Pelno bremeni velika osam-ijenost, dejstvo, da se izven zavoda ne more na nikogar opreti in iskati pomoči. Z rnamo, ki živi v Ljubljani ni-[na pogostih stikov, le enkrat do dvakrat na leto. Pogostejša srečanja mu prepoveduje materin partner, ki se-oaj živi pri njej. Tega dejstva ®e Mitja dobro zaveda in gle-oa nanj dokaj zrelo. Mitja je v zavodu med ostalimi fanti priljubljen, ker ptod njimi deluje zelo preudarno. Enako je pribljubljen Jped vzgojiteljskim osebjem, K| m