Poštnina plačan« v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtnl Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40"— polletno Din 20-— posamezna štev. Din 2- —	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. , Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi */, str. 600-— . . „ 7, . 300 • — V« . 150--. ■ l/. . 75'-. . „ */,« . 37 50
IX. letnik.	V Ljubljani, dne 1. aprila 1926.	Štev. 7.
C c 11 j c n i m naročnikom! Današnji številki smo priložili poštne položnice in prosimo, da nam nakažejo naročnino za leto 192G., in sicer za pol leta 20 Din, za vse leto pa 40 Din.	Uprava.
Obrtniški praznik v Sloveniji.
Iz obrtniških krogov v Colju, kjer deluje eno naj-starejših stanovskih društev «Občeslovensko obrtniško društvo» je izšla ideja, da se počenši z letošnjim letom prirejajo vsako leto na Jožefovo obrtniški prazniki, ki naj bodo vsakoletna manifestacija obrtniškega stanu.
V Celju je sklicalo prvi tak zbor «Občeslovensko obrtniško društvo« v celjski Narodni dom. Zborovanje je vodil dolgoletni predsednik g. I. Rebek. V svojem pozdravnem govoru je poudarjal potrebo, da se zavest o obrtniški skupnosti in duh obrtniške solidarnosti zanese med najširše obrtniške sloje. Pozdravil je komandanta mesta Celje, polkovnika gospoda Beraha, in podpolkovnika g. Šuputa, predstavnika vlade vladnega svetnika g. dr. L. Žužka, dva zastopnika hrvatskih obrtnikov in tajnika zbornice g. dr. Frana Windischerja. Nato je povzel besedo g. dr. Windischer, ki je v svojem govoru očrtal pomen in potrebo obrtniških praznikov, ki naj bodo svedočba obrtniške zamozavesti in zavednosti, obrtniškega ponosa in obrtniške discipline. Obrtniški prazniki naj bodo redna manifestacija obrtniške solidarnosti in manifestiranje za stanovske zahteve obrtniškega stanu. Obvtniški stan po svoji številčnosti, gospodarski vrednosti in družabni pomembnosti sme zahtevati, da se ga vpošteva kot važnega činitelja našega proizvajajočega dela, kot državotvorni in konstruktivni element.
Slovenski obrtniški stan ne sega v davnino, mlad je še in zategadelj ni obupati, ako v našem obrtniškem gibanju ni vse tako, kakor bi že moralo biti. Nezadovoljnost je boljša nego ravnodušnost in brezbrižnost. Gonilna sila je v vseh organizacijah pri razmeroma malem številu. Govoril je nadalje o obrtniških kreditih, obrtnem pospeševanju, obrtnonadalje-valnem šolstvu^ potrebi preuredbe javnih dobav in javnih del, davčnih bremenih, zlasti o davku na poslovni promet ter o položaju v bolniškem in nezgodnem zavarovanju.
Izpregovoril je nato v imenu organiziranih hrvatskih obrtnikov tajnik Saveza g. Čupak ter prinesel
prisrčne pozdrave hrvatskih obrtnikov. Razpravljal je o obrtni banki in o obrtnem delavniku. G. Novak je prinesel pozdrave obrtniškega društva v Kranju. Društveni tajnik g. Cepin je predlagal nato resolucije, v katerih so izražene glavne zahteve naših obrtnikov. Resolucije so bile soglasno sprejete. Ob navdušenosti zbora je predsednik g. Rebek predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. kralju pozdrav vdanosti.
V Mariboru je na inieijativo Slovenskega obrtnega društva praznovalo mariborsko obrtništvo obrtni dan. Vršilo se je zborovanje v dvorani restavracije Union, ki ga je otvoril g. Mijo Vahtar. Tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. Ivan Mohorič je podal nato obširen in jako zanimiv referat o aktualnih gospodarskih problemih. G. Weixl je v daljšem govoru razložil pomen ustanovitve trgovskega in obrtniškega doma v Mariboru, načelnik Splošne zveze obrtnih zadrug g. Bureš pa je govoril o pomenu razstave vajeniških del. Po sprejetju resolucij je bila odposlana kralju pozdravna brzojavka. Zvečer se je vršil v Unionu družabni večer, na katerem je sodelovala godba «Drave». Udeležili so se ga tudi veliki župan g. dr. Pirkmajer, oba sreska poglavarja in drugi odlični predstaviteiji, ki so s tem pokazali, da znajo ceniti obrtniški stan.
V Brežicah je priredilo obrtni dan Slovensko obrtniško društvo. Zborovanje se je vršilo v Narodnem domu, kateremu je prisostvoval tudi sreski poglavar g. dr. Pezdič. Otvoril je zborovanje društveni predsednik g. Holy, ki je podal besedo tajniku zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Iv. Plcssu. G. dr. Pless je v izčrpnem, zelo zanimivem govoru orisal položaj obrtništva doma in v drugih državah. Govoril je o smernicah, ki jih zasleduje zbornica za gmotno in strokovno pospeševanje obrtništva in navedel niz najvažnejših akcij te korporacije za omilje-nje in trajno izboljšanje sedanjega težkega položaja. Poudarjal je zjasti važnost kreditnih akcij, od teh predvsem prizadevanje glede ustanovitve Državne obrtne banke. Žal, ni imela zbornična akcija, da se ji da v zakonu zadostne garancije, da bo banka v polni meri vpoštevala tudi interese slovenskega obrtništva, zaželjeni uspeh, zahvaliti pa moramo, da se nas ne bo vsaj pri sestavi Statutov banke popolnoma prezrlo. Izvajanja g. dr. Plessa so izzvala živahno odobravanje. V debato so posegli gg. Vogrinc, Kralj, Holy i. dr. G. Pšeničnik je za tem predlagal resolucije, sestavljene iz izvajanj g. dr. Plessa, ki so bile soglasno sprejete.
V Trbovljah in Hrastniku se je vršilo dokaj dobro obiskano zborovanje. Pregled gospodarskega položaja obrtništva v Sloveniji je podal tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pretnar. Predavatelj je poudarjal važnost obrta v Sloveniji, ki more gospodarsko napredovati le tedaj, ako se tej gospodarski panogi s strani države nudi krepka podpora. V svojem govoru se je pečal z obrtniškimi krediti in krediti Narodne banke trgovskim podjetjem, z vprašanjem strokovne izobrazbe obrtniškega naraščaja, pospeševanjem obrta, državnih dobav, davčne obremenitve in socijalnih dajatev ter zakona za pobijanje draginje.
