Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst.	11 / 64b-)
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
MOVI LIST
Posamezna štev. 80.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE
ŠT. 855
TRST, ČETRTEK 26 AVGUSTA 1971, GORICA
LET. XX.
Zadnji dogodki na Koroškem so dokaz, da zlasti mlajša generacija 'koroških Slovencev nikakor ni zadovoljna z obstoječim stanjem in uporablja najrazličnejše načine, da bi javnost opozorila na številne nerešene narodne in socialne probleme.
Pred nekaj dnevi so neznanci ponoči prečrtali cestne table z nemškimi krajevnimi imeni v okolici Klopinskega in Zablatniškega jezera. Številni tuji gostja, 'ki so tam na počitnicah, so se seveda zelo zmedli, vendar so na cestah našli letake v nemškem, holandskem in danskem jeziku, ki so jim pojasnili, kaj ta akcija pomeni. Na letakih je podpisano »gibanje za socalno in nacionalno osvdboditev«, zahtevajo pa popolno izvedbo avstrijske državne pogodbe v sodelovanju s prizadeto manjšino ter oblastmi v Sloveniji in Jugoslaviji- »Ddkler zvezni in državni organi ne bodo poskrbeli za dvojezične napise na celotnem dvojezičnem ozemlju, bomo mi poskrbeli za to, da tudi nemških na-Pjsov ne bo več«, trdi med drugim letak. Omenjeno gibanje je tuje turiste opozorilo na dvojezični značaj Koroške ter jih seznanilo z obveznostmi avstrijske republike do slovenske manjšine, prav tako pa tudi z dvojnimi merili, ki jih Avstrija uporablja pri obravnavanju Juž-nh Tirolcev in koroških Slovencev.
Avstrijska policija je takdj 'šla na delo (vsekakor z večjo naglico kot proti tistim, ki skrunijo slovenske napise, spomenike padlim in nagrobnike) in začela zasliševati Slovenske študente v Globasnici, ki v tem dvojezičnem kraju anketirajo prebivalce o njihovem socialnem in ekonomskem položaju.
Poročajo tudi, da je do podobne akcije prišlo na Gradiščanskem, kjer prebiva hrvatska narodna manjšina. Zjutraj so našli številne cestne kažipote prekrite s plakati, v katerih »Gibanje gradiščanskih Hrvatov«, zahteva izvršitev obveznosti do manjšin v Avstriji ter zlasti pravico uporabe slovenščine in hrvaščine v javnem življenju.
SPET SKRUNITVE NA KOROŠKEM
»Neznanci« so ponoči, 12. avgusta, oskrunili pokopališče v Rebrci na Koroškem, kjer so pokopane tudi žrtve nacizma. Z napisi so hoteli razžaliti tiste, ki so svoje lastno življenje darovali za svobodo.
Glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev »Naš tednik« v zvezi s tem piše: »In kaj pravijo k temu dogodku naše pridne koroške oblasti? Vprašamo jih, če so že sploh kaj slišale o zgoraj imenovanem zločinu?! Naši dnevniki pač o tem ne vedo (ničesar poročati, Molčijo kot lipov bog; kakor da jim je zmanjkalo pisalnih strojev! Toda če se pojavijo po nekaterih koroških topografskih tablah dvojezični napisi, zadostuje samo naslov ter še kakšen podnaslov in stran je polna... Ali skrunitve pokopališč?! O tem poročati se ne splača, tu pač gre samo za pokopališče...«
Pravi vzrok napetosti v Severni Irski
Del italijanskega tiska piše o napetosti in spopadih na Severnem Irskem vedno samo kot o verskem sporu med katoličani in protestanti in proti obojim enako krivdo za to. Pri tem marsikak komentator rad še posebej ošvrkne katoliške Irce, češ da so nacionalisti; mnogi časnikarji pa prispevajo k temu še pridevnik »konservativni« ali kaj podobnega. Skoro ves italijanski tisk tudi dosledno uporablja angleški izraz Ulster za Severno Irsko. Graje so deležni katoliški Irci v »Uulstru« zlasti zaradi svoje dozdevne zahteve, da se priključi Severna Irska k Irski republiki, saj je ves čas svoje zgodovine spadala k Irski, dokler je niso od nje odtrgali Angleži ob ustanovitvi neodvisne Irske po prvi svetovni vojni. Tedaj so si proti volji irskega naroda kot dotedanji okupatorji in nosilci oblasti s pravico sile obdržali nekaj severnih irskih pokrajin in jih priključili Veliki Britaniji kot avtonomno deželo »Ulster«.
Kdo je nacionalist
Zanimivo je, da v italijanskem tisku naziva »nacionalisti« niso deležni Angleži, ki ne vrnejo irskemu narodu pokrajin, katere so mu odvzeli, ampak Irci, ki zahtevajo, da se popravi stara krivica. To zadosti jasno razodeva miselnost v velikem delu italijanske in evropske javnosti. »Nacionalist« je po tem pojmovanju listi, ki protestira proti krivicam, ki se godijo njegovemu narodu ali narodni manjšini, kateri pripada, medtem ko ni nacionalist, ampak najbrž miroljuben in umerjen demokrat tisti, ki dela tako krivico, pa bi rad, da bi se o njej molčalo, in noče »razburjenja«, »protestov«, »fanatizma« in »spopadov«. Vsakršno protestiranje proti krivici, mu gre — razumljivo — na živce, ker ga moti v uživanju njegovega grabeža.
Za demokratično formulo se skriva rasizem
Tak je v bistvu položaj na Irskem. Tam vladata rasizem in nadutost »vladajočega« naroda, ki se skrivata za demokratično formulo in za hotenjem po »miru in redu«, žrtve pa so Irci, ki so stoletja ostali kljub divjaškemu preganjanju s strani Angležev zvesti svojemu narodu in veri. Marsikdo v teku časa ni mogel vzdržati. Odpadel je iz strahu ali iz socialne stiske ali za kos kruha v časih umetno povzročenih lakot. Stradanje so pogosto povzročili angleški preganjavci, ki so pregnali Irce z njihove zemlje, da bi se je polastili. Od lakote je umrlo na stotisoče Ircev, približno tri četrt irskega naroda pa se je izselilo, tako da je danes v tujini osem milijonov Ircev, medtem ko ima irska država le nekaj nad 2 milijona prebivalcev. Vseh potomcev irskih izseljencev in beguncev pa je bajie kar 25-26 milijonov. Pomagali so kolonizirati Združene države in Avstralijo, Kana-
do in Argentino ali pa se izgubili kot proletariat v angleških in škotskih industrijskih mestih.
Irci so se naveličali zat:ranja
Neradi, po sili splošnega razvoja v svetu so Angleži po prvi svetovni vojni priznali Ircem neodvisnost, potem ko so jih prej še mnogo pobili pri zatiranju upora 1. 1917 ali jih obesili zaradi »veleizdaje« (ker so se upirali okupatorski angleški sili in hoteli neodvisnost za svoj narod). Danes bi radi zagrizeni angleški nacionalisti, ali bolje rasisti in potujčevala držali irsko »manjšino« na Severnem Irskem še naprej v nacionalni in socialni podjarmljonosti. Irci tam bi ostali ljudstvo tovarniških delavcev in služkinj; Angle-ži-protestanti pa naj bi ostali gospodujoče ljudstvo, ki si lahko lajša svoje komplekse nad »podložniki«. (Slovenci to dobro poznamo).
Irci so se tega seveda naveličali in imajo prav. Če uporabljajo nasilje, je to samo posledica dejstva, da zlepa, z »demokracijo«, kakršna vlada v Ulstru, niso mogli celega polstoletja doseči niti najosnovnejših pravic, kaj šele polne enakopravnosti v javni upravi in družbenem življen ju.
Če pa kdo pri tem piše o Ircih kot »nacionalistih« in vidi vzrok za napetost in spopade na Severnem Irskem v verskem fanatizmu katoličanov in v njihovi nestrnosti ali pretirani bojevitosti, dokazuje s tem samo svojo nevednost ali — zlohotnost. Severna Irska je za irski narod isto, kar je Koroška za slovenski narod.
Sporazum o Zahodnem Berlinu
Veleposlaniki Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije so po dolgih pogajanjih — trajala so namreč sedemnajst mesecev — pred dnevi končno podpisali sporazum, ki omogoča rešitev berlinskega vprašanja.
Sporazum predvideva, da bodo štiri velesile prevzele odgovornost za nemoten cestni, železniški in letalski promet med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Podrobnosti o tem pa bosta določili vladi Vzhodne in Zahodne Nemčije. Prebivavci zahodnega Berlina bodo lahko potovali z zahodnonemškimi potnimi listi v vzhodni del mesta in na ozemlje Vzhodne Nemčije, vendar bodo potni listi imeli poseben pečat, iz katerega bo razvidno, da je bilo potno dovoljenje izdano po naročilu treh zahodnih velesil. V tujini bo Zahodni Berlin zastopala Zahodna Nemčija, vendar
(Nadalj. na 2. strani]
RADIO TRSTA
♦ NEDELJA, 29. avgusta, ob: 8.00 Koledar. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve Rojanu. 9.45 Glasba za harbo. Petrič: Elegija. Igra Pavla Uršič. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 L. Lantieri in E. Benedetti: »Naskok na gorske velikane«. RO vodi Lombarjeva. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 L Brn čič: »Med štirimi stenami«. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Gombač. 17.05 Parada orkestrov. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.00 Po dobe in glasba. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.00 Lah ka glasba. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba. 20.00 Šport. 20.30 Ljudske pesmi v komorni predelavi. 20.45 Ljubezenska lirika. 21.00 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 30. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Pianist Intra. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-ti me - Obletnica meseca - »Slikar Toulouse-Lautrec*
-	Kam po maturi. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Simfonična dela deželnih skladateljev. 18.50 Fogertyjeve pesmi. 19.10 »Odvetnik za vsakogar«. 19.15 Revija solistov. 19.40 Zbor »Santa Marl& Maggiore«. 20.00 Športna tribuna. 20.30 Glas bene razglednice. 21.00 Socialno vprašanje v slo venskem romanu. 21.20 Nepozabne melodije.
