<
>
I-
V)
o
3
u
(A
<
Majhni
otroci težijo kolena, veliki srce.
Ruski
pregovor
O
Številka 10 Letnik 54
Cena 1,15 evra • 180,-SIT
petek,
15. marca 2002
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer:
GZ02Z032298W
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Volitve župnijskega sveta so
izraz soodgovornosti za Cerkev in oblika soodločanja.
mag. Anton Rosenzopf, referent za župnije
Prihodnost privatnega Radia 2 ostane odprta
Stran 3
DAN ŽENA S ŠTEFKO KUČAN
Zveza slovenskih žena
(predsednica Milka Kokot) je zelo aktivna tudi ob dnevu žena. Letos je vabila v Pliberški Kulturni dom, velika dvorana pa je bila zasedena do zadnjega kotička. Prireditev je s svojo udeležbo počastila tudi Štefka Kučan, žena predsednika slovenske države.
Sliki: Sonja Wakounig
POLITIKA
Dvojezični napisi
NSKS/ZSO/FUENS so na Dunaju obširno informirali Predstavnike medijev.
Stran 2/3
ŠOLSTVO
Pedagoška akademija
Ni še dorečeno, vendar slej ko prej grozi nevarost zaprtja „Pedak” v Celovcu.
Stran 4
IZ NAŠIH OBČIN
Že 26 let čakajo
V Žvabeku že od leta 1976 naprej čakajo na dvojezične krajevne napise.
Stran 5
ŠPORT
Prikaz nove moči SAK
SAK bo na občnem zboru že sprejel smernice za regionalno ligo.
Stran 15
Politika
petek,
15. marca 2002
Politika
Janko Kulmesch
Komentar Našega tednika
„Naš predlotbomo uskladili z vsemi sosveti”
Župnijske volitve
I Katoliška Cerkev velja kot ustanova, l.ki je merodajno vplivala na razvoj slovenske narodne skupnosti. Domala ni področja, na katerem naši duhovniki ne bi zaorali ledine in bili učitelji v najžlahtnejšem pomenu besede. Slovenskemu narodu niso posredovali samo božjih vrednot, temveč so bili pionirji tudi na področjih posvetne dejavnosti.
Bili so tisti, ki so ustanavljali slovenske izobraževalne in gospodarske ustanove, bili so tisti, ki so z ustanovitvijo Mohorjeve družbe učili naš narod brati, bili so tisti, ki so se zavedali svoje politične odgovornosti do narodne skupnosti - vendar ne v duhu politikanstva, temveč na žalost s strani t.i. javnih delavcev vse premalo upoštevanega Kristusovega naročila: duhovnik naj bi bil ljudstvu služabnik in ne gospod.
Brez te široke povezanosti naših duhovnikov z ljudstvom bi naša narodna skupnost docela zaostala, tam, kjer jo je zgodovinski razvoj porinil v manjšinski položaj, pa po vsej verjetnosti celo izumrla. Sovražniki Slovencev na nemški, italijanski in madžarski strani so se tega dobro zavedali. Zato so bili ravno duhovniki tarča njihovih nasprotovanj in preganjanj, vrh Kalvarije pa so dosegli predvsem v neposredni po-plebiscitni dobi ter v času nacizma in fašizma. Prav tako jih pogostokrat niso razumeli ali so jim celo zavestno metali polena med noge tudi njihovi „sobratje v Kristusu”, še posebej tisti na višjih stolčkih cerkvene hierarhije -čeprav je docela nesporno, da so bile cerkvene oblasti do naše narodne skupnosti in duhovnikov neprimerno bolj prijazne in poštene kakor deželne ali državne.
|| Po 2. svetovni vojni se je začela II.vloga slovenskih duhovnikov v slovenski narodni skupnosti bistveno spreminjati. K temu je prispevala svoj delež Slovenska gimnazija: intelektualno vrzel v narodni skupnosti so začeli zapolnjevati njeni absolventi, medtem ko so jo pred 2. svetovno vojno samo duhovniki. Zakaj so ostali v boju za narodno enakopravnost samo duhovniki na braniku, je znano; vsekakor je po plebiscitu maščevalna politika uradne Koroške temeljito opravila svoje delo.