Na trboveljskem zborovanju je omenjal zastopnik trgovstva g. Pavlin težak položaj, ki je nastal za lokalno trgovino in obrt radi velike redukcije delavcev. Predsednik društva g. Koren je predlagal resolucije, ki so bile z odobravanjem sprejete.
V Sevnici je priredila obrtni dan tamošnja kolektivna obrtna zadruga. Na zborovanju je poročal tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. doktor Pless, ki je v svojem strokovno najboljše zasnovanem govoru podal prav lepo sliko o prizadevanju in borbah zbornice za prospeh našega obrta in trgovine. V debati, ki se je sprožila, je g. Krulej sprožil idejo ustanovitve obrtnega društva, kar so navzoči pozdravljali.
V Šoštanju je proslavilo Obrtno društvo obrtni dan s slavnostnim zborovanjem v hotelu Jugoslavija. Zastopnik Zveze obrtnih društev g. Žabkar iz. Celja je v svojem govoru očrtal pomen in namen obrtniškega praznika in vsa važna obrtniška vprašanja.
Na vseh zborovanjih je bila sprejeta sledeča resolucija:
Obrtniki, zbrani na zboru, katerega je sklicalo Obče-slovensko obrtno društvo v Celju povodom obrtniškega praznika dne 19. marca 1926. so soglasno sprejeli sledeče resolucije:
1.) Obrtniki pozdravljajo ukrep Narodne banke glede dovoljenja obrniških kreditov ter prosijo upravo Narodne banke, da posveča temu vprašanju trajno vso svojo naklonjeno pozornost. Trdno se nadejamo, da bo Narodna banka že v bližnji bodočnosti pomnožila kredite za obrtnike in dala na razpolago za Slovenijo večji kreditni kontingent, pa hkratu dovolila, da se dajejo obrtnikom krediti vsaj do zneska 10.000 Din.
2.) Trdno uverjeni o potrebi dobre in temeljite strokovne izobrazbe kakor tudi prepričani o veliki praktični koristi strokovnega šolstva, poživljajo zborovalci vlado, da posveča obrtnopospeševalni akciji vso svojo pozornost in prosijo, da vlada ukrene vse, kar je potrebno v ta namen. Sedanja sredstva so nezadostna za smotreno in redno vršitev prepotrebnega obrtnega pospeševanja in za poslovanje obrtnonadaljevalnih šol. Sedanji krediti nikakor ne odgovarjajo današnjim potrebam obrtnonadaljevalnih šol v Sloveniji.
3.) Spričo trajno rastočega pomanjkanja dela in rastoče brezposelnosti ima obrtništvo največji interes na tem, da se more uveljaviti pri javnih dobavah in delih. Sedanji predpisi zakona o državnem računovodstvu ovirajo širše obrtniške kroge na udeležbi pri javnih licitacijah, ker se zahtevajo previsoke takse in kavcije in so določeni za izvršitev dobav prekratki dobavni roki. Treba je torej, da se s primernim omiljenjem sedanjih predpisov zakona o državnem računovodstvu omogoči produktivnim zadrugam kakor tudi posameznim obrtniškim podjetjem udeležba pri vseh večjih državnili dobavah. Zbog večje obremenitve in dražje produkcije v tuzemstvu je treba,
da se pri državnih dobavah vedno vpošteva določbe zakona o radnjama in daje domačemu dobavitelju prednost, tudi če je njegova ponudba za 10 % dražja od cene inozemskega ponudnika. Končno je potrebno1, da se vršijo licitacije za dobave oblastnih direkcij tudi v bodoče na sedežu direkcij, odnosno dotičnih državnih ustanov ter na ta način omogoči širša udeležba domačemu obrtništvu pri licitacijah.
4.) Davčna bremena v Sloveniji izdatno presegajo plačilno zmožnost davkoplačevalcev, zlasti pa obrtnih gospodarjev. V času težke splošne gospodarske krize, pomanjkanja dela in velike brezposelnosti potrebujemo izdatnega olajšanja davčnih bremen. Današnji zbor zategadelj zahteva znižanje dohodnine na ta način, da stopi na mesto davčne lestvice v kronah lestvica v dinarjih, nadalje zahteva današnji zbor znižanje davka na poslovni promet na polovico in brezpogojno osvoboditev rokodelcev davka na poslovni promet. Glede ostalih davčnih žalitev se izrekamo soglasno in odločno za resolucije, sklenjene na zboru gospodarskih korporacij v Ljubljani dne 23. oktobra 1925.
5.) Spričo težke obremenitve naših obrtnikov in rokodelcev po dajatvah za bolniško in nezgodno zavarovanje, katero ne vpošteva v potrebni meri gospodarske strukture in socijalnih prilik v naši državi, zahteva današnji zbor temeljito revizijo obstoječega zakona o zavarovanju delavcev ob sodelovanju poklicnih zastopstev gospodarskih krogov. Pri tej reviziji je treba uveljaviti načelo avtonomije v stvarnem in teritorijalnem pogledu, poenostaviti je treba poslovanje, uvesti pri nezgodnem zavarovanju mešani sistem kapitalnega in nakladalnega kritja, revidirati je treba varnostno razvrstitev in uvesti absolutno karenčno; dobo štirih dni za bolniško zavarovanje.
6.) Zahtevamo1 ustanovitev podružnic Obrtne državne banke za Slovenijo v Ljubljani in Mariboru.
Naš Vestnik.
«Obrtni Vestnik» je najboljši prijatelj obrtništva, on je glasnik njih želja in zahtev, on je njih zaščitnik in bojevnik. Kakor si ne moremo predstavljati uspešnega delovanja katerekoli organizacije brez lastnega glasila, tako se nam zdi, da velika družina slovenskega obrtništva ne bi mogla pogrešati «Obrtnega Vestnika». «Obrtni Vestnik» vzdržuje vezi med posameznimi člani te družine, poroča želje ene skupine drugi, skrbi, da se eventualna nesporazumljenja pojasnijo in da pridejo želje in zahteve celokupnega obrtništva Slovenije kot enoten glas v javnost. Ta glas pa mora biti močan, iziti mora iz grl celokupnega obrtništva, da ga bodo slišali tudi na najvišjem mestu. Zato moramo «Obrtni Vestnik« podpirati vsi. Dolžnost je slehernega obrtnika, da mu nudi čim večjo moralno in gmotno podporo.
Toda naš «Vestnik» ni samo glasnik in tolmač naših želj in zahtev, on je tudi naš najboljši informator. V njem najdemo vse nove važne naredbe, ki se tičejo obrtniškega staleža, v njem najdemo strokovne razprave, nasvete, izjave naših korporacij in mnogo drugega, za vsakega podjetnega in stremečega obrtnika zelo važnega materiala.
