638 Pesmi Rade Krstić ANTIKVARIAT Nosi me bolečina in žalost. Zrak je iz trdih besed. Za vogalom zraven velikega trga se skriva drevo. Ob meni knjige polne črvov. KAMEN Odhajam po obali iz stekla. Pet belih prstov, eno ime. Na milijone zrn se olušči pod soncem. Oko gre v prah. Kamen krvi ostane v tišini. 639 Pesmi ŽUŽELKA Brez srca in bolečine hodi negibna med ljudi. Moja senca jo spremlja. Moja senca se je ovila okrog njenih zenic. Žuželka s tujimi nogami. S slepo pego v osrčju kroga. BRV Cez lice mi drsi še nerojeno jutro. V kotu mokrih oči si dve zaljubljeni barvi razvezujeta vozel. Kako čudna in tropska je ta brv, kjer potok teče za soncem. PORTRET Na morju Na pesku Na njivi sanjari pomarančni olupek NEVIDNA NIT V mojih rokah se topi bolečina. Ob cerkvi so pravkar podrli zvonik. V mojih rokah bleda luč mrtvih. Pajek v kotu vleče za sabo nevidno nit. Rade Krstič v MRTVEMU S ptico v očeh blodiš v deželo, ki je ni na zemljevidu. Štiri strani neba i dežujejo vate. * Jokati se. Jokati se iz dna duše do konca življenja. Od besede do besede, od vzdiha do vzdiha stiskati kri v zaprtih očeh. * Večer Na oddaljenem kamnu Mimo se plazi Mumija Poznega jutra Moj kip stoji Tam Čudovito skrit * večera nikjer le rumena tla cepetajo * zunaj na vetru se daljšajo roke pijancev * 640 641 Pesmi v ogenj padajo žive grče oblakov * kako naj zaspim voda še zmeraj curlja iz pipe * zarja sem ki na otožnem kaktusu čaka * lep dan barve na platnu so čisto dovolj * na kovaškem panju skrivnostne žuželke * roka, ki je prijela za veslo je postala morje kmalu bo tema kmalu bo zazvonilo v vsaki vasi * 642 Rade Krstić novoletna noč skozi luno se vidi čepeča sova * v izložbi je bil tudi cel park s platanami * list si sposodi veter mimogrede # do pasu v vodi je že luna * vstati moram da bom lahko buden čakal noči sončni zahod je ujel galeba visoko nad morjem * vesolje manjka še čudovit plosk z dlanmi