K bistveno spremenjeni vlogi duhovnikov po 2. svetovni vojni pa je prispevala tudi katoliška Cerkev sama, s tem
Predsedniki NSKS, ZSO in FUENS
so na Dunaju skupno informirali medije o aktualnem razvoju na področju dvojezične topografije.
da se je javno odpovedala državnopoli-tični dejavnosti predvsem s strani svojega klera. To je imelo posledice tudi za slovenske duhovnike: vedno bolj so se, zlasti mlajši, začeli poslavljati od družbenih nalog, ki so prej bile zanje samoumevne. Na njihovo mesto naj bi stopili laiki, ti pa naj bi - v smislu II. Vatikanskega koncila - dobili večjo možnost demokratičnega soodločanja.
IM V upanju, da bi zamisel o demo-111 .kratičnem soodločanju v Cerkvi meso postala, je Cerkev začela uvajati neposredne volitve župnijskih svetov (na Koroškem leta 1973). Za katoliško Cerkev je bil to nedvomno revolucionaren akt, saj je znano, da ta ustanova nima ravno najbolj izurjenega čuta za demokracijo in njena pravila igre. Nenazadnje dokazuje to sistem, po katerem so zgrajene njene strukture -na čelu s papežem, ki velja glede določenih vprašanj kot nezmotljiv in jih lahko ex cathedra razglasi kot božje pravo (ius divinum): ta sistem je namreč izrazito hierarhičen in zaradi tega deležen precejšnjega odpora predvsem v državah z razvito parlamentarno demokracijo, hkrati pa z bogato krščansko tradicijo.
Na drugi strani pa seveda obstaja vrsta vrednot, o katerih bi bilo usodno odločati zgolj po večinskem načelu, ki je bistveni element parlamentarne demokracije, in jih morda celo prepuščati milosti ali nemilosti t.i. zdravih ljudskih množic. Kot narodni manjšini nam mora biti še posebej dobro znano, kako hitro znajo te obračati „sveto” jezo ravno proti šibkim in ubogim - in kako veliko je na Koroškem njihovo nerazumevanje predvsem tudi za manjšinske pravice, ki so osnovni pogoj za enakopravno sožitje v deželi.
I \ / Koroška Cerkev je v tem oziru,
I V . kljub tem ali onim pomanjkljivostim, ustvarila za narodno skupnost zgledne pogoje. Vodstvo Cerkve pa ne more za pripadnike narodne skupnosti prevzeti pripravljenosti, da jih obogatijo z vsebino in se čimbolj uveljavljajo kot skupnost. Življenjsko voljo in aktivno prisotnost morajo sami dokazati, sicer bodo izničili te zagotovljene pravice, in to zgolj po lastni „zaslugi”.
Prihodnjo nedeljo, 17. marca, ko so po petih letih spet na sporedu župnijske volitve, lahko dokažemo, da to ni tako.
■k I asprotniki dvojezič-l\ I nih napisov radi I >1 „utemeljujejo" svoje stališče, s tem da se sklicujejo na Dance v Nemčiji. Poudarjajo, da zanje dvojezični krajevni napisi niso tema. Tako skušajo ustvariti vtis, da dvojezična topografija sploh ne igra vloge, če gre za vprašanje manjšinskih pravic.