«Obrtni Vestnik» je znal vedno varovati najstrožje strokovno stališče. Od svojega strokovnega programa se ni nikdar oddaljil niti za ped. Zato mu je dosledno izvajanje njegovega smotrenega programa v teku let priborilo dokaj dobrih prijateljev. Vidimo gotove obrtnike, ki ga stalno podpirajo, širijo in dopisujejo. Vendar moramo na žalost ugotoviti, da je ta krog prijateljev našega « Vestnika« zelo ozek. r
Tudi je bil ta krog enoličen, vedno eni in isti, a »Vestnik* si je želel izpremembe. Večje, pisanejše družbe prijateljev, zastopnikov vseli panog in vseh krajev. Ust s takšnim krogom prijateljev bi postal bolj pester, prodrl bi si pot tudi tja, kjer ga danes še ne poznajo. Poleg tega bi si gmotno pomagal, dobil bi krepkejšo podlago.
Uprava «Vestnika» je iskala pota, trudila se je, pridobiti listu novih podpornikov. S težkim srcem, toda vedno z najboljšo željo, da «Vestniku» pomaga, ga je hotela predati Celju, poveriti tako uredništvo, kakor tudi upravo celjskim tovarišem. S prenosom sedeža uredništva in uprave se je upalo pridobiti listu širši krog prijateljev. Do tega prenosa ni prišlo! Zakaj ne? O tem razpravljati ni danes naša naloga! Pokazali smo najboljšo voljo, sklenili smo voditi še nadalje skrb za naš «Vestnik» v prepričanju, da bomo sedaj dobili "še trdnejšo oporo pri celjskih tovariših.
V tem prijetnem prepričanju pa nas je naravno prav občutno zabolela kritika, ki jo je izrekel o «Vestniku» na zadnjem občnem zboru «Občesloven-skega obrtnega društva» v Celju g. Bizjak: «,Obrtni Vestnik’ ni tak, kot bi moral biti! ... Treba je iskati pota, da se list izboljša in prinaša veliko več kakor do sedaj.» Ta kritika nas je. odkrito rečeno, zelo presenetila, ker ni utemeljena, ker je list ne zasluži in ker se je izrekla baš v trenutku, ko smo pričakovali iz Celja največje opore. Najti pota, da se list «izboljša», ni težko. Listu je treba pomagati, dobiti mu je treba naročnikov, dobiti mu je treba dopisnikov. Prepričati je slehernega obrtnika, da je njegova dolžnost, da list naroči in da po možnosti listu dopisuje. Zlasti pa je sveta dolžnost stanovskih organizacij, da listu dopisujejo, da svoje objave in drugo priobčujejo samo v «Vestniku». Ako bi bila kritika tovariša Bizjaka, iskrena, izrečena z najboljšim namenom, da se listu res pomaga, bi v tem zmislu tudi delal. Toda, kaj vidimo v resnici? Ne samo, da se listu ne sporoča svojih želj, ne pošlje se mu niti poročila o velikih stanovskih zborovanjih in celo gori omenjena kritika se je objavila v političnem listu in se je «Obrtnemu Vestniku« sploh ni poslalo. «Obrtni Vestnik» je moral poročilo o društvenem občnem zboru in tudi kritiko, ki jo jc o njem izrekel tov. Bizjak, izvedeti potom političnega lista. Celo tedaj, ko se kritizira «Vestnik», se sploh ne misli na «Vestnik»! Ali naj bo to manifestacija dobre volje, da se listu pomaga, da se'ga izboljša? Tako početje more listu prej škoditi, nego koristiti! Vemo, da listu manjka mnogo, zato se tudi trudimo, da ga izpopolnimo tako, da bo zadovoljil čim širši krog interesentov. Ali nismo s ponudbo, da list zaupamo tovarišem Celjanom, pokazali, da ne gojimo nobenih ambicij, da nimamo pri delu za list nobenih drugih namenov, nego najiskrenejšo željo, da list razširimo, da ga upeljeino tudi tja, kjer «Vestnika» še ne poznajo. Dobili smo zato s kolom po glavi!
Naj nam tovariš Bizjak zato ne zameri. Mislimo, če se je on upal priobčiti neutemeljeno kritiko svojega lastnega stanovskega glasila v političnih dnevnikih, se smemo braniti in povedati svoje mnenje tudi mi doma v svojem glasilu, tako rekoč v krogu svoje družine. Vsaka stvarna in utemeljena kritika je zdrava, toda, preden kritiziram in stavim predloge za izboljšanje, moram sam pokazati dobro voljo, moram pokazati, da se bom tudi sam držal pota, ki ga hočem svetovati drugim!
Prijatelji «Obrtnega Vestnika«.
Ali je ščetarstvo domača industrija ?
(Iz krogov ščetarskih mojstrov.)
Svojedobno, ko še ni bilo samostojnih obrtnikov, so si morali ljudje poleg ostalih potrebščin izdelovati tudi orodje za obdelovanje zemlje sami. Sčasoma so se pa pričeli pečati posamezniki z izdelovanjem raznih potrebnih predmetov. Na ta način se je razvil rokodelski obrt in marsikateri teh obrtov ima tudi svoj zgodovinski postanek.
Za izvrševanje rokodelskega obrta pa zahteva obrtni red predpisano usposobljenost.
Brez vsake usposobljenosti pa.se izvršujejo tudi nekatera obrtna opravila, katera je smatrati bodisi z ozirom na običaj, njih značaj, bodisi na njih obseg za domačo industrijo. Domača industrija se je razvila v pretežni večini v krajih, kjer je domačinom lastni svet nudil sirovino, na primer ilovico, ali pa je ista zrastla na domači zemlji, na primer ličevje, brezovje, les, protje, slama itd.
Zato je uvrstiti med domačo industrijo izdelovanje lončene posode, pletenin vseh vrst (cekarje, jerbase, košare, koše, peharje, tako zvane štrucnice itd.), lesene robe (grablje, kuhalnice, ribežne, obode za rešeta, podnožnice, vile, vitre za rešetna dna, žlice, zobotrebce, razna toporišča itd.), brezovih metel itd.
Vse nekaj drugega pa je, če se kupi sirovino in iz nabavljenega blaga proizvaja izdelke. Tako izvrševanje obrta pa se ne more uvrščati med domačo industrijo, pač pa edinole med one obrte, za katerih izvrševanje je potrebna predpisana usposobljenost.
Z ozirom na to, da se mora za proizvajanje ščetarskih izdelkov naročati ves materijal, je prištevati izvrševanje rokodelskega obrta ščetarja onim obrtom, za katerih izvrševanje je potrebna obrtna pravica, nikakor pa ne domači industriji.