♦ TQRJLK, 3t. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutra nja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Trobentač Alpert in »The Tijuana Brass«. 12.10 Bedna rik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mla de poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnostč 18.30 Komorni koncert.
19.00 Otroci pojo. 19.10 C. Piermani: Kako posluje italijanski parlament. 19.20 Glasbeni best-sellerji. 19.40 Zbor »Valentin Vodnik« iz Doline, vodi Ota.
20.00 Šport. 20.30 Vom Suippe: »Boccaccio«, izbor iz operete. 21.40 Južnoameriška fantazija. 22.05 Za bavna glasba.
♦ SREDA, 1. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slbvenskih pesmi. 11.50 Kitarist Powell. 12.10 Evropske prestolnice: »Bern«. 13,^8,Glasba qpp željah. 17.20 Za mlade poslušavce: An^ajpoli na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - 'Na počitnice. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncer-tisti naše dežele. Basist Milan Zega, pri klavirju Neva Merlak Corrado. Adamičevi samospevi. 18.45 Rimske melodije od včeraj in danes. 19.10 Higiena in zdravje. 19,20 Jazz. 20.00 Šport. 20.30 Simf. koncert. V odmoru — 21.05 — Za vašo knjižno polico.
♦ ČETRTEK, 2. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenseih pesmi. 11.50 Saksofonist Mondello. 12.10 G. Bartolozzi: Otrok v prvih letih svojega razvoja »Mlečni zobje«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce - Disc-time - Kako in zakaj - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Romantične simfonije. 19.10 V. Be-ličič: Kraške črtice: »Po visoki ravnici«. 19.20 Izbrali smo za vas. 19.40 Komorna vokalna skupina Deller-Consort. 20.00 Šport. 20.30 I. Grigoresco: »Ring«. Prevedla N. Konjedic. Radijski oder, režira Peterlin. 21.45 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 3. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja giaeba.	11.35 Šopek	slovenskih	pesmi.	12.10
Izlet za konec	tedna. 13.30	Glasba po	željah.	17.20
Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 U-metnost. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. Švara: Fantazija za oboo in klavir. Izvajata oboist Golob in pianist Bertoncelj. Švara: Dodekafonia. Izvajata flavtist Pahor In čembalistka Slama. 19.10 Zgodovina prometnih sredstev: »Avtomobil«, prir. B. Slavec. 10.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane vodi Mihelčič. 20.00 Šport. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Koncert o-peme glasbe. 21.45 Folklorni plesi. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 4. septembra, ob: 7,00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba.	11.35 Šopek	slovenskih	pesmi.	11.50
Veseli motivi.	12.ID Pokljci:	»Ovčarji«,	prip. Rehar -
ieva. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.35 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pisana čajanka. 17.20 Za mlade poslušavce: Popevke dneva - Beseda o poeziji - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami. Slovenski trio. Beethoven: Trio v b duru, op. 97, »Nadvojvoda«. 18.45 Pojpta Mina in Feliciano. 19.10 Svet v očeh slovenskih popotnikov. P. Zidar: »Romanje h Gospe Sveti«. 19.25 Nekaj jazza. 19.40 Komorni zbor RTV Ljubljana vodi Lebič. 20.00 Šport. 20.45 A. Marodič: »Skrivnost prazne grobnice«. 21.15 Mauriatov veliki orkester. 21.45 Vabilo na ples. 22.45 Zabavna glasba.
Združene države se vračajo v protekcionizem
Vlada. predsednika Nixona je objavila prejšnjo nedeljo nenaden sklep, s katerim je odtrgala dolar od zlate podlage in uvedla dodatno 10-odstotno carino na ves uvoz v Združene države. Ta drugi ukrep je baje samo začasen, enako kot 3-mesečno blokiranje cen in plač. Oba ukrepa pa sta povzročila popolno zmedo v mednarodnem plačilnem prometu in močno prizadela trgovino držav, ki so izvažale v Združene države in med katerimi sta tudi Italija im Jugoslavija. Hudo je udarjenih zlasti nekaj podjetij v Sloveniji, posebno tovarn pohištva.
Nixon se je odločil za te ukrepe zaradi a-meriških finančnih težav in primanjkljaja v zunanji trgovini, ki je znašal v prvem polletju letos 7 milijard dolarjev. Združene države so morale drago kupovati zlato za zlato podlago dolarja od Južne Afrike in Sovjetske zveze, poleg tega pa je začel postajati mednarodni plačilni promet, temelječ na zlatem dolarju, anahronizem, s prepel javam jem velikanskih količin zlata v Evropo in nazaj. Vendar zaenkrat še niso našli nadomestila v kaki drugi osnovi oziroma valuti, ki bi omogočila zanesljiva preračunavanja. Po mnenju modernih finančnih strokovnjakov naj bi temeljile valute na tehnologiji in na kosmatem narodnem dohodku posameznih držav, vendar je potrebna neka osnovna valuta za
SPORAZUM O ZAHODNEM BERLINU
(Nadaljevanje s 1. strani) je njena navzočnost v njem odslej nekoliko omejena. V zahodnem Berlinu se ne bosta mogla več sestajati zahodnonemška poslanska zbornica in senat in tu ne bodo mogli več izvoliti zahodnonemškega predsednika. Sovjetska zveza bo dalje odprla v zahodnem Berlinu svoje konzularno predstavništvo.
Sporazum dejansko pomeni priznanje obstoja dveh nemških držav, ki bosta po vsej verjetnosti tudi postali članici Združenih narodov, Hkrati je Berlin tudi formalno prenehal obstajati kot celota; zahodmi Berlin pa je postal posebna politična enota, čeprav tesno povezan z Zahodno Nemčijo.
obračunavanja v mednarodnem plačilnem prometu.
Države Evropske gospodarske skupnosti, ki edine lahko kaj store, da nevtralizirajo te ameriške sklepe, se mrzlično posvetujejo glede kake skupne akcije, a sklenile niso še ničesar, ker Francija, kot ponavadi, spet nasprotuje načrtom ostalih, iz bojazni pred nemško gospodarsko močjo in trdnostjo marke. Za september je napovedanih več sestankov, tudi sestanek GATT-a (deset najbolj industrializiranih držav sveta), da bodo preučili, kaj storiti, in morda tudi kaj sklenili.
Dolar plačujejo zdaj v menjalnicah v Italiji po 607 lir (prej 620). V večini evropskih držav, tako tudi v Avstriji, se zdaj vsaj teoretično drže še stare vrednosti dolarja, verjetno pa bo povsod nekoliko padel, dokler ne nastopijo kaki novi momenti. Zamenjava z dinarjem je ostala nespremenjena.
NovIob po mvetu
Jordanski kralj Husein je posvaril arabske države pred novo vojno z Izraelom, ker bi jo spet izgubile, kar bi morale plačati z izgubo novih ozemelj, je dejal.
Bahreinski otoki v Perzijskem zalivu so postali neodvisna država. Otoki imajo okrog 200.000 prebi-vavcev in merijo po površini 598 kv. kilometrov. Njihovo edino bogastvo je petrolej.
Na Severnem Irskem se nadaljujejo spopadi in atentati. Od 9. avgusta so zahtevali že 31 smrtnih žrtev in na stotine ranjenih. Okrog 8000 irskih žensk in otrok si je poiskalo zavetje v irski državi, približno toliko ljudi pa se je umaknilo tudi na Škotsko in v Anglijo.
VOJAŠKI UDAR
Po uspelem vojaškem udaru v Boliviji je postal novi predsednik vlade in države polkovnik Huho Banzer Suarez. Dosedanji predsednik Torres se je s sodelavci zatekel v perujsko veleposlaništvo v glavnem mestu La Paz.
„Protisovjetska ost” kitajske politike na Balkanu
V	mednarodni javnosti je vzbudil precejšnjo pozornost članek, ki ga je 13. t. m. objavil vladni časopis »Magyar hirlap« in v katerem govori o političnih razmerjih na Balkanskem polotoku. Mnogi politični opazovalci menijo, da članek me izraža saimo stališča madžarskih voditeljev, marveč tudi večine članic varšavskega pakta.