Romedi Arquint, predsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), organizacije, ki je najreprezentativnej-še združenje manjšin v Evropi, jasno zavrača take trditve. Na tiskovni konferenci skupno s predsednikoma osrednjih organizacij Bernardom Sadovnikom in Marjanom Sturmom ter s podpredsednikom FUENS - lužiškim Srbom Ludwi-gom Ellejem (pretekli torek, 12. marca, v dunajski kavarni Landtmann) je Arquint poudaril:
„Drži, da za dansko manjšino v Nemčiji dvojezični napisi niso tema -kar pa ne pomeni, da ne bi bili tema za mnoge druge manjšine. Tako npr. za narodno skupnost Retoro-manov v Švici, iz katere sam prihajam, ali za Južne Tirolce in Frizijce, ki so s krajevnimi napisi začeli boj za svojo identiteto. V vseh teh primerih danes sploh ni težav zaradi dvojezičnih napisov. Da to ni mogoče na Koroškem, daje sumiti, da gre za ustvarjanje protislovenskega ozračja. Avstrija je v Evropskem svetu, ko je šlo za Okvirni sporazum o manjšinski zaščiti in Evropsko listino o manjšinskih in regionalnih jezikih, igrala konstruktivno vlogo. Toliko bolj se zato čudimo, da sedaj prihaja v tej deželi do takih izbruhov.”
Arquinta še posebej moti, da se v razpravi o dvojezičnih napisih inštru-
mentalizira zgodovina. Flkrati poudarja: „Politika, ki je usmerjena v preteklost, je slaba politika. Morala bi biti usmerjena v prihodnost. Koroška bi se morala zavedati, da ima novo nalogo - vlogo mosta v Evropi." S tem v zvezi je opozoril tudi na pomen večjezičnosti in : menil: „Potrebno bi bilo razvijati strategije za večino. Poleg materinščine naj bi se učila še jezika soseda in še drugega evropskega jezika.”
Na vprašanje predstavnika NAŠEGA TEDNIKA, ali je FUENS primerno reagirala tudi pri deželni vladi, saj je ta pridruženi član FUENS, in Svetu Evrope, kjer ima status opazovalca, pa je Arquint odgovoril: „Takoj po prvih napadih na razsodbo ustavnega sodišča smo jih ostro obsodili. To svoje stališče smo posredovali tudi Svetu Evrope. Kar zadeva deželno vlado, ki nas tudi finančno podpira: njeno pridruženo članstvo je v smislu naše strategije dialoga. O vprašanju dvojezičnih napisov pa smo se menili meseca februarja na neformalnem regionalnem srečanju, pri katerem je sodeloval tudi namestnik deželnega direktorja Karl Anderwald, ki je zagovarjal bolj rezervirano stališče.”
Za predsednika FUENS je bistveno, da se najde rešitev v dialogu s pripadniki narodne skupnosti. V istem smislu so izzvenele tudi besede predsednikov NSKS in ZSO, Sadovnika in Sturma, ki sta ponovno zahtevala, da je treba rešiti zadevo, kot to predvideva razsodba ustavnega sodišča. Spomnila sta, da leta 1976 oz. 1977 do konsenzualne rešitve z narodno skupnostjo ni
prišlo in da „nas je vlada potegnila čez mizo” (Sturm). Sadovnik: „Zato pozdravljamo konferenco konsenza, ki jo je napovedal kancler Schüssel in o kateri upamo, da bo prišlo do konsenzualne rešitve z narodno skupnostjo, podobno, kot se je to zgodilo v šolskem vprašanju. Pri tem je za nas dobra osnova za konsenzualno rešitev ustavno določilo, ki ga je sprejel avstrijski parlament. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da gre za farso.” Nadalje je Sadovnik zahteval, da se zakonsko reši tudi vprašanje uradnega jezika, hkrati pa opozoril na evropsko dimenzijo manjšinske problematike. Predsednik NSKS pričakuje, da bi se tega v večji meri zavedala tudi EU. „Prvi korak bi lahko bil, da bi EU uvedla komisarja za vprašanja narodnih skupno-
sti,” tako predsednik NSKS.
In kakšni bodo naslednji koraki znotraj narodne skupnosti?
Iz odgovora predsednika ZSO Sturma je razvidno, da bodo na Schüsslovi konferenci predložili predlog, ki ga bodo uskladili z vsemi sosveti. Sturm v pogovoru z novinarji: „Sprva bo skupina pravnih strokovnjakov, ki jo je imenoval KOKS, izdelala konkreten predlog. Nato bo o tem sklepal razširjeni KOKS. Poleg tega se bomo prihodnjo sredo, 20. marca, srečali z zastopniki Hrvatov, Madžarov in Romov na Gradiščanskem, ker tudi njih zadeva razsodba ustavnega sodišča. Pred Schüsslo-vo konferenco konsenza bodo zasedali člani vseh sosvetov in izdelali skupno stališče. To stališče bomo zastopali na Schüsslovi konferenci.”