Da se je razvilo v Sloveniji v kamniškem okraju ščetarstvo potom šušmarstva od predvojnega časa sem zaradi premalo pažnje s strani oblasti in upravičenih ščetarskili mojstrov, tako da ogroža danes obstoj teh obrtnikov, bi bilo vsako sklicevanje na domačo industrijo s strani neupravičenih ščetarjev brezpredmetno.
Po mnenju ščetarskili mojstrov se pod nobenimi pogoji ne more smatrati ščetarstvo za domačo industrijo.
Kaj bo naš mladi ?
Zopet nastopa v tem času to veliko vprašanje, združeno s težko skrbjo za mnoge stariše. In v dalekovidnih ljudskih krogih se bode glasil odgovor: rokodelec.
Rokodelec zato, da bo imel z.a vse svoje življenje trdno podlago, pa naj pride karkoli. In to ima, če si v nekaj letih osvoji temeljno znanje v svojem rokodelstvu. Ce hoče pozneje vendar še menjati, potem more to z dvojnim ali s trojnim koristnim uspehom, ker se njegovo prvotno znanje pokaže v nadaljnjem pomenu besede, kot zlata podlaga, na katero se lahko še vedno nasloni, dočim navadni tekač ali delavec, čigar začetek se vidi rožnat, ker tako rekoč s prvini dnem «nekaj zasluži«, nenadoma — ampak prepozno — odkrije, da je njegovemu napredku stavljenih mnogo nepremagljivih zaprek. Tudi se mlademu rokodelskemu učencu potek življenja, s svojim meščanskim tonom, vtisne z uspehom za vse nje-
govo živijenje. Brez dvorna koristi mnogo nadarjenemu učencu v poznejšem času ves svet v svoji veliki učilnici in ga navaja k izrednim zmožnostim ter napredku. In ni le zgolj slučaj, da mnogi nadarjeni rokodelci pozneje postanejo znameniti možje.
Cas je, da ravno naša Slovenija prične to veliko vprašanje. Treba je spopolniti našo obrt, jo še povzdigniti k še lepšim uspehom. Doseglo se pa bode le z dobrim strokovno naobraženim naraščajem. Osobito bi polagal to veliko zanimanje na naše obrtništvo, katero naj z vnemo podpira svoje sinove in hčere, da se čim popolnejše in z veseljem izobrazijo v obrtu. Žal, da so redki oni v naših vrstah in da le preveč odtegujejo svojo mladino od veselja do poklica svojega očeta.
H gotovim uspehom bomo zanesljivo prišli, če se rešimo predvsem v obrtniških krogih te neopravičene navade in da bomo vpeljali naše otroke v naše delavnice.	R.
Priobčevanje člankov Strok, zadruge konces. elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Na lil. občnem zboru zadruge se je od strani nekaterih članov te zadruge dala pobuda, da obvešča zadruga svoje člane potom pripravnega lista o tekočem, najsibo na poiju lastne organizacije ali pa na onem strokovne izobrazbe. Zadruga si je to srečno misel osvojila ter jo pričela uresničevati.
Obstojala je ta namera že ob ustanovitvi zadruge, vendar se do sedaj ni mogla uresničiti, ker je spričo šibkosti bilo posvečati najprvo vso pažnjo, da se zberejo po celi Sloveniji raztreseni strokovni deli. Posamezni strokovnjaki-električarji niso imeli pred tem skoro nikakega medsebojnega stika, njihova stremljenja se niso upoštevala, nerazsodna tekma je zagostovala na polju elektrifikacije ter je pretila uničiti poštene, strokovno naobražene delavce; šuš-marstvo se je bliskovito širilo.
Poleg teh dejstev združilo je pred štirimi leti posamezne, v samostojni praksi stoječe elektrotehnike, v posebni meri tudi hrepenenje po izmenjavi medsebojnega znanja ter si pridobiti višek elektrotehnične naobrazbe. Strnile so se vrste ter doseglo se je od merodajne oblasti priznanje, ki gre elektrotehniki, mnogo inteligence zahtevajoči obrti.
Vsak nas čuti, da se potom tiska še tesneje vežemo, kajti tisk je v'javnem življenju najjačja vez in moč, katera nas more uveljaviti, da dosežemo razumevanje v slojih, ki nas potrebujejo. Uredništvo «Obrtnega Vestnika« .nam je gostoljubno otvorilo predale svojega cenjenega, preko obrtništva razširjenega lista. Izrekamo mu s tem svojo zahvalo, prepričani, da najdemo tu krepko oporo v našem stremljenju!	*
V razpoložljivem prostoru bomo obveščali poleg tekočih zadev tudi o novih pojavih na elektrotehničnem polju, o predpisih nadrejene oblasti ter sploh o gibanju naše raznobojne stroke. Izišle članke svetovnega strokovnega časopisja bomo ob navedbi vira priobčevali, ker so za naše strokovno znanje velezanimivi. Tem potom hočemo našemu naraščaju nuditi priliko, da črpa iz poučne vsebine višje strokovno obzorje, kar do sedaj ni bilo lahko mogoče. V tem stremljenju so nam obljubili strokovnjaki svoje sodelovanje.
Odbor prosi člane zadruge, da izvrše, v kolikor to še niso storili, naročilo na «Obrtni Vestnik«, najbolje potom zadružnega načelstva ter naj tudi svojim sotrudnikom, monterjem prepuste list citati.
Razno.
Za tiskovni sklad «Obrtnega Vestnika» so nabrali člani kolektivne obrtne zadruge na Bledu na zadružnem občnem zboru dne 21. marca 170 Din. Posnemajte!
Smrtna kosa. Znanega organizatorja slovenskega obrtništva na Štajerskem in lastnika paromlina v Središču ob Dravi, prijatelja in zvestega sotrudnika «Obrtnega Vest-nika» g. Jakoba Zadravca, je zadela huda nesreča. Baš v momentu, ko mu bi bila pri njegovem znatno razširjenem podjetju krepka opora najbolj potrebna, mu je usoda odvzela njegovo blago soprogo g. Jelisavo Zadravčevo, roj. Srkulj. Mukepolna, zavratna bolezen, proti kateri je blagopoltojna iskala zaman leka pri domačih zdravnikih, v sanatorijih v Gradcu in na Dunaju, je slednjič zahtevala njeno plemenito dušo. Z njeno prerano smrtjo ni izgubila samo Zadravčeva hiša krepko roko, edini sinček ljubljeno mamico, ampak za njo bodo plakali vsi tržani Središča, ki so se vsi zatekli k njej za svet, za podporo in pomoč. Zadravčeva hiša je bila odprta vsakomur! — Rodom iz ugledne narodne rodbine iz Varaždina j:e pokojnica širila, kjerkoli je imela priliko, narodno zavest, bodrila ob težkih časih in hudih narodnih bojih ne samo svojega soproga, ampak tudi vso okolico. V čistem narodnem duhu je vzgojila tudi svojega edinca, ki ga kot idealnega mladeniča najdemo že v prvih vrstah nacionalnih bojevnikov. Izredno deloljubna, je bila svojemu soprogu v vseh njegovih poslih najkrepkejša opora in zgodovina razvoja danes najlepše uspevajočega Za-dravčevega velepodjetja, je obenem del življenjepisa vzor ženske, blagopokojne g. Jelisave. Prerano preminulo ohranimo vsi v častnem spominu! Tugujočemu soprogu in sinu naše iskreno sožalje!