Članek v madžarskem časopisu pozitivno ocenjuje diplomatsko dejavnost v zadnjem času na Balkanu ter ugotavlja, da so odnosi med balkanskimi državami kljub njihovi različni zunanjepolitični usmeritvi im družbeni ureditvi normalni. Članek omenja mato Kitajsko, ki se že nekaj let intenzivno zanima za to strateško tako pomembno področje. Kitajska ima prijateljske stike z Albanijo in Romunijo, v zadnjem času pa je zelo izboljšala tudi odnose z Jugoslavijo. Zvedelo se je, da bo Ču En Laj jeseni uradno obiskal Tirano, Bukarešto in Beograd, pred nedavnim so Kitajci vzpostavili diplomatske stike s Turčijo, kmalu pa jih bodo tudi z Grčijo. Madžarski časopis v zvezi s kitajsko ak-
tivnostjo na Balkanu pravi, da bi ne mogli najti nobenih očitkov, ko bi bilo zanimanje Pekinga za to področje samo del splošnega diplomatskega odpiranja Kitajske. »Zal pa ne moremo v celoti izključiti možnosti, da ima to zanimanje protisovjetsko ost. ZDA namreč (katerim se Kitajska v zadnjelm času približuje) ne vežejo na politično stabilnost in varnost Balkanskega polotoka takšni vitalni interesi kot Sovjetsko -zvezo, ki ima s tem območjem skupne meje.«
Časopis zatem poudarja: »Prav zato je bil vsak načrt (če sploh obstaja), ki bi imel namen oblikovati protisovjetsko ost, ki bi se začela v Pekingu in končala ma Balkanskem polotoku, sicer a priori obsojen na poraz, vendar pa bi bil prikladen za povzročanje zelo nevarnega položaja ma vsem polotoku. Veselilo bi nas, da se ta pesimistična domneva ne bi uresničila.«
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst
Veličastni marijanski kongres na Hrvaškem
Od 6. do 12. avgusta je bil v Zagrebu šesti mednarodni mariološki kongres, to je zbor bogoslovnih učenjakov in izobražencev različnih narodnosti in različnih krščanskih Cerkva za študij in razglabljanje naukov o Devici Mariji. V številnih predavanjih so obravnavali razvoj Marijinega češčenja od šestega do enajstega stoletja ter v debatah razpravljali o Marijini vlogi v krščanskem verovanju.
Tem študijskim dnevom je sledil od 12. do 15. avgusta ljudski marijanski kongres — po številu trinajsti. Šlo je za množične manifestacije češčenja Matere božje z nekaj skupnimi predavanji in slovesnimi pobožnostmi v zagrebških cerkvah ter z velikanskim romanjem k Mariji Bistriški.
Obeh kongresov so se aktivno udeležile — poleg Jugoslovanov — tudi skupine tujih narodnosti: Francozi, Angleži, Američani iz ZDA in Kanade, Italijani, Nemci, Švicarji, Belgijci, Holandci, Poljaki, Madžari, Italijani, Španci.
Na vabilo organizatorjev so se udeležili obeh kongresov tudi zastopniki ločenih krščanskih Cerkva, metodisti, nepiški protestanti, anglikanski lu-terani, srbski, grški in ruski pravoslavni.
Študijski dnevi so hoteli prikazati dvoje: 1. kako je krščanski svet mislil in veroval o Božji Materi pred začetkom velikih razporov in razkolov, to je Lakrat, ko so vsi kristjani, tako na Vzhodu kakor na Zahodu in na Severu, v slogi in enotnosti izpovedovali isto vero; 2. kakšno češčenje Matere božje se je izoblikovalo in uveljavilo v isti dobi cerkvenega edinstva, po vsej tedaj še enotni vesoljni Cerkvi in po raznih krščanskih pokrajinah — od Abesinije do Irske, od Španije do Bizanca.
Zgodovinsko znanstvene raziskave s področja mariologije na tem šestem kongresu so imele prav ta neprikriti namen: pokazati nekatoliškim kristjanom, zlasti protestantskim skupinam, da si marijanskega kulta ni izmislila šele jugozahodna katoliška Cerkev po vzhodnem in severnem razkolu, ampak da se je ta kult razvil in izoblikoval v glav-
XLVi.
Trondheim je bil do 13. stoletja prestolnica norveške države, tam so se dali kronati vsi norveški kralji in te tradicije se drže še danes, čeprav je zdaj prestolnica Oslo. Leta 1152 je postal Trondheim tudi sedež nadškofa. Če bi Norvežani ne bili imeli lastne države, 'bi verjetno ne 'bili tako kmalu dočakali lastne nadškofije. Morali 'bi bili najbrž čakati vse do moderne dobe, kot smo morali Slovenci.
Mesto 'ima poleg raznih muzejev tudi svojo znanstveno akademijo in umetnostno galerijo, ki hrani saimo dela norveških umetnikov in prireja razstave. Nima pa stalnega gledališča.
Na splošno napravi mesto celo 'bolj moderen vtis 'kot Oslo, ima lepe, elegantne trgovine 'in čedne restavracije, ki pa jih je treba šele odkriti- Kot povsod na Norveškem, so za oči Srednjeevropca vedno zamaskirane ža kako »cafeterijo«, slaščičarno, pekarno, kot nekaka njihova pritiklina v stranskem prostoru. Človek 'bi skoro dejal, da se Norvežani sramujejo restavracij v pravem pomenu 'besede, da o prijetnih gostilnah, kot jih poznamo v Srednji Evropi, niti ne govorimo. V vsej Norveški nisem videl niti ene, prav tdko nobenega bara, kot so v Trstu in Italiji, le kak bife je mogoče odkriti, a tudi ti so 'bolj poredko po-
nem že v stoletjih pred velikim vzhodnim razkolom in seveda pred severnim. Pobožnost do Matere božje je torej bila skupna last vseh kristjanov, tudi tistih narodov, ki danes v profestantovskih ali celo pravoslavnih ločinah odklanjajo češčenje Device Marije. Nekatoliškim in celo muslimanskim zastopnikom je bila dana priložnost na ožjih sestankih povzeti besedo o njihovih pogledih na obravnavane verske resnice, ki so bile do enajstega stoletja še skupne vsem kristjanom. Iz številnih predavanj se je posebno razkril in zablestel kultni in dogmatični naziv za nebeško Mater: Mater misericordiae, Mati usmiljenja, ki izhaja iz enajstega stoletja. Izvor ima v molitvah samostanskih menihov južne Italije.
Marija Mati usmiljenja... Misel se vrača nazaj... Koliko ponižanj in žalitev je rtiorala prestati božja Mati. Koliko preklinjanja in norčevanja nad Marijo je bilo nekoč slišati. Verna srca so takrat trepetala od strahu, da se ne bi nebo maščevalo za tolikšno hudobijo. Namesto maščevanja pa se je Mati usmilila ljudstva, ki jo je od nekdaj častilo, na ta način, da je omehčala mrzloto nevernih In trdoto nasprotnikov, da je lahko prišlo danes do verske manifestacije, kakršne Jugoslavija še ni bila videla. Ljubljanski časopis Družina pravi, da je bila v Zagrebu manifestacija, kakršne ni bilo že trideset let. Res ne razumem, s čim hoče primerjati pisec zagrebški in Marijebistriški kongres. Ne pred tridesetimi in ne pred šestdesetimi leti ni nobena jugoslovanska dežela videla ali doživela takšnega verskega praznika.
Mariološki in marijanski kongres v Jugoslaviji sta pokazala, da se je že začel nov dan za krščanstvo v tej deželi, da mušoma, a nezadržno vstaja nov boljši svet, ki po njem vsi od vojn in preganjanj utrujeni hrepenimo. Organizatorji obeh kongresov niso mogli dati bolj posrečenega gesla velikemu simpoziju Marijinih častivcev: Maria mun-di melioris origo — Marija počelo boljšemu svetu.
sejani. V tem se gotovo kaže 'pomanjkanje gostinske tradicije, najbrž pa tudi precej puritanskega duha nekdanjega luteranstva. Mislim pa, da 'bi bila Norveška še veliko bolj simpatična dežela, kot je že, če 'bi si upala privoščiti tudi poštene gostilne, polne domačnosti, in kak bor z nekaj mizicami v vsaki ulici. Tako pa sem moral napraviti tudi v Tromdheimu kak čeden sprehod po mestu, 'preden sem odkril lokal, kjer sem dobil obed. Odkril sem ga v stranskem lokalu neke — slaščičarne.
Več ur sem porabil za ogled trondheimske stolnice, največje cerkve v Skandinaviji in v vsej severni Evropi. Napravi res mogočen vtis, celo mogočnejši kot dunajska cerkev Sv. Štefana ali stolnica v Kolnu, ker stoji bolj na samem, med zelenjem Obsežnega parka, v katerem še stoji nekaj starinskih kamnitih nagrobnikov. Tako pride njena velikost in veličastnost 'bolj do izraza. Cerkev je odprta nekaj ur na dan za turiste in treba je plačati vstopnino, ki sicer ni visoka, vendar pa vpliva to zelo nesimpatično na obiskovalca iz katoliških dežel- Ne zaradi tistega denarja, ampak ker smo katoličani — vsaj v naših 'kraljih — navajeni, da je vstop v cerkev prost vsakomur. Pobiranje vstopnine pa ponižuje cerkev na raven muzejev 'in drugih turističnih »objektov«. Zato se ni čuditi, da so se mnogi turisti res Obnašali
To geslo je vzeto iz napisa na neki starodavni hrvatski cerkvi.
Predavatelji in pridigarji so iz tega gesla izvajali vprašanje: Kaj je Marija današnjemu svetu?
