DOROTE]A GORIŠEK USNJARSKA OBRT V ŠKOFJI LOKI Skofja Loka je bila v prejšnjih stoletjih upravno pa tudi obrtniško in trgovsko središče loškega ozemlja ter med gospodarsko najbolj razvilimi mesti na Slovenskem. Večina mestnega prebivalstva je bila obrtniškega stanu, ki je imel v svojih rokah tudi trgovino. Razvite so bile najrazličnejše obrti, ki so si po načinu ozke srednjeveške politike mestnega gospodarstva z organiziranjem cehov pridobile monopol ter vodile gospodarsko in družbeno življenje v Loki. Zelo zgodaj se je v Loki razvilo tudi usnjarstvo in krznarstvo, ki je obenem s čevljarstvom predstavljalo močno gospodarsko panogo. Po doslej znanih virih so usnjarji in čevljarji, dve leti potem, ko je bil ustanovljen krojaški ceh, ustanovili 26. decembra 1459 drugi ceh v Loki. Njihovi privilegiji so jim bili znova potrjeni v letih 1499. 1632, 1674 in 1757. Tudi na crngrobski freski »Sv. Nedelja-' iz srede 15. stoletja že najdemo upodobljenega usnjarja. Po vsem tem moremo sklepali, da je obrt obstajala že dolgo prej, predno je bila uradno organizirana. Usnjarska obrt je v tem času delovala in se razvijala po splošnih smer nicah tedanjega gospodarskega, socialnega in družbenega reda. Cehovska pravila so urejala predvsem poklicne obrtno-ekonomske zadeve. Bistveni motiT za izstavitev cehovskih pravil je gospodarskega značaja: odpor proti tujim obrtnikom in izključitev vseh nečlanov od obrtništva in prodajanja obrtnih izdelkov v mestu in njegovem pomirju. Glavne odločbe so naperjene proti knietskim obrtnikom in tujini kroSnjarjera. Posebno ugodnost so uživali loški krznarji. ker je bilo prekupčevanje s kožami v gospoščini dovoljeno edinole v jnestu na trgu. Pravila so nadzirala kakovost izdelkov in njihovo ceno. Urejala so delovno razmerje in velikost posameznih delavnic. V smislu nekake cehovske zapore so nudila večje ugodnosti sinovom in zetom cehovskih moj strov ter njihovim vdovam, da je ostala obrt v družini. V socialnem pogledii so cehovska pravila varovala člane ])rcd izkoriščevalno konkurenco, skrbela so za onemogle člane, za potujoče pomočnike in za dostojno pokopavanje umrlih članov. Pravila so zahtevala redno udeleževanje članov pri verskih obredih, na skupnih sestankih, na pogrebih; važno vlogo so imeli cehi tudi pri pasijonskih igrah. Cehovski sestanki pa so imeli predvsem družabni značaj. Okoli leta 1786 so se loški usnjarji in čevljarji ločili in ustanovili vsak svoj ceh. Patrona čevljarskega ceha sta ostala Krišpin in Krišpinijan, usnjarje pa je ščitil sv. Frančišek. Za organizacijo usnjarske obrti so bila določbe pravil pozitivni činitelj, vendar pa so s svojimi monopolističnimi tendencami po menile za celotni razvoj gospodarstva in obrtništva močno oviro. Že merkanti- listično gospodarstvo je s svojimi novimi obrtnimi redi hotelo dvigniti obrt in delati za izvoz, zato je v tem smislu korigiralo cehovske statute. Končni korak 165 pa je naredila francoska okupacija, ki je cehe odpravila in proglasila obrtno svobodo. Po francoski okupaciji avstrijski vladarji cehov niso več obnavljali v prejšnjem pomenu. Nekatere obrti so v 19. stoletju jele pešati in cehi so zopet prehajali v