Nova zadruga. Veliki župan ljubljanske oblasti je odobril pravila Skupne zadruge obrtnikov sodnega okraja Višnja gora s sedežem v Stičini. Zadruga bo obsegala one osebe, ki v tem sodnem okraju izvršujejo samostojni obrt, izvzemši one, za katere obstojajo posebne strokovne zadruge. Čevljarji, ki So bili včlanjeni v litijski strokovni zadrugi, se s pristankom te zadruge iz nje izločijo ter priključijo višnjegorski skupni zadrugi.
Zadružni zbor strokovne zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani. Strokovna zadruga tesarskih mojstrov v ljubljanski oblasti je imela svoj zadružni zbor na praznik dne 19. marca t. 1. v posvetovalnici zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zadružni zbor, katerega se je udeležilo preko 30 zadružnikov, je otvoril načelnik gosp. Ravnikar, ki je pozdravil navzoče zastopnike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze obrtnih zadrug in mestnega magistrata in se nato v lepih besedah spominjal izza zadnjega zadružnega zbora umrlih zadružnikov, med njimi pokojnega g. Derniča z Lancovega, ki se je veliko trudil za koristi zadruge. V nadaljnjih izvajanjih je g. načelnik na kratko naznačil glavne akcije, katere je zadruga v stanovskem interesu izvedla v preteklem letu. Svojemu poročilu je dodal v zaokroženi obliki ilustracijo sedanjega gospodarskega položaja, ki je neugoden in nas sili, da se tesno oklenemo svoje stanovske zadruge, ki se v polni meri zaveda svoje dolžnosti, skrbeti za stanovske interese svoje stroke. Poročilo je vzel zadružni zbor z odobravanjem na znanje. Po tem poročilu se je oglasil k besedi zastopnik zbornice gosp. Žagar, ki je zbor pozdravil v imenu zbornice. V svojem
govoru je, spominjajoč se obrtniškega praznika in resolucij, ki se sklepajo na zborovanjih, prirejenih na ta dan, navedel glavne težnje obrtniškega stanu, med drugimi reformo socijalne in davčne zakonodaje, ureditev obrtniških kreditov, preureditev obrtnega pospeševanja in obrtnega šolstva. Nadalje je omenjal iz delovanja zbornice akcije, ki so se izvedle v interesu tesarskih mojstrov, posebno glede šušmarstva v lesarski stroki in glede zopetne uvedbe omejenih koncesij. Zadružniki so pazno sledili njegovim izvajanjem, ki so vsebovala glavne točke programa zborničnega delovanja v korist obrtniškega stanu. Za zborničnim zastopnikom je pozdravil zadružni zbor častni načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Franchetti in opozarjal na nujno potrebo, da se obrtniki v izdatnejši meri zanimajo za svoje stanovsko glasilo «Obrtni Vestnik . Po teh pozdravih se je nadaljeval dnevni red in je podal zadružni tajnik g. Sicherl svoje poročio. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje zadruga 163 zadružnikov. Število zadružnikov se je zmanjšalo, ker je zadruga omejila svoj delokrog na ljubljansko oblast. Zadružniki imajo zaposlenih 352 oseb, od teh 91 vajencev. Pomočniško preizkušnjo je delalo v pretečenem letu 32 vajencev. Izkušnje trije niso prestali. Zadruga je podala zaradi neupravičenega obratovanja 36 ovadb. Sej je imela tekom leta štiri. Tajniško poročilo je vzel zbor z zahvalo na znanje. Blagajniško poročilo je podal g. Zakotnik, poročilo preglednikov računov pa g. Stritih. Finančni položaj je ugoden in zadružniki precej redno izpolnjujejo svoje materijalne dolžnosti napram zadrugi. Zadruga je imela v letu 1925. Din 25.73725 prejemkov in Din 10.206'73 izdatkov. Blagajniški prebitek znaša torej Din 15.53P02. Nadaljnjo točko dnevnega reda je tvoril proračun, ki se je brez debate odobril. Ob tej priliki se je sklenilo, da znaša zadružna doklada 30 Din, ki se pa poviša za vsakega pomožnega delavca za 5 Din. Pri izpreminjanju zadružnh pravil se je sklenilo, da se poviša inkorporacijska pristojbina od 500 na 1000 Din. Pri slučajnostih se je oglasil prvi k besedi častni načelnik g. Franchetti, ki je priporočal, da se proglasi «Obrtni Vestnik» za zadružno glasilo in prosi, da zadruga priporoča vsem zadružnikom, naj ga naročijo. Predlog je podprl g. Zakotnik, ki je predlagal, da zadruga «Obrtni Vestnik« za vse člane obligatorno naroči in v ta namen poviša zadružno doklado za 40 Din. O tem predlogu se je razvila daljša debata, v katero so poleg g. načelnika in g. Zakotnika posegli številni zadružniki, ki so se več ali manj s predlogom strinjali, ker uvidevajo potrebo, da se povzdigne stanovska zavest zadružnih članov. Po končani debati je bil predlog g. Zakotnika soglasno sprejet. Med slučajnostmi se je zadruga izrekla, da spada izdelovanje podov in stopnic med obrtne pravice tesarskih mojstrov. Ob tej priliki so posamezni člani za utemeljitev tega izreka navajali iz prakse zanimive primere, ki kažejo, da more pod in stopnice pravilno postaviti samo tesarski mojster. Cule so se ostre pritožbe o poseganju drugih obrtnikov v obrtne pravice tesarjev, posebno pa proti šušmarjem, ki se specialno v tesarski stroki jako pogosto pojavljajo. Glede mojstrskih preizkušenj se je zadružni zbor izrekel, da mora vsak kandidat dokazati, da je bil najmanj pet let zaposlen kot pomočnik v tesarski stroki, med tem dve leti kot polir. S tem se je zadružni zbor izrekel proti temu, da bi se pripuščali k mojstrski preizkušnji pomočniki, ki nimajo vsaj dve leti polirske prakse, odnosno da bi se ta praksa komu iz katerihkoli razlogov izpregledala. Končno se je med slučajnostmi obravnavalo tudi vprašanje izobešanja tabel pri novih delih. Predmetna zakonita določila se ne izvajajo. Zadružni zbor je sklenil, da zadruga s posebno
vlogo prosi g. velikega župana, da obrtnim oblastvom naroči, naj strogo pazijo na izvrševanje predmetnega zakonitega določila. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je g. načelnik ob pol dveh popoldne zaključil zadružni zbor.