Odgovor je dala množica 100 tisoč vernikov, ki se je za marijanski kongres zbrala iz vseh katoliških krajev Jugoslavije in V malih skupinah tudi iz daljne tujine.
Marijanski kongres... V četrtek, 12. avgusta, so se zaključila učena razpravljanja iz mariologije v veliki dvorani Malega semenišča na Šalati. V katedrali pa so se začele s slovesno mašo škofov in kardinalov velike ljudske slovesnosti in cerkvene pobožnosti. V četrtek, petek in soboto so imeli po zagrebških cerkvah daljše izbrane prireditve in svete maše: recitacije in petje religioznih besedil, govorov laikov, pridige duhovnikov, slovesne maše z zielo številnimi prejemi svetih zakramentov.
V	soboto popoldne pa so oživele vse ceste, ki vodijo k Mariji Bistriški. Iz tujine so prispele nove skupine: Francozi, Italijani, Amerikanci, Nemci, Ho landci itd. Tudi njim so odkazane posebne eerk.o za liturgične funkcije in ljudske pobožnosti v njihovih jezikih.
(nadaljevanje s 6. strani) o —
ZANIMANJE ZA ŠTUDIJSKE DNEVE V DRAGI
Tudi za letošnje študijske 'dneve v Dragi pri Trstu, ki se bodo začeli v soboto, 4. s:p-tembra, vlada veliko zanimanje, glede na to, da bodo v obravnavi izredno aktualni problemi, kot na primer vprašanije slovenske države v zvezi z zadnjirnbustavnlmi spremembami v Sloveniji, in položaj Slovencev v svetu.
Kot je slišati se bodo tudi ietos udeležili študijskih dni Slovenci iz matične domovine, iz zamejstva in izmed izseljencev po svetu. Veliko bo priložnosti za zahitniva šreča-nja in diskusije. Lepo bi bilo, če bi se udeležilo študijskih dni tudi čimveč naše študirajoče mladine.
v stolnici kot v muzeju. Najbrž jim mi prišlo v zavest, da so v 'božji hiši.
Cerkev je seveda luteranska, vendar je v njej mnogo takega, zlasti seveda podobe im kipi, kar spominja na dejstvo, da 'je bila postavljena 'in okrašena še v času, ko je 'bila Norveška katoliška dežela. Zidati so ijo začeli v
11.	stoletju, nad grobom ubitega kralja Olava Svetega in sicer v poznoromanskem im nato v gotskem slogu. Skoraj neverjetno je, da si je mali norveški narod v tedanjem času, 'ko 'je štel morda le kakih 200.000 ljudi ali niti ne, privoščil tako velikansko im umetniško popolno zgradbo, ki bi bila v 'ponos vsaki veliki prestolnici. Tudi to 'je dokaz, kaj 'je pomenila za Norvežane neodvisnost, saj si 'kaj takega gotovo ne bi bili mogli ustvariti, če 'bi bila Norveška že tedaj samo podložna dežela in gluha, izkoriščana provinca tuje države, kot je 'bila od 14. stoletja pa vse do leta 1811, ko se 'je iztrgala iz dušečega Objema »bratske« Danske. V tem objemu je norveški narod prišel ob svdj književni jezik in uporabljal bolj »izobraženega« danskega. Ni imel svoje zastave, ampak je vihrala tudi'nad norveškimi 'kraji samo danska zastava, in Norvežani so se morali bojevati v vseh vOjnah, ki so ji'h bojevali Danci zgolj za svoje državne in dinastične interese. V teh bojih je prišla Norveška Ob vse svoje posesf' na Zahodu (otoki severno od Škotske) in ob več pokrajin na vzhodu svojega etničnega in dr žavnega ozemlja, ki so jih zasedli Švedi v vojnah z Danci in ki so danes popolnoma pošvc-derne.	(dalje)
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
------------- VIATICUS	-----------
Mladinsko srečanje v Sesljanu
Kot smo že zadnjič sporočili, prirejata v Sesljanu od 27. VIII. do 1. IX. t. 1. Skupina »2000« iz Ljubljane in Mladinska skupina iz Trsta v povezavi z mladimi z Goriškega in s Koroške mladinsko srečanje in seminar z naslovom Slovenski krščanski in narodni trenutek. Srečanje ima namen, da vzpodbudi mlade udeležence, da 'bi se skupno in globinsko vprašali o današnjem človeku, o Slovencu, o vrednoti naroda, o položaju našega naroda in o poslanstvu — odgovoru, ki ga od nas zahteva sedanji slovenski trenutek. Skupine, ki seminar pripravljajo, izhajajo iz krščanske osnove in se iz nje tudi izprašujejo; to pa ni pogoj udeležbe, ki je odprta vsaki razsodni in samostojni misli. Seminar je tudi odprt za vse, ki jim slovenstvo pomeni življenjsko zavezo.
Zbiranje, tabor in hrana bo v campingu »Adria«, kjer je uprava objekta dala na razpolago prostor za taborjenje. Za kritje stroškov je predvidena dnevna vsota 850 lir na osebo.
Delovni dan se bo pričel ob 7. (po italijanskem času), od 9. do 13. in od 17. do 21. ure bodo na vrsti predavanja, diskusije in meditacije. Ob 22. bo vsak večer na sporedu kulturni program.
Seminar se bo pričel v petek, 27. t. m., ob 17. uri in bo imel naslednji program:
— petek, 27. VIII. pop. — O pomenu seminarja in o vrednotah, ki naj jih postavlja (Lojze Peterle),
— soboto, 28. VIII. dop. — O slovenskem temeljnem položaju (Peter Kovačič) pop. — Kriza človekove zavesti (Vili Stegu) in Človek in svoboda (Marija Lapajne),
— nedelja, 29. VIII. dop. — Razpotja slovenskega kristjana danes (Pavle Bratina), — pop. — Pomen občestev za obstoj slovenstva (Vinko Ko bal).
— ponedeljek, 30. VIII. dop. — Manipulacija in svoboda v Cerkvi in v družbi (Igor Tuta) — pop. —• Življenje kristjana kot pričevanje (Alenka Rebula) .
Sledijo poročila iz Gorice, Beneške Slovenije in Koroške.
—- torek, 31. VIII. dop. — Spogled krščanske in marksistične misli in prakse na Slovenskem (Marjeta Palatinus«) — pop. - Previranja znotraj slovenske Cerkve (Kobal, Bratina, Stegu, Kovačič) ,
— sreda, 1. IX. ves dan — splošna diseusija o temah seminarja, zaključki in načrtovanje prihodnjega dela posameznih skupin.
V	četrtek, 2. IX., predviden obisk pri beneških Slovencih.
Organizatorji
I POROČILO O SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI
V	ponedeljek, 23. avgusta, se je sestal izvršni odbor Slovenske skupnosti. Posebno pozornost je posvetil pripravi obiska pri predsedniku vlade Colombu ter sestavi delegacije, ki mu bo pojasnila zahteve Slovencev. Za učinkovito rešitev vprašanj v zvezi z zaščito naše manjšine je pomembno, da se vsi predstavniki Slovencev zavzemajo, da bi ta obisk bil ploden in koristen.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je razpravljal tudi o raznih stikih, ki jih organizacija ima s svojimi volivci s prirejanjem sestankov, posebno pri reševanju raznih občinskih zadev, ki neposredno zanimajo naše prebivalstvo, kot so ceste, šole, sosveti itd.
Na dnevnem redu je bilo nato več vprašanj iz rednega delovanja organizacije kot n. pr. prenos sedeža Slovenske skupnosti iz ulice Rittmeyer v ulico Ghega 8, prvo nadstropje ter o predvidenih jesenskih volitvah.
Na koncu je izvršni odbor Slovenske skupnosti še obravnaval vprašanje vpisa otrok v slovenske šole ter ugotovil, da je za naš narodni obstoj življenjske važnosti, da se prav vsi slovenski otroci vpišejo v slovenske šole.
Nenadni Nixonov sklep, da odtegne zlato podlago dolarju in tako spravi v nihanje njegovo vrednost na tujih denarnih tržiščih, je trenutno najhuje prizadel milijone ameriških turistov v Evropi. Še nikdar jih ni bilo toliko kot letos, ker so letalski prevozi res poceni. Človek jih je srečaval na vsakem koraku,
Junakove matere
m vec
V	torek 11. t.m. so v šembidu (Podnanosu) spremili k večnemu počitku Silvo Premrl, mater narodnega junaka Janka-Vojka. Končala je tako svoje dni žena, ki je bila nenavaden zgled ponosa in zvestobe svojemu narodu.
Njena mati je bila iz znane Mušičeve rodbine iz. Senožeč,, oče pa Lovrenc Balanč iz Selc pri Škofji Loki. Rodila se je 24.12. 1896, kot otrok je živela v Postojni, potem pa obiskovala učiteljišče v Gorici, kamor se je z družino preselil oče, ki je bil višji sodnijski svetnik. Prvo službo je kot učiteljica pred prvo svetovno vojno nastopila na Erzeljti v Vipavski dolini. Zelo je bila priljubljena, saj je poleg dopoldanskega in popoldanskega pouka imela še večerni tečaj nemščine za odrasle. Ko se je leta 1919. poročila s Francetom Premrlom iz Šembida, je pustila poučevanje in se posvetila družini. Imela je pel otrok, a čeprav je imela vse rada, je bil njen najljubši prvorojenec Janko. Svoje otroke je
vzgajala v zavedne Slovence in prave kristjane; kadarkoli je bila priložnost, je pogumno poudarjala, kako morajo biti ponosni, da so Slovenci, in kako za Slovenca ni mogoče druge izbire, kakor biti zvest svojemu rodu. Tako se je vedla tudi v zaporu spomladi 1941. leta, ko je bila prvič aretirana skupaj z možem in s sinom Cirilom ob priliki italijanskega napada na Jugoslavijo. In tako se je vedla, ko je bila leto kasneje ponovno zaprta zaradi podvigov svojega sina Janka-Vojka.