Janko Kulmesch
„Dobro sodelujem s slovenskimi kolegi”
iredništvo ORF Ko-I roška ima novega VaS vodjo: dosedanjega glavnega urednika Willija Mitscheja, ki je po odhodu Gerharda Draxierja na Dunaj postal novi deželni direktor, je nasledil mladi absolvent Pedagoške akademije Bernhard Bleche (36) iz Beljaka.
Kolegi in občinstvo ga cenijo kot novinarja z veliki strokovnimi sposobnostmi in človeškimi vrlinami. Dosledno skuša uveljavljati osnovna načela ORF - objektivnost, nepristranskost, izravnanost.
To velja tudi za njegov odnos do
Bernhard Bieche
slovenske narodne skupnosti. V pogovoru za NAŠ TEDNIK poudarja, da bo nadaljeval dosedanjo pot koroškega ORF. Prav tako mu je zelo pri srcu dobro sodelovanje s kolegi Slovenskih sporedov, ki so v okviru uredništva ORF avtonomni in jih, kakor smo že poročali, od nedavnega vodi Marjan Velik.
Novemu glavnemu uredniku ORF Koroška Biecheju uredništvo NAŠEGA TEDNIKA prisrčno čestita in želi obilo uspeha na novem, vsekakor zahtevnem delovnem mestu.
-Kuj-
Prihodnost Radia 2 ni zagotovljena
■ Generalna direktorica ORF je zagotovila fi- ■ Svet publike je na pobudo Reginalda Vosper-nance le še do 31. decembra 2002 - razen, da nika soglasno sklenil priporočilo, da bi zagotovili vlada omogoči sredstva za ORF.	financiranje vsaj za naslednja štiri leta.
■	^■er financiranje Radia 2 še 1^ vedno ni zagotovljeno, so si
■	Vpredstavniki koroških Slovencev toliko bolj prizadevali, da bi zadevo rešili v pogovoru z novo generalno direktorico ORF Moniko Lindner. Do pogovora je prišlo pretekli teden (četrtek, 7. marca), pri tem pa je bila generalna direktorica dokaj jasna: zagotovila je financiranje za letošnje leto v višini 12-ih milijonov (namesto 16-ih, kot jih je bilo prvotno obljubljenih), nikakor pa ga ni hotela zagotoviti za čas po 31. decembru 2002.
To sta v pogovoru za NAŠ TEDNIK potrdila tako predsednik ZSO Marjan Sturm kakor predsednik ustanovnega sveta ORF (Stiftungsrat) Klaus Pekarek. Na strani ORF pripada merodajna vloga poleg generalne direktorice tudi ustanovnemu svetu, ki dokončno odloča o tej zadevi. Pri čemer Pekarek poudarja: „Ustanovni svet lahko odloča šele na osnova predlogov, ki jih mora Predložiti poslovodstvo oz. generalna direktorica ORF. Njena na-
loga je, da izdela ustrezne koncepte tudi na področju bidžetiran-ja. Od samega sebe nimamo pravice, da ukrepamo."
O pogovoru s predstavniki koroških Slovencev je generalna direktorica Lindner predsednika ustanovnega sveta Pekareka obširno informirala. Pekarek NAŠEMU TEDNIKU: „Svoje stališče, da ni v stanju zagotoviti financiranja Radia 2 po izteku letošnjega leta, je utemeljila s trenutno finančno situacijo. Če ne bo uspelo dobiti dodatnih finančnih sredstev, ne more zagovarjati nadaljnjih finančnih podpor. Ta argumentacija ima gotovo nekaj zase.”