Vse obrtnike, ki potrebujejo za svoj obrt: motvoz, žimo, afrik, vrvi, platno, juto, vreče itd., se opozarjajo na današnji oglas tvrdke Vido Bratovž.
Ustanovni občili zbor zadruge kovinarjev v Ribnici se je vršil v nedeljo dne 21. marca. Otvoril in vodil ga je obrtni komisar sreskega poglavarstva v Kočevju gosp. Dereani, ki je v svojem otvoritvenem govoru pojasnil pomen in namen zadruge in najvažnejše določbe obrtnega reda, ki se nanašajo na delovanje zadrug. Občnega zbora se je udeležil tudi zvezni tajnik g. I. Kaiser. Izvršile so se na to volitve odbora. Za načelnika zadruge je bil izvoljen g. Al. Češarek, ključavničarski mojster v Ribnici, za podnačelnika pa g. Anton Šušteršič. Zadruga bo v kratkem sklicala redni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o proračunu za leto 1926., o zadružni dokladi in-o pristopu k Zvezi obrtnih zadrug.
Zadruga krojačev in krojaeic na Jesenicah sporoča, da se bo vršila prihodnja preizkušnja vajencev in vajenk dne 18. aprila na Jesenicah. Prosimo, da se vajenci in vajenke, ki bodo v drugem četrtletju letošnjega leta prosti, takoj prijavijo, da s tem ne otežkočujejo dela načelstvu.
Društvo obrtnikov za sodni okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah je vsled nastalih zaprek moralo preložiti praznovanje obrtniškega praznika na poznejši čas, in sicer na dan 9. maja. Ta dan priredi društvo izlet k svojim tovarišem v Ljubno na Gorenjskem, kjer biva tudi naš priljubljeni boritelj obrtništva v našem gorenjskem kotu tovariš Ambrožič. — Natančen spored bomo pravočasno objavili v časopisih in potom letakov. Prosimo tudi vse ostale obrtne organizacije radovljiškega sreza, da se našemu zletu pridružijo.
Kranj. Društvo obrtnikov v Kranju naproša vsa na Gorenjskem obstoječa obrtna društva, da mu sporočijo, kako njih društvo deluje in kako si zamišljajo bodoče delovanje. Društvo namerava namreč prirediti v kakem večjem kraju na Gorenjskem širši sestanek, ki naj bi imel namen, da se obrtništvo Gorenjske med seboj spozna in da se medsebojno pogovori o nadaljnji organizaciji. Kjer društvo ne obstoja, naj kdo izmed obrtnikov ali pa zadruga sporoči društvu, če in kako si zamišlja organizacijo obrtnih društev na Gorenjskem. — Društvo je dne 19. marca priredilo tudi jako lepo uspeli obrtni dan. Ob 8. uri zjutraj se je vršilo prvo zborovanje, ki ga je otvoril društveni predsednik g. Anton Štefe. Obširno je nato poročal predsednik Zveze obrtnih društev g. Ivan Bizjak iz Celja, ki je v zbranih besedah očrtal pomen obrtnega dne. Po enournem nadvse stvarnem govoru g. I. Bizjaka je spregovoril še tovariš Rebolj, predsednik obrtne zadruge, na kar so zborovalci korporativno odšli na Huje, kjer je bilo žegnanje. Organizacije so se nato poklonile na kranjskem pokopališču obrtniškemu organizatorju, pokojnemu g. Rudolfu Jegliču, in mu položile na grob lep venec. Ob tej.priliki sta govorila tovariš Rebolj in predsednik zveze g. Bizjak, k je počastil pokojnika v imenu zveze obrtnih društev. Ob 3. popoldne se je vršilo zborovanje, na katerem se je razpravljalo o lokalnih razmerah, pomenu zadrug in obrtnih društev, socialnem zavarovanju, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in priključitvi društva k zvezi v Celju. — Zvečer se je vršil družabni večer ob sodelovanju pridnih tamburašev.
Dravograd. Prevaljska obrtna zadruga je organizirala
I.	obrtni praznik na dan sv. Jožefa dne 19. marca 1926. Ta praznik se je proslavil v Dravogradu. Udeležili so se
proslave obrtniki prevaljske splošne obrtne zadruge, dravograjske, slovenjgraške splošne obrtne zadruge in slovenjgraške obrtne zadruge krojačev in čevljarjev. Ob
11.	uri je celokupno obrtništvo prisostvovalo pontifikalni sv. maši v dravograjski župni cerkvi. Popoldne ob 14-30 se je zbralo obrtništvo pri g. Pšeničniku k slavnostnemu zborovanju. Na tem zborovanju je poročevalec Zveze obrtnih društev v Celju g. Bajt v krasnem govoru pojasnil pomen obrtnega praznika. V navdušenih besedah je vzbujal navzoče k samozavesti, spoštovanju svojega stanu in vztrajnemu delovanju za obrtno stvar. Poudarjal je bedni položaj obrtništva, katerega so v prvi vrsti kriva pretežka davčna bremena in nepravična razdelitev davkov na posamezne sloje in pokrajine. Pozival je k zavednosti in ustanovitvi obrtnih društev, katerih član bi moral biti vsak do zadnjega obrtnika in rokodelca, ker le v dobri in močni organizaciji je spas in upanje v boljšo bodočnost obrtniškega stanu. Sklenilo se je, ustanoviti obrtno društvo bodisi za ves dravograjski srez skupno, bodisi posebej za dele istega po krajevnih in drugih prilikah. Soglasno se je sprejela po poročevalcu predlagana resolucija. — Ta prvi obrtni praznik je bil lepa in pomembna manifestacija za obrtno stvar. Prepričani smo, da bodo bodoči obrtni prazniki na dan 19. marca zbrali vse obrtnike brez ozira na stroko v močno falango v zavesti: V slogi je moč.