Dve leti je potem preživela v internaciji v Piemontu, kjer so jo vsi spoštovali, kakor pripoveduje v svojih spominih njena hčerka Radoslava v reviji »Zaliv«. V Piemontu je pogumno sprejela žalostno vest o smrti sina Janka-Vojka. Skrila je bolečino vase, da nihče ni mogel opaziti, kaj čuti. Prav tako je sprejela novi udarec, ko ji je četniška roka zaklala najmlajšo hčerko; poudarila je samo, da jo ob tako hudih izgubah podpira vera v Boga, ker če te ne bi imela, ne bi mogla prenesti in vzdržati.
Ko je družina po vojni porušeni dom obnavljala brez sredstev in tudi brez razumevanja oblasti, je Silva Premrl spet zastavila vse sile, da je nanovo zrasla domačija Janka Premrla. Kot je bila nepopustljiva do sebe, tako je bila nepopustljiva do domačih in do vsakogar. Stroga je bila in neizprosna, ko je šlo za upor proti laži in proti nepoštenosti, j kjerkoli se je pojavljala. Nič ni dala na lepe\ besede, če so zakrivale klavrno stvarnost.
In po svoji podobi je vzgojila sina, ki je ponos Primorske; zato bo ob njegovem imenu odslej podoba njegove matere svetel zgled bodočim rodovom.
vljudne, a samozavestne, saj so se zavedali, da prinašajo s seboj najtrdnejšo in najbolj zaželeno valuto na svetu in da so zato povsod dobrodošli. Samovšečno so polagali v menjalnicah na mizo svoje »traveller’s checks« ali dolarje in še na misel jim ni moglo priti, da bi jih lahko kdo odklonil.
Dokler ni sprejel Nixon svojega usodnega sklepa... S tistim hipom je postal dolar
v	menjalnicah najmanj trdna valuta in celo nezamenljiv. Nikjer v Evropi ga niso več hoteli. Povsod so se bali, da bi z zamenjavo lahko izgubili, ker niso mogli vedeti, kakšna bo njegova bodoča vrednost. Pred menjalnicami — tudi v Trstu — so stale dolge vrste ameriških turistov s svojimi »traveller’s checks«, a ponujali so jih zaman. Samo črnoborzijanci so jim ponujali 500 lir za dolarje, ki so dan prej veljali še 620 lir. In marsikak ameriški turist je bil še zadovoljen, da je lahko menjal svojo valuto za tako ceno in si pomagal iz trenutne stiske, npr. v primeru, da je moral plačati hotelski račun ali si kupiti vozovnico. Vloge so se v hipu zamenjale: če so bili prčj ljudje iz Jugoslavije tisti, ki niso mogli biti nikdar gotovi, da bodo menjalnice sprejele njihove dinarje, so se znašlt zdaj v njihovi vlogi ameriški turisti, dinar pa je zaigral vlogo dolarja.
Iznajdljivi tipi, Tržačani in turisti, so to takoj pogrunlali. Odpeljali so se čez blok pri Fernetičih ali v Škofijah, zamenjali na oni strani dolarje za dinarje in nato v Trstu dinarje za lire, kajti dinar je bil pretekle dni edina tuja valuta, ki so jo menjavale tržaške menjalnice. Doživel je svojo veliko revanšo nad dolarjem... Seveda je ta zamenjava vlog trajala le teden dni, zdaj menjalnice že spet zamenjavajo dolarje, a previdno, v manjših količinah in nerade. Samozavest ameriških turistov pa je le bila močno omajana. Tega ne bodo tako lahko pozabili.
☆
Vsej družini rajne gospe Silve Premrl naše globoko obučuteno sožalje.
Uredništvo in uprava N. L.
________________/2
Solkanski most v popravilu
NOVI SKRBNIK
Z 20. avgustom so se izvršile na goriškcm šolskem skrbništvu nekatere spremembe.
Svoje mesto je zapustil šolski skrbnik An-gioletti. Nasledil ga je njegov bivši namestnik na tržaškem šolskem skrbništvu dr. Mar-tuscelli.
Angioletti, ki že več časa sodeluje in so-odločuje v jugoslovansko - italijanski mešani šolski komisiji, bo menda skrbel na deželni ravni za šolska poslopja v deželi, seveda ludi slovenska. Obenem pa bo vodil, kol dosedaj, tudi zadeve slovenskega šolstva za pravilne ureditve staleža profesorjev na slovenskih šolah v naši deželi.
V	tem oziru se dosedaj marsikaj ni uredilo tako kot bi bilo prav za uspešno rast slovenskega šolstva v naši deželi. Ni dovolj golo navajanje paragrafov mrtvega zakona, ampak je treba gledati tudi na žive in moralne potrebe tistega, katerega se ti paragrafi tičejo.
Tu imata obširno polje pravilnega in humanističnega dela in udejstvovanja šolski skrbnik v deželnem merilu Angioletti in njegov naslednik v Gorici Martuscelli.
Da bi svoje naloge uspešno vršila v njuno in našo korist jima iz srca želimo!
Sovodnje OBMEJNE TEŽAVE
Poleg drugih gospodarskih težav so imeli naši ljudje v Sovodnjah in okolici še sitnosti s prodajo malih piščancev. Kurjcreja v raznih panogah se je pri nas precej razvila.
Prodaja pa ni uspevala. V prvi vrsti zato, ker jugoslovanske obmejne oblasti niso pustile uvažati piščancev pod pretvezo kužnih bolezni.
Pa tudi glede ;prcpovedi same ne vidimo doslednosti. Vcljdla' je'Te ŽEi goriško ob mejno Ozemlje, na Tržkškem pa ne.
Izgovori s kurjimi boleznimi so torej lc prazni. Škodujejo pa kmetom na obeh straneh in gospodarskim sporazumom o sodelovanju.
Kmetsko prebivalstvo ob mciji se itak že redči; zato sc bo spričo takih birokratskih odredb in prepovedi še bolj.
Vsi vemo, da morajo oblasti paziti na ves promet ob meji. Prav tako pa tudi vemo, da ne morajo povzročati obmejnih težav na enem delu, na drugem pa ne.
Prod časom smo pisali o nesnagi in umazaniji, ki se pretaka po naši Vipavi in jo že skoro prekriva.
Z nesnago pa ni okužena samo voda, marveč tudi zrak ob nekdaj tako čistem Sočincm pritoku.
O naših vodah in strugah, ki postajajo že legla okuženja po vseh naših krajih, bo treba resno spregovoriti in vprašati naše izvoljene zastopnike, ali si prizadevajo, da bi sc kaj ukrenilo, da sc naše vode in zrak razčistijo.
Naj si nihče od naših upraviteljev ne vzame za zlo, če Občinarji tudi o teh vprašanjih razmišljamo.
Danes pa bomo tudi sami sebe malo prijeli za ušesa, seveda v zvezi z odgovornostjo naše občinske skupnosti.
Vedno bolj se namreč opažajo kupi smeti, odpadkov in stare šare na mnogih stranskih pa tudi javnih krajih med hišami po
Pred približno desetimi leti so strokovnjaki ugotovili, da se je začel znameniti železniški most pri Solkanu nevarno premikati, in to zlasti na levem bregu Soče. Voda je namreč začela izpodjedati temelje samega mostu, letalsko bombardiranje med zadnjo vojno pa je povzročilo, da so se tla, na katerih sloni most, zelo zrahljala.
V začetku letošnjega leta je stanje postalo kritično, tako da so hitrost vlakov preko mosta omejili samo na 5 km na uro. železniško podjetje iz Postojne je kljub pomanjkanju denarja sklenilo, da nemudoma začne s popravilom, ki bo stalo predvidoma 700 milijonov starih dinarjev. Dosedaj so v glavnem o-pravili vsa zemeljska in utrjevalna dela na levem bregu Soče, nato pa bodo začeli s sanacijo samega mostu, ki je na več mestih pokazal široke razpoke.
Solkanski most so zgradili leta 1906, ko je bila dokončana tudi nova železniška proga Jesenice - Gorica - Trst. Celotna dolžina mosta znaša 220 m, sam srednji lok pa je dolg kar 85 m ter se dviguje 35 m nad vodno gladino. Zgrajen je iz nabrežinskega kamna; kot zanimivost naj omenimo, da je srednji kamniti lok eden najdaljših na svetu, zgrajen v tej tehniki Prekaša ga samo neki cestni kamniti most v Nemčiji, pri katerem srednji lok meri 90 m.
V prvi svetovni vojni je bil solkanski most porušen, Italijani pa so ga leta 1925 ponovno postavili v prvotni obliki.