cerkvene bratovščine, iz katerih so izšli. Usnjarska obrt pa je še dolgo ostala pri polni moči. Tako je bilo v Loki na primer v 17. stoletju 34 usnjarjev, v 18. stoletju 26, v 19. stoletju pa je Loka imela samo še 23 obrt nikov usnjarske stroke. Od teh je bilo 15 usnjarjev, 7 krznarjev in 1 irhar. Usnjarska obrt v širšem pomenu je obsegala naslednje vrste obrtnikov: 1. usnjarje v ožjem pomenu, ki so izdelovali zgornje in spodnje usnje (Ledrer), 2. krznarje ali kožnharje (Kiirschner), 5. irhar je (Weisgarber). ki so izdelovali irhovino, in 4. mehovarje ali bumbarjc. ki so strojili mehove. Najmočnejša usnjarska obrt je bila v tem času v rokah usnjarske rodbine Dermota. Še v 19. stoletju jih je samo v Loki bilo 7. istočasno pa eden tudi v Železnikih, ki se je tja preselil iz Škofje Loke. Prvič zasledimo to ime med loškiini usnjarji leta 1656, in sicer Martina Derinoto, leta 1739 pa Boštjana Dermoto. Po podatkih o usnjarskih delavnicah 18. in 19. stoletja spoznamo glavne usnjarske hiše v Škofji Loki. Zaradi tehničnih priprav in celotne ureditve usnjarskih delavnic je prehajala verjetno obrt v isti hiši iz rodu v rod. V tem času so bile v Loki naslednje usnjarne: 1. Janez Dermota (1769—1840). vnlgo Tilban. je imel usnjarsko delavnico v Karlovcu št. 24 (katastrska št. 77). Njegov sin Matevž Dermota (1806—1876) je prevzel očetovo obrt. Okoli leta 1871 je prodal hišo v Karlovcu nekemu Dolinarju, ki pa ni bil več usnjar, se preselil na Studenec št. 9 (katastrska št. 49) in tam prevzel usnjarsko delavnico loana Perka (1776—1854), vulgo Peterca; usnjarje s priimkom Perko najdemo v urbarjih že sredi 17. stoletja. Matevžev sin Franc Dermota ni bil več usnjar. Danes se pri tej hiši pravi Pri ledrarju. Kasneje je tukaj imel usnjarno Jesenko. nazadnje se je sem priženil Miha Krahioec in imel usnjarno do približno 1930. 2. Jakob Dermota (r. 1773) je delal v Loki št. 80 (katastrska številka 217), v Prajerci. 3. Lovrenc Dermota (r. 1815) je imel delavnico v Loki št. 49 (katastrska št. 182. danes mesarija Bogataj na Spodnjem trgu). 4. Tomaž Dermota (1803—1879) je delal v Loki št. 127 (katastr.ska št. 269, danes št. 29 na Mestnem trgu). Kasneje se je preselil v Staro Loko,, kjer je nadaljeval obrt. 5. Janez Dermota (1788—1847), vulgo Pepelnak, je delal v Loki na Spod njem trgu št. 73 (katastrska št. 191), njegov brat pa je imel gostilno. Za njim je imel tukaj usnjarno Janez Volčič (r. 1823), ki je imel v lasti tudi nasproti ležečo hišo (danes gostilna Pri pepelnaku). Verjetno je vse kupil ali pa se je semkaj priženil. Njegov sin Janez se je preselil v Kranj in tam ustanovil usnjarsko delavnico, na domu pa je prevzel mlajši sin Franc Volčič (r. 1859). K Volčiču se je priženil neki Laurič in prevzel usnjarno. Od njega je okoli leta 1917 kupil hišo in delavnico Ivan Krašovec, ki je že imel usnjarno na Spodnjem trgu št. 67 (katastrska št. 201). Za njim je vse podedoval Anton Suhic, ki je delal do leta 1947, ko je bila usnjarna nacionalizirana. To je bila zadnja usnjarna v Škofji Loki. Ves inventar je bil preseljen v Železnike v državno usnjarno, ki edina še obratuje na loškem ozemlju. 