Občni zbor Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani. (Konec.) T o č k a 3.) Blagajnik poroča, da je imela zadruga v minulem letu te-le dohodke: članski prispevki (doklade) Din 10.750-50, inkorporacijske pristojbine (vpisnina članov) Din 1950, preizkuševalne takse Din 550, oprostnina vajencev Din 160, vpisnina vajencev Din 160, darila za podporni fond Din 440, preostanek jubileja zadružnega načelnika Din 940, vložne obresti Din 24-69, zadruga v Mariboru, delno povračilo dolga Din 300, pomotoma vplačani znesek zadrugi Din 200, skupaj Din 15.495‘19; in izdatke: tajniški honorar Din 4800, naročnina «Obrtnega Vestnika» za vse člane Din 2304, Zvezi obrtnih zadrug, članarino za člane Din 1020, poštne znamke Din 587'40, pisarniške potrebščine Din 556*75, poštni hranilnici za tiskovine in manipulacija Din 243*65, prispevek za diplomo načelniku Franchettiju Din 250, inserati Din 83, izplačane podpore Din 230, stroški pri vajeniški razstavi Din 143-55, tablice za cenilne pristojbine Din 125, izplačani pomotoma vposlani znesek Din 200, skupaj Din 10.543'35. Dohodki so torej znašali Din 15.475*19, izdatki pa Din tO.543’35, ostane koncem leta 1925. preostanek Din 4931‘84, zraven še zadružno premoženje koncem leta 1924. Din 2518-85, skupno premoženje zadruge znaša torej Din 7450-69. Od tega se nahaja v mestni hranilnici hran. knjiž. št. 127.475 Din 5867-41, v mestni hranilnici hran. knjiž. št. 73.998 (to je podporni fond) Din 761'08, v poštni hranilnici Din 667-65, v gotovini Din 154'55. Od preostanka v letu 1925. se je pa plačalo še v mesecu januarju 1926. na račun za leto 1925. naročnina za «Obrtni Vestnik® Din 1078, ter račun za pisarniški pult Din 350. Od inkor-poracijskih pristojbin 1950 Din ostane v zmislu § 115. obrtnega reda nedotaknjeno 25 %., t. j. Din 490, kateri znesek je plodonosno naložen v skupni hranilni knjižici zadruge. Od vajeniških vpisnin in oprostnin skupno Din 320 bi moralo ostati v zmislu navedenega paragrafa 50%', t. j. 160 Din, kateri znesek se je pa porabil za vajeniško razstavo. Blagajnik poroča, da so člani v splošnem zelo redni in točni pri vplačevanju zadružne doklade, razen štiri do pet članov, od katerih se morajo te doklade izterjati upravnim potom. — Točka 4.) Računski preglednik g. Dermota poroča, da je pregledal zadružno blagajniško
knjigo in račune ter našel vse v vzornem redu. Predlagani absolutorij odboru je bil enoglasno sprejet. — Točka 5.) Proračun za leto 1926., sestavljen an odborovi seji dne 29. januarja 1926., se prečita in enoglasno sprejme. Dohodki so predvideni z Din 11.000, izdatki pa z Din 10.778. Članarina bi se za leto 1926. znižala na Din 120, ker se je pa zvišala naročnina «Obrtnega Vestnika* od Din 24 na Din 44 letno1, ostane članarina tudi za leto 1926. v dosedanji izmeri, t. j. Din 144 letno. — Točka 6.) Gospod načelnik poudarja današnje težko stališče obrtnika in vsestransko krizo ter pogin, ki mu preti. Obrtnik je često pripuščen na stara leta pomanjkanju in bedi, kakor to kaže nebroj primerov. Od' pridnega in marljivega dela si komaj krije skromne življenske potrebščine sproti, za zavarovanje za poznejše čase pa ne ostane nič. Treba je misliti na «Samopomoč». Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je sklenila ustanoviti tako «Samopomoč», in sicer v smrtnih primerih za člane in njih družine. V vsakem smrtnem primeru bi dobil član izdatno podporo, ki bi ga vsaj v prvi potrebi rešila skrbi. Pozdravlja to umestno idejo in jo toplo priporoča članom. Zadruga se bo z vso vnemo zavzela, da se to uresniči. Nadalje poroča o nameravani uvedbi vajeniške in pomočniške preizkušnje po predlogu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Prva naj bi se vršila pred končanjem učne dobe, druga pa po preteku dveh pomočniških- let. Tajnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Kaiser podrobno poroča o novem obrtnem zakonu, ki se ima uvesti. Ker so pa razne težkoče pri obrtni reformi za enoten zakon, do tega postopanja še ni prišlo, in je tudi bolje, da ne pride, ker novi zakon ne obeta nič dobrega ali vsaj boljšega, kakor je sedanji. — Na dnevnem redu je bila tudi sestava cenika za urarska popravila, ki se pa sedaj še ne da izvesti z ozirom na današnje razmere. Sestava cenika se prepusti članom, ki naj ga določijo, kakor je lokalnim razmeram dotičnega kraja potrebno in primerno1. — Da se šušmarstvo nekoliko omeji, naj se Zveza veletrgovcev za ure itd. v Zagrebu naprosi, da svoje člane opozori, naj bi prodajali forniture le upravičenim obrtnikom in ne tudi drugim strankam, ker bo morala sicer zadruga napram takim trgovcem izvajati konsekvence. — Sledile so še razne druge debate kakor glede prodaje predmetov naše stroke od drugih trgovcev; glede izdelovalcev omaric za ure (Gehausemacher); nakupa šipic za ure itd. Končno prosi g. načelnik za složno in vztrajno delovanje članov pri zadrugi in njih vsestransko podporo ter zaključi lepo uspeli občni zbor ob 6. uri zvečer.
Občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in lasni-čarjev v Ljubljani. (Nadalj.) Razpravljalo se je obenem o 8. točki dnevnega reda: Določitev vajeniške učne dobe. K besedi se je oglasil g. Holy, ki je omenjal, da ima od vseh zadrug samo ljubljanska brivska zadruga še štiriletno učno dobo. Poudarja, da so štiri leta učne dobe preveč in predolga, da naj bi veljaki odslej triletna učna doba. G. E. Franclietti se je strinjal glede učne dobe z g. Holyjem, pripominja pa, da je treba polagati večjo pažnjo na šolsko pred-izobrazbo. Vajenec, ki ima dobro šolsko predizobraz-bo, mnogo laže sledi tudi pouku v Qbrtu, kar dokazujejo tudi preizkušnje. Po daljši debati, katere so se udeleževali še gg. Dolenc, Buk, Lisac In Juvane, je stavil tajnik g. Šinkovec predlog, in sicer:
1.) Dolgost učne dobe pri obrtili te zadruge znaša za vse vajence (vajenke) tri leta brez oskrbe, to je hrane, stanovanja, perila itd. 2.) Ako pa dobi vajenec (vajenka) pri učnem gospodarju oskrbo, se sme sporazumno z mojstrom ter vajenčevim zastopnikom učna doba podaljšati za pol, največ pa za eno leto.