— o —
ŠOLSKO VPISOVANJE
Didaktično > ravnateljstvo slovenskih o-snovnih šol v Gorici sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1971-72 na vseh osnovnih šolah od 9. do 15. septembra in sicer od 9. do
12.	ure.
Casa je torej dovolj, da se starši ali skrbniki pobrigajo in svoje otroke pravočasno vpišejo ter izpolnijo svojo sveto dolžnost, da se ne bodo kasneje kesali.
zaselkih. V prvi vrsti so seveda krivi vaščani sami, ki odkladajo odpadke, kjer se jim zdi bolj priročno.
Izgovarjajo pa se, kar je tudi upravičeno, da si ne morejo pomagati in da ne vedo kam z odvečnim materialom.	1
Skrajni čas je, da bi občinska uprava poskrbela za snago in odstranjevanje nesnage Samo kaka šepasta tablica z napisom: »Tu je prepovedano odlagati smeti« ne bo še nič pomagala.
V	vaseh je treba pod kaznijo določiti prostor, kjer se smejo odkladati smeti in vsa stara šara, ki se v vsaki hiši nabere na kupe. Pa tudi to še ni dovolj. Zdaj, ko bo začel delovati ob Soči sežigalnik za smeti in odpadke, bi bilo treba tudi po naših naseljih odpeljati nesnago in jo tam sežgati.
To ni nič nemogočega in predragega. Malenkosten povišek pri občinskih davkih, pa bo šlo. Ce je le kaj dobre volje na odgovornih mestih.
SMRT DAVORINE BEVKOVE
Danes teden je umrla v Ljubljani Davorina Bevk, r. Bratuž. Njena družina je bila v Gorici zelo znana. Prav tako tudi gospa Davorina še kot učiteljica in še bolj pozneje kot žona pisatelja Bevka.
Že pod fašizmom se je udejstvovala pri naših manjšinskih organizacijah, pozneje v dobi osvabojonija in po vojni kot vidna članica političnih in prosvetnih društev.
Zadnje čase je živela z možem v lični hišici v Rožni dolini.
Pa ne dolgo, ne ona, ne France.
Pokopali so jo na solkanskem pokopališču poleg prerano umrle hčerkice in moža. Tu spi skromna družinica, nad soškimi valo-
vi	ob vznožju Svete gore. Trajen bo ostal spomin na Franceta Bevka in njegovo družico, ki ga je vedno podpirala pri umetniškem u-stvarjanju.
FOLKLORNI NASTOPI
Od petka do nedelje sc bo razvijal v Gorici pisan spored mednarodnnih folklorih prireditev. To je druga taka prireditev pod imenom »Goriški grad« in šesta folklorna v Gorici.
Udeleženih bo sedem domačih in sedem tujih folklornih skupin.
Že v petek zvečer bodo nastopili furlanski in madžarski plesalci s folklornimi plesi. Pravo tekmovanje pa bo v soboto popoldne v Telovadni dvorani. V nedeljo popoldne se bo razvila od Korna po mestnih ulicah pisana folklorna parada do županskega parka, kjer bo nagrajevanje najboljših plesnih, pevskih ali godbenih skupin.
Ker bodo nastopile tudi nemške, madžarske in jugoslovanske skupine, vlada za to prireditev veliko zanimanje.
Št. Maver SMRT NE IZBIRA
Tudi za našo sosesko velja stari pregovor: Smrt pobira, ne izbira. Zadnjič smo povedali, da smo imeli v letošnjem letu že dva pogreba. Zdaj pa moramo poročati, da smo imeli proti koncu avgusta še tretjega.
Nenadoma nas je zapustila 72-letna gospodinja Prinčič Zofa. Po rodu je bila doma blizu Tomaja. Obiskovala je tudi gospodinjsko šolo. Bila je izobražena in narodno zavedna ter delavna tudi v prosvetnih organizacijah.
Pred dvema letoma ji je umrl mož Henrik, doma iz Šmartnega v Brdih. V zakonu sta vzgojila tri otroke. V začetku so bili Prinčičevi koloni na Fonzarijevem veleposestvu, pod novimi gospodarji pa oskrbniki.
Pri pogrebu je domači zbor pel svoji nekdanji članici žalostinke. Župnik pa je orisal življenje in trud pokojnice, ki spi zdaj z možem na domačem pokopališču.
Vsem sorodnikom izražajo domačini in znanci iskreno sožalje.
POPRAVEK
V	zadnjem dopisu iz št. Mavra je bila pomota, da je bil pokojni Bensa Jakob pokopan v Pevmi; v resnici pa ima grob v rojstni vasi v Št. Mavru.
2 irehui«• šiit pl!
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA tJersfti tečaj v dinjah
V soboto se je v Tinjah mali vasi na Koroškem, zaključil letošnji pevski tečaj, ki ga je priredila tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov. Letos se je prijavilo v tečaj kar 90 pevcev in pevk. Predavanja oziroma vaje so bile od ponedeljka dalje vsak dan. O vlogi petja pri cerkvenih obredih, posebno
pri krstu in pogrebu, sta vsak dan predavala g. I skem gradu župnik Marjan Zivic ali g. Stanko Zorko. V pevsko
Na svojih popoldanskih izletih so pevci obiskali Korte, Djekše in Sele, kjer jim je domači župnik pokazal tudi novo, moderno zgrajeno cerkev. Tečajniki so obiskali tudi Št. Andraž, kjer je deloval veliki narodni buditelj in prosvetljitelj škof Anton Martin Slomšek. Bili so tudi na zgodovinskem Krn-
tehniko in solfeggio je tečajnike uvajal Ubald Vrabec; renesančno pesem, a tudi narodno je študiral prof. Janez Bole, nekdanji umetniški vodja Slo venskega oeteta; razne umetne in narodne pesmi sta pa vadila oz. utrjevala prof. Zorko Harej in g. Janko Ban.
Organizacijsko in strokovno je tečaj vodil predsednik Zveze cerkvenih zborov prof. Zorko Harej. Urnik je bil urejen tako, da so tečajniki opravili študijski del v predpoldanskih urah. Popoldnevi so bili tako na razpolago za izlete v bližnje kraje, pri katerih so se pevci seznanjali s preteklostjo Koroške in s sedanjimi razmerami, v katerih žive Koroški Slovenci. Dragocen mentor je bil pri teh izletih dr. Metod Turnšek, župnik na Rebrci. Tečajnike je v njihovi pevski sobi obiskal tudi dr. Zerzer, prof. zgodovine na slovenski gimnaziji v Celovcu in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev. Imel je pred zbranimi pevci poljudno predavanje o političnih in gospodarskih razmerah na Koroškem s posebnim ozirom na narodne pravice naše manjšine. Po predavanju se je razvila živahna diskusija, pri kateri so pevci pokazali veliko zanimanje za težke razmere, v katerih žive Koroški Slovenci. Seveda so vsi prisotni zlahka ugotovili dvojno mero, ki jo uporabljajo avstrijske oblasti v zaščito lastne manjšine v Gornjem Poatjižju ali pa v ignoriranju prav tako utemeljenih pravic slovenske manjšine na Koroškem.
Pvce je obiskal tudi dr. Reginald Vospernik, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
POBUDA RADIA TRST A PISATELJEM MLADINSKIH RADIJSKIH IGER
Radijska postaja Trst A namerava v prihodnji sezoni obogatiti sporede za najmlajše z nizom izvirnih 15-20-minutnih radijskih igric, pravljic in zgodb. Napisali naj bi jih nalašč za to priložnost slovenski avtorji, ki stalno živijo v Italiji.
Dela, ki morajo biti napisana v dramski obliki ter morajo navajati tudi zvočno in glasbeno opremo, je treba predložiti do 30. oktobra tega leta v treh tipkanih izvodih na naslov: RAI - Radiotelevi-sione Italiana, Sede di Trieste, Slovenski programski odsek, TRST, ulica Fabio Severo 7.
Za dela, ki bi se odlikovala po izvirnosti in umetniški vrednosti, je predvidenih do 10 nagrad po 100.000 lir, od katerih je polovica pridržanih avtorjem rojenim po 1. januarju 1941. Radijska postaja želi namreč s to pobudo pritegniti k sodelovanju posebno pripadnike mlajšega rodu. V omenjenem znesku je zapopaden tudi avtorski honorar za prvo izvedbo.
Dela, ki bi po oceni programskega vodstva radijske postaje Trst A ne prišla v poštev za nagrado, a bi kljub temu bila primerna za oddajo, bo postaja odkupila z avtorskim honorarjem za eno izvedbo.
Vsak avtor prejme lahko največ po eno posebno nagrado.
Vsi, ki se želijo odzvati temu povabilu, dobijo natančnejše podatke na slovenskem programskem odseku tržaškega sedeža RAI v ulici Fabio Severo 7.
Št. Pavlu, pri Gospej Sveti in na Ostrci.
Za udobno počutje tečajnikov je skrbel rektor doma Katoliške Prosvete g. Jože Kopajnik in čč. sestre. Vsi tečajniki so bili s splošno organizacijo zelo zadovoljni, pridobili so dragocene napotke za svoje nadaljnje delo v cerkvenih zborih, obenem pa so se seznanili s težkimi razmerami, v katerih žive koroški Slovenci, razmerami, ki se niso prav nič spremenile na boljše, čeprav vladajo v deželi stranke, ki se proglašajo za demokratične, napredne, socialistične ali krščanske.