166 6. V hiši št. 67 na Spodnjem trgu je uvedel usnjarsko obrt Anton Subic starejši, ki se je okoli leta 1890 priselil iz Poljanske doline, kjer se je učil pri usnjarju Klobovsu v Poljanah. V tej usnjarni so delali tudi mehove, katere je šival Skopar iz Puštala. 7. Gregor Perico, vulgo Polanšek. je imel usnjarno v Loki št. 62 (katastrska št. 195 na Spodnjem trgu). 8. Jožef Kalan, vulgo Mauželj, je delal v Kapucinskem predmestju št. 18 (katastrska št. 22, ob cesti v Staro Loko). 9. Valentin Perko (T. okoli 1795), sin Ivana Perka s Studenca št. 9, je imel usnjarno v Karlovcu št. 19 (katastrska št. 85). 10. Anton Hribernik (r. 1800) je bil usnjar v Puštalu št. 5. Verjetno je na sledil Jurija Hribernika (r. 1745), ki je bil tudi usnjar v Puštalu. 11. Janez Zeonik (r. 1791) je delal v Puštalu pri Sturmu. 12. Gašper Kalan (1785—1851). vulgo Andrejčk. je imel delavnico v Pu štalu št. 57. Prvi usnjar Kalan je znan že iz leta 1692. V isti hiši je imel usnjarno tudi Franc MiklaDC (1787—1862). Poleg usnjarjev je bila v Loki tudi vrsta krznarjev: 1. Blaž Killer (1787—1856) je imel delavnico na Spodnjem trgu št. 76 (ka tastrska št. 215. druga hiša od .Špitalske cerkve). Tudi sin Matija Killer (r. 1821) je bil krznar. 2. Jože Jamnik (1801—1860). vulgo Peterca. je delal na Spodnjem trgu št. 78 (katastrska št. 215). 5. Peter Kopač (1767—1855) je imel delavnico na Spodnjem trgu št. 84 (katastrska št. 224, danes tovarna »Šešir«). 4. Jakob Tavčar (1822—1861). vulgo Filaver. je delal v Loki št. 92 (kata strska št. 255). 5. Martin Lovšina (r. 1787) je imel delavnico v Puštalu št. 15. Tudi njegov sin Urban se je posvetil tej obrti. 6. Anton Stejjer (1805—1866), vulgo Jake, je delal v Puštalu št. 50. 7. Janez Balant (r. 1798) je bil irhar. ki je imel delavnico v Loki št. 19 (ob poti proti Stari Loki, vulgo Surk). 8. Po ustnem izročilu je bila delavnica za irhovino tudi na Spodnjem trgu, kjer je danes Kmetijska zadruga. Iz te delavnice je ohranjena kamnita kad, v kateri so strojili irhovino (danes je v loškem muzeju). 9. Pri Sv. Duhu je bila iisnjarska delavnica pri Zidančku. Opustili so jo okoli leta 1900. V Železnikih je imel najstarejšo usnjarno neki Laiiter, usnjarja sta bila tudi Jožef in Janez Demšar, največja usnjarna pa je bila Dermotova. Dermo- tovo usnjarno je ustanovil Jurij Dermota, ki se je priselil sem iz Škofje Loke v prvi polovici 19. stoletja. Danes še obratuje in je edina usnjarna na loškem ozemlju. Zadnji privatni lastnik Jakob Dermota je obrat zelo povečal in uredil lastno elektrarno. Kupil je tudi Krennerjevo suknarno v Skofji Loki, a v njej ni ustanovil usnjarne, temveč jo je prodal okoli leta 1920 za tovarno »Šešir«. Sam pa je na levem bregu Sore (danes vrtnarija) zgradil stope za čreslo in se oprijel trgovine s čreslom. Prodajal ga je v Srbijo, na Hrvaško, v Muncheu in drvigam. V Železnikih je delal tudi irhar Jože Košmelj. Tudi on je ob Sori v Že leznikih imel stope in trgoval s čreslom. Po njegovi smrti je stope kupil Jakob Dermota. 167 Kiid /a Miiiiiiikiiiijc nasoljenih kož \ risti vo{li i S posebnim nožem čistijo lice kože OlKl.-htMinjc ku/r v MiiŠilniri V (Tpslo naTnorciic kn/c vcfkrut prr in('šnjf> S \ tiikšiinii ->