3.) Učna doba ne sme v nobenem primeru presegati štirih let. Na predlog g. E. Francliettija se je z,a ta predlog glasovalo poimensko in je bil z večina glasov sprejet. Tajnik je predlagal v imenu načelstva naslednje izpremembe pravil:
§ 11. a) zadružnih pravil se naj spremeni sledeče: Sprejemnina za vajence se odmerja na 25 Din, oprostnina pa na 50 Din. Oprostnina za pomagalce znaša 100 Din.
§ 15., četrti odstavek, naj se spremeni sledeče: Vsak član, ki nanovo pristopi k zadrugi, mora plačati 250 Din (sedaj 100 Din) sprejemnine, za vsako podružnico mora vložiti 1000 Din pristojbine (sedaj 250 Din).	(Konec	prih.)
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika® Engelbert Franchetti. Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
‘‘‘O,
ločno ™ In solidno V
Teodor Rabič
W LJUBLJANA £>/
NAJTRPEZNEJSO STRESNO OPEKO
NUDIJO
ZDRUŽENE OPEKARNE, D. D.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13.
TELEFON 733.	20-7
Najboljše in najtrpežnejše lake znamke „TIEDEMANN* dobiš edino le pri tvrdki
vsaka beseda 50 pai. Najmanjši znesek 5 Din. — v. glose je plačati v naprej lahko tudi v znamkah Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik*!
Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.	18/26
Vsakovrstno zlato
kupuje_ po najvišjih_ cenah Černe, juvelir v Ljubljani,
Wolfova ulica št. 3.	16/26
Modni damski salon
D u 1 a r, Turjaški trg št. 2/II, se priporoča cenjenim damam v izdelavo oblek in plaščev po najnovejšem kroju ter najnižji ceni.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg.
Anton Tonejc
restavrater 14/26 pri «Lovačkem rogu» v Zagrebu, Iliča, priporoča svojim' rojakom svojo izborno kuhinjo in izbrana vina.
Brivski pomočnik
mlad, ne nad 20 let star, se sprejme pri Petrovčiču v Radovljici, Gorenjsko.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je 'skrbljeno. 17/26
Lisice, kune, vidre, zajce itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah P. S e m k o, Ljubljana, Turjaški trg št. 1.	18/26
Avgust Jeglič
Radeče pri Zidanem mostu
priporoča svojo trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami.	1/26
Mizarska delavnica
7 miz (Hobelbanik) z električn. pogonom se zaradi okolnosti ugodno proda. — Vprašati pri Novinski agenciji Vorsič. Maribor, Vrbanova ulica št. 19.
Kovaška dela
vseh vrst izvršuje redno, solidno in po primerni ceni kovaški mojster V. Urbančič v Ljubljani, Zabjak. — Preskrbi tudi tolarska dela.
Čevljarski pomočnik
za fino zbito in šivano delo se takoj sprejme pri Jegliču v Radečah.
Popravlja
vsakovrstne ure, izdeluje nadomestne dele urar Franc Korošec v Ljubljani, Barvarska steza; dohod s Poljanske ceste ob hiši štev. 7 in za Reichom. Podpirajte tovariša! 4—3	15/26
Urarski pomočnik
dobra moč, se sprejme tako) ali pozneje pri firmi Zajec, optik, Ljubljana.
STANKO FLORJANČIČ
trgovina z železnino
Sv. Petra cesta 35 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35.
Tapetniki, sedlarji, jermenarji in druge sorodne stroke se opozarjajo na najcenejši nakup, motvoza, žime, afrika, vrvi, platna, jute, vreč itd.
VIDO BRAT0VŽ, LJUBLJANA
Gosposvetska cesta štev. 2 (nasproti gostilne Figovec). Komisijska zaloga K0N0PJUTA, d. d., Zagreb.
Skrbno izdelovanje	L. MIKUŠ	Največji izbor	Za vsa soboslikarska in pleskarska dela se priporoča
• • Preobleke	tvornica dežnikov	Popravila	STEFAN SPELETIC
• • Naj nižje cene!	LJUBLJANA	27—7 •• Najnižje	LJUBLJANA Rimska cesta 16.
	Mestni trg St. 25.	cene!	Izvrčba točna. — Cene solidne. 3-3
Vsled ugodne nabave surovin smo znatno znižali cene nogavicam in drugim pleteninam.
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike ter se priporočamo.
M. Franzi & sinovi
Privoz 10 Ljubljana Privoz 10
Poštni predal 44.	12—3
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
ZALTA & ŽILIČ, Ljubljana
Dunajska cesta št. 11.	10-7
se priporoča za nakup vsakovrstnih potrebščin za stavbe, kakor orodja za obrtnike in poljedelce in drugo, v železninsko stroko spadajoči materijah — V slučaju potrebe, ne prezrite naše tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu.
NAJVEČJA 1ZBERA !	NAJNIŽJE	CENE!
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, • zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti. - Stavbno in umetno steklarstvo.
Telefon 478 LJUBLJANA Telefon 478
Dunajska cesta 1Q 12—3_
ANTON 5ir\ENC
INDUSTRIJA VSEH ŠČETARSKIH IZDELKOV
LJUBLJANA
Q05F0SKd UL. 10. TRUOVINd: RESLJEVA C. 2.
^0
ORIENT
d« z o* z*
tovarna olj. barv, firnežev in lakov
Slomškova ulica št. 19
LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4
nasproti frančiškanske cerkve. 24—7
A
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).	24-7
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite 24-7	v	tekočem računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
1 J. GOREČ i
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
24_5	Športni predmeti
najbolje — najceneje!
43?43?43?43?43?d>?43?43?43?43?43?43?43?d!?43?43?43?43?43?43?
<3?
43?
t3?
t3?
«3?
«3?
«3?
»3?
.3?
»3? d« «3? »3? .3? *3? «3? «3? t3?
tse
<3*
43?
43?
t3?
«3?
«3?
43?
.3?
43?
43?
43?
«3?
»3?
43?
.3?
Obrtna banka
o Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-ček. zauodu o Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne surhe, pospešuje ustanauljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, uezane uloge po dogouoru primerno niše.
43?
dl?
43?
43?
43?
43?
43?
,3?
43?
43?
43?
d)?
43?
d)?
43?
43?
43?
43?
.3?
«3?
43?
43?
43?
43?
43?
o?
43?
43?
43?
43?
43?
,3?
43?
dl?
,3?
»3? «3? ,3? »3? d>? 43? 43? 43? ,3? 43? »3? 43? »3? dl? 43? 43? .3? ,3? 43? 43?