Prav v dnevih, ko se je vršil tečaj, so nemški šovinistični elementi oskrunili nek partizanski spomenik iz zadnje vojne. Kot odgovor so naslednji dan neki slovenski mladinci premazali cestne napise, ki so itak povsod izključno nemški. Akcija dokazuje, da so se, posebno mlajši Slovenci, že naveličali izbegavajočih obljub, s katerimi operirajo oblasti v vsej povojni dobi.	U.	V.
VABILO
Krožek za družbena vprašanja Slovenskega kulturnega kluba prireja v soboto, 4. septembra 1971,
SREČANJE O MLADINSKIH VPRAŠANJIH
Srečanje bo v Dragi pri Bazovici (Trst»). Začetek ob 9.30.
Na sporedu so trije referati o tem, kako mladina spremlja sodobna verska, narodna in socialna vprašanja.
Predavali bodo:
— Filip Warasch (Koroška»), predsednik mladinskega odseka mednarodne organizacije FUEV, o narodni situaciji danes;
— Rino Markič, kaplan iz Beneške Slovenije, o socialnih problemih v Benečiji in zavzetosti mladine za njihovo reševanje;
— predstavnik mladine iz Slovenije (Maribor) o problemih današnjega kristjana.
Po predavanjih bo sledil razgovor, nato skupno kosilo.
Prijave za kosilo in druga pojasnila na naslov: Slovenski kulturni klub, Trst. ul. Donizetti 3—I., ali po telefonu 768189 vsak dan od 16.000 do 19.00.
Prireditelji
Pojasnilo:
Draga je vasica za Bazovico pri Trstu. Do tja je moč priti po asfaltirani cesti: v Bazovici se odcepi proti Pesku, kmalu nato pa se ponovno odcepi na desno proti Dragi. Od Bazovice do Drage je približno 2 km. Iz Trsta v Bazovico vozijo avtobusi vsake pol ure s trga Oberdan.
Bil je dobrotnik človeštva
. Pred 150 tebi ‘je bili rojen v švabskem kraju VVorishofen Sebastian Kneipp, znameniti pro-pagaitor zravijenja s svežo mirzflo vodo.
Njegov oče je bili reven tlkaJlec in Sebastiain je morali že kot otrok pomaigalti očetu pri delu. Rad bi bil postal duhovnik, a ni billo denar j a za študij. Ko pa se mu 'je le posrečilo priti v šole, je zbolel 'na tuberkulozi. Tedaj se 'je spomnil, (kaj je bral v stari knjigi, ki jo je izdal v letu 1749 Johan Siegmund Hahn. V njeij je Hahn opisovali zdravilno moč sveže vode. Kneipp je sktenil. da se bo ravnali po njegovih nasvetih. Začel se je pridno umivati z mrzlo vodo in utrjevati. Nekalj časa se je celo kopal v9a'ko ‘jutro v mrzli reki. In res Je ozdratvel.
Postal je pravi apostoli zdravljenja s svežo vodo in svežim zrakom, z utrjevanjem telesa in
VELIČASTNI MARIJANSKI KONGRES NA HRVAŠKEM
(Nadaljevanje s 3. strani)
Slovesnost kongresa je povzdignila prisotnost štirih kardinalov in papeževega legata Franja Šeperja, ki je 12. avgusta prispel v Zagreb zaključit študijski kongres in odpret ljudsko praznovanje v čast Materi Božji.
Tuji gostje se ne morejo iznebiti radovednosti: kako se bodo verske manifestacije mogle razviti v tej deželi. Položaj verskih združb in zlasti katoliške Cerkve v nedavni preteklosti namreč upravičuje to radovednost. Odjuga« med Cerkvijo in državo počasi le napreduje. Zdaj pa ta marijanski kongres prinese pravo in seveda prijetno presenečenje: oblasti hite izkazovati vso vljudnost in pozornost udeležencem kongresa, pomoč organizatorjem, prirejajo sprejeme škofom in predavateljem, jim nudijo izbrane umetniške prireditve, dajo na voljo obilen vozni park za prevažanje romarjev, se podvizajo na novo urediti in asfaltirati glavno cesto k romarski cerkvi v dolžini dvajset kilometrov, mobilizirajo prometnike na velikem področju okrog Bistrice.
(dalje)
s snago, z zdrav ilniimiii rastlinami, s hojo in pospešeno cirkulacijo krvi. Spoznal ije, da 'je za zdravje potrebno tudi zdravo duševno življenje in zdrava prehrana. Ljudje so kair drlli k njemu, da jih ije zdravil, an imel je res velike uspehe.
V	bistvu ]e učil isto, kar udi moderna higiena, le da je v večji meri izkoristil Stare izkušnje glede zdravilnih rastlin.
Zdravniki so ga tožarili zaradi »šušmarstva«, nekateri pa so 'tudi spoznali pomen njegove zdravilne metode in mu pomagali. Nekaj težav so mu delali! tudi cerkveni predstoljnilkii, ki niso radi videli njegovega, zdravniškega delovanja, k,i ni spadalo —po nj ihovem — k dušnopastirski službi. Vendar se je uvel'javil s svojo osebnostjo in s svojo metodo. Klicali so ga celo k razmiln visokim osebnostim, da ijih ije zdravil. Tudi Cerkev ga je končno napravila zaraldl njegoveva človekoljubnega delovanja za prelata in ga nagradila z naslovom nuonsignor.
Njegova knjiga o zdravljenju z vodo in drugimi naravnim! sredstvi ije prevedena tudi v slovenščino.
Nova revija »Slovenija«, ki je začela izhajati v Ljubljani, je vzbudila zaradi svoje aktualne vsebine in lepe opreme tudi med Slovenci na Tržaškem veliko zanimanje. Druga številka pa se je že močno zavlekla.
Izšel je novi Hrvatski pravopis, ki pomeni nov poudarek samostojnega hrvaškega knjižnega jezika. Konec je torej »srbsko-hrvatskega« ali »hrvatsko-srbskega« jezika, ki je uradno veljal skoro sto let, od znanega dogovora med Srbom Vukom Karadži-čem in nekaj hrvaškimi jezikoslovci na Dunaju.
V	Egiptu se je začel v sredo proces proti 91 obtožencem, ki jih dolžijo poskusa državnega udara v maju. Med obtoženci sta bivši podpredsednik Egipta Ali Sabri in več bivših ministrov. Proces j*e bil po prvem dnevu odložen do začetka septembra, da bi branivci lahko preučili akte obtožnice.
‘Jtulftkn r<
It m etiib tvfi
Vzorčna kmetija v Malem polju pri Colu
Pogled h kmetom onstran meje
Kmetija Lojzeta Preglja leži v zaselku Malo polje, 612 m nad morjem blizu Cola. Matičeva kmetija, kot jo imenujejo domačini, je ena izmed prvih vzorčnih kmetij v Sloveniji. Pobudo za preusmeritev kmetije sta dala Kmetijski zavod v Novi Gorici in kmetijska vinarska zadruga Vipava. Program za bolj intenzivno pridelovanje in preusmeritev kmetije je v letu 1967 izdelal Zavod za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Pregljevi so preusmeritev začeli praktično iz nič. Gospodarska poslopja so sicer stala, toda z ekstenzivnim gospodarjenjem niso mogli zadostiti večkrat niti najnujnejšim življenjskim potrebam. Z izredno delavnostjo in družinsko harmonijo sta se Lojze (42 let) in Nevenka Pregelj (40 let) le izkopala iz težav. Danes sta ponosna na to, kar sta v slabih štirih letih ustvarila. Vesta sicer, da bo treba še precej vlagati v kmetijo, da bo treba še potrpeti in stisniti zobe, toda začetek je bil tako spodbuden, da 'sta oba prepričana v boljšo bodočnost.
Po navodilih strokovnjakov
Zemlja v dolini, kjer se nahaja zaselek Malo polje, je na prvi pogled zelo rodovitna. Res ni slaba, je pa izredno plitka, kar nemogoča globljo obdelavo. Pod plitvo ornico leži prod. Zemljo so nekoč očistili Lojzetovi Predniki, vendar je v okolici Malega polja še vedno precej skal, ki ovirajo košnjo in spravilo senia. Prva ugotovitev strokovnjakov, ki so obiskali Matičetovo kmetijo, je bila, da je treba upoštevati in izkoristiti naravne razmere te doline. Glede na podnebje — letno imajo nad 2000 mm padavin — tla
SMRT
»Gotovo, da je,« je dejal Tine bolj prijazno.
»In tudi polno vedrine. Sije ji iz oči in obraza.«
»Res je.«
“Samo ti se ne drži preveč resno in leseno ob njej, veš. To je mestno dekle, dvomim, da so ji všeč leseni fantje.«
“Ali res napravim tak vtis?«
“Ne. Hotel sem te le opozoriti.« Ker si moj prijatelj, Tine, in ti želim srečo.«
»Vem Janez. Kako pa je z Jelko? Ali kaj piše?«
»Piše, A več jaz kot ona. Saj to je tisto. Rad bi spravil stvar na čisto. Toda od daleč je težko. Zato bom šel takoj v začetku počitnic v Slovenj Gradec, da se pogovoriva. Morda mi ne verjame, da mislim resno. Pravi, da je v Ljubljani in zlasti na univerzi toliko lepih deklet, da je nemogoče, da se ne bi v katero zaljubil. Zato da jo najbrž samo vlečem, ker se mi lepo zdi, da so dekleta zaljubljena vame in mi pišejo. Vidiš, taka pisma mi pisari čeprav vem, da sem ji všeč, kot ona meni. Hočem pa, da ve, da jo imam res rad. Zato moram tja. In to je vzrok, da ne morem s teboj v Haloze.
»Saj te lahko počakamo.«
»Nima pomena, ker ne vem, kdaj se vrnem iz Slovenj Gradca. Poznam se s tamkajšnjim župnikom in me vabi, da bi se ustavil kak teden pri njem. Skušnjava je prevelika, saj veš. Poleg tega bi rad
in gospodarska poslopja je bilo jasno, da je osnovna pridelava na tej kmetiji lahko le govedoreja.
Lojze se je odločil za preobrat
Ko so Lojzetu razložili preusmeritveni načrt, ga je z veseljem sprejel. Vedel je namreč, da dotedanji način gospodarjenja ne bo dal dovolj dohodkov niti za skromno življenje. Tako je prišel do spoznanja, da mora na kmetiji priti do nekega preobrata, ali pa vse skupaj pustiti in se zaposliti zunaj kmetijstva, kot je to naredil že marsikdo pred njim. Lojze se je odločil za prvo.
Preusmeritveni program, ki ga je izdelal, kot omenjeno, Kmetijski institut Slovenije, je začel uresničevati že v letu 1967. Takrat je začel tudi voditi blagajniško knjigo in dnevnik dela. V letu 1967 je kupil traktor, sledila je kosilnica Alpina, pa obračalnik-in grabljalnik, molzni stroj in končno nov traktor Zetor z vsemi priključki. Pri hranilno-kreditni službi kmetijske vinske zadruge je dobil tudi kredite. Prve je že odplačal. Posojilo za nakup traktorja v višini 30.000 ND bo odplačal v štirih letih.
Vso pozornost travi
zže od vsega začetka preusmeritve je največ pozornosti posvečal prav intenziviranju travinja. Prvič je prišel v stik z mineralnimi gnojili. Z gnojenjem se je pridelek sena povečal od 34 stotov na hektar v letu 1967 na 44 stotov na hektar v letu 1970, pridelek škrobne vrednosti pa od 750 na 1300 kilogramov na hektar. Zaradi tako zastavljenega gospodarjenja so sledili nadaljnji uspehi. Uspehe je zabeležil tudi pri krompirju. Zamenjal
V POMLA
mulo proučeval pohorsko narečje tam okrog. Zdi se mi, da Ramovž glede štajerskih narečij ni preveč zanesliv. Morda si naberem dovolj snovi za tezo ali vsaj za dobro seminarsko nalogo.«
»Škoda. Rad bi da bi bil z nami. Ti znaš videti. In tudi pisati.«
»Tega se boš naučil tudi ti, če že ne znaš, in tudi oni drugi, ki bodo šli s teboj. Jaz pa Haloze pravzaprav že dobro poznam, saj je iz naše Prlekije le dobro uro hoda do njih. Upam, da mi ne boš zameril, če ne grem z vami.«
»Ne bom.«
»Sicer pa se bova v počitnicah zagotovo videla. Oglasil se bom pri tebi, ko se bom vračal iz Slovenj Gradca. Upam, da boš doma.«
»Ne vem. Veliko se v teh počitnicah ne bom mudil doma. Rad bi si spet nekaj zaslužil z delom.*
»No, oglasil se bom, pa če te najdem ali ne.«
Že dolgo se nista bila tako prisrčno pogovorila, čeprav sta se skoro vsak dan videla na univerzi, v klubu ali v Ljudski kuhinji. Toda vedno se je mudilo enkrat enemu drugič drugemu. Zdaj pa sta bila oba vesela, da sta se dobila in se spet enkrat pošteno pogovorila.
V	soboto je že tričetrt na štiri čakal pred Opero. Majda je prišla točno in njen prihod je kot navadno
je izrojeno seme, zemljo pa izdatno pognojil. Hektarski pridelek krompirja je povečal od 113 stotov leta 1967 na 283 stotov v letu 1968. Lepe rezultate je dosegel tudi pri mlečnosti krav. Zaradi upadanja odkupne cene mleku se je to dobro poznalo. Mlečnost se je s kvalitetnejšim senom stalno povečevala medtem ko porabe močnih krmil ni dosti povečal. Mlečnost krav — v hlevu ima 7 krav, telico, 5 bikcev-pitancev — se je v obdobju štirih let povečala od 1811 litrov >na 2476 litrov na kravo.
Temeljito se je popravilo tudi življenje
Še bi lahko naštevali, kajti Lojze in Nevenka sta dosegla še marsikaj. Čaka ju seveda še dosti novih nalog, tako npr. preureditev ali celo gradnja novega hleva, dodatna mehanizacija, še nadaljnje povečanje pridelkov na travm ju (kjer je sicer imel doslej največjie uspehe). Ves denar vlaga v kmetijo, da bi si tako zagotovil še lepše življenje, ki se je pa že temeljito spremenilo. O tem zna marsikaj povedati tudi Lojzetova žena Nevenka, ki skrbi za knjigovodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi na- , šega dragega
SLAVKA ANDREE-ja
se v imenu vsega sorodstva najtopleje zahvaljujem vsem, ki so nam v tej težki uri stali ob 6trani, ga obsuli s cvetjem in ga spremili na j njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Milena '
NAŠE SOŽALJE
V	Trstu je nenadno umrl znani trgovec-izvoznik g. Aleksander Goljevšček. Njegovi družini izrekata uredništvo in uprava Novega lista iskreno sožalje.
začutil z vsem svojim bistvom, še preden jo je zagledal. Bil je lep, topel sončni dan in sonce se je bleščalo v njenih svetlih laseh, ko je šla proti njemu. Na roki je nesla zavitek.
»Daj sem, bom nesel jaz.«
»O ne, samo blago za obleko je, to pa moram že sama nesti.«
»Moraš?«
»No, pa morem, če ti je tako bolj prav. Sicer pa ni težko. In se tudi ne spodobi, da bi moški nosili take ženske zavitke.«
»Naj bo.«
»Upam, da to ni žrtev zate?« je rekla poredno in ga pogledala.
»Ne, ni.«
.	1	,	I
»Hvala Bogu potem sva lahko kljub temu prijatelja, ali ne?«	■■	'j
»Upam.«
Tako sta v rahlo zafrkljivem pogovoru prehodila nekaj cest, dokler se ni ustavila pred vhodom neke hiše na Mestnem trgu.
»Tu stanuje šivilja.«
»Počakal te bom.«
»Morda bo dolgo trajalo. Mora mi vzeti mere.*
Začudeno jo je pogledal. »Saj veš, da te bom počakal. Ni važno, koliko časa bo trajalo.«
»Hvala,« je rekla. Videl je, da je zardela. Pogledala ga je in njene oči so bile čudno prisrčne in zgovorne, čisto v nasprotju s prejšnjim odrezavim tonom njenih besed, ki ga je bil spravljal v rahlo zadrego.
(dalje)»
HESS
PišeB.T. rišeM.B.
na mer je
X rr . 0) O
x •© a
C c3 ® P« ■'-*
o - M o, S >
bjD
~ > $ T3 bn
2 « ra
B„ M
d> ra t_ — DiX5
CD C — c c OJ
£ ra bo ca o °
■S a E
O* .
o ra 0 u,
S 3 ra ra ra ft S c _ o ra
rl ^ ^
O-TJ N rt O
*—' b£ s_
o ra a p«
ra t3
-I
E-S
C
ra
bo
TJ
O
CD
• & N Tj
•j-.
O O t-l >
.x ra
O — trt »H
s-r
«s
•rt. ra
sc ° I
o, ra g
ra
"to ra
t-.
ra 53 ra co
£ (D
n c o a
>	—	ra
ra	<d	,{/5
u	>	ra
D-	ra	c
x
o
S
o ra
■ga*
'O O N y
lf3
3*&
^ o ^ c ra
^ *CD >
ra xj co
*S'5'
0)	• TJ
—. a> esi "
N 1
S 'o d r ° 3'
t-, — ra 1
ftTJ ^
0) v* 1
3 >	■
ra p k o B1-x ©
a
n >
ra c
— ^ rt
O
£
o
ra 2
o
s_
-*-j .,—, tO 0)
ra tZ n p,
ra
O 'CO
S ra
ra >n
to ^ ra
n ra rra
■X ra ra w
trt (D
° 5
o, ra ^ bO
-m o
CO -<rt
trt o H CU > .ra
o ra 'S ra 2 d
s«
§.2. trt O
a >
(O
.si .21 s g
H;S 13 g
k s
a ra > *
N
ra > -ra
iia
o O
N to O
ra ra ■
> -m
ra _ n
o2
Srt «
ra 22 ra o ra • 5 N ^
CO (/1
ra »d
Z 3
A d)
. >
Is
m a
o
13
r*« CO O
■£ ra
.2 *
N *z i-g •
ši Š lis
Ila
H C
»al
531
ca o
« o sr
* P. M
"T Vrt
CX *u N ra ra © p
tj ^ ra ^ ra
p. -c
ca 5 ,2
3.2.3
a«*
is g £ > > Q<