Razlogi, zakaj naj bi se ORF nahajal v finančnih težavah, so po prepričanju generalne direktorice Lindner, tako Pekarek, predvsem naslednji:
„Prvič - prejšnja vlada pod vodstvom kanclerja Klime je obljubila ORF, da bo pokrila dohodke, ki izpadejo zaradi oseb, ki so oproščene pristojbine. Izpadla. vsota znaša 600 mio. šilingov. Sedanja vlada ni pripravljena iz-
polniti obljube Klimove vlade, ker se je zavezala varčevalni politiki. Drugič - po novem zakonu o ORF so omejili dohodke iz posebne reklamne dejavnosti. Tretjič -zaradi splošnega razvoja konjunkture nazadujejo tudi ostali dohodki iz reklame. Zato mora ORF skrajno varčevati pri izdatkih pri bidžetiranju za letošnje, na vsak način pa tudi za prihodnje leto.”
Predstavnik avtohtonih avstrijskih narodnih skupnosti v Svetu publike ORF Reginald Vospernik je na najnovejši razvoj takoj reagiral: na seji Sveta publike pretekli ponedeljek, 11. februarja, je, sprva v odboru za medijsko politiko, nato tudi v plenumu, dosegel, da je Svet publike soglasno sklenil priporočilo (večjih možnosti nima) za zagotovitev financ Radiu 2 vsaj v naslednjih štirih letih (tako dolgo traja mandatna doba Sveta publike). Na zasedanju je sodelovala tudi generalna direktorica, ki je potrdila svoje zgoraj prikazano stališče. Poleg tega je Vospernik odločno
zagovarjal tudi rešitev za ostale zakonsko priznane narodne skupnosti (poleg koroških Slovencev so to Hrvati, Madžari, Romi, Čehi in Slovaki) - bodisi v obliki privatnega radia bodisi v okviru ORF.
Predsednik NSKS Sadovnik je v stališču za NAŠ TEDNIK poudaril: „V najkrajšem času je treba najti dolgoročno rešitev, ker to obvezuje tudi novi zakon o ORF. Ne glede na finančni položaj ORF ne more biti dolgoročna rešitev taka, kakršno jo imamo danes v obliki 50-minutnih oddaj v okviru Slovenskih sporedov. To je premalo - zagotoviti se mora celodnevni radijski spored na frekvenci obeh privatnih radijev."
Predsednik ZSO Sturm pa je v pogovoru za NAŠ TEDNIK napovedal, da bodo manjšine v aprilu na seji sosvetov, ko bo šlo predvsem za dvojezične napise, for-muliralp skupno stališče. Na osnovi tega si bodo prizadevali v pogovorih z vlado, da reši odprta finančna vprašanja ORF.
Janko Kulmesch
4
Razno
M cm.) Axona StellU- kOTn.kA/et Han» RucmuxN
Danes, 15. marca zvečer, bodo v Bilčovsu v okviru
Božanske kulturne vigredi predstavili knjigo Ujeti trenutki življenja „Bilčovs o fotografijah 1900 - 1970".
BOŽANSKA VIGRED
Ujeti trenutki življenja
Hanzi Reichmann iz Želuč je pred leti imel zamisel, da bi iz svojega bogatega arhiva fotografij uredil gradivo za knjigo. Hrani več ko dvesto fotografij, ki jih je zbral o občini Bilčovs. Fotografije, pod katere je pisal komentarje, je tudi že razstavljal, manjkala pa je krajevna in časovna določitev prizorov. Polona Sketelj je pred leti pripravila raziskavo o etnološki sestavi občine Bilčovs in pri tem spoznala ljubiteljskega fotografa Reichmanna in njegov bogati arhiv. Tako se je začelo sodelovanje. Oba sta se pogovarjala z lastniki originalnih fotografij in zbirala informacije, poleg tega pa sta pregledovala tudi fotografije iz družinskih arhivov. Tako je nastala knjiga, ki v sliki dokumentira zgodovino občine Bilčovs in njene neposredne okolice. Vsebinsko je knjiga razdeljena na tri dele: v uvodu predstavljajo metodiko in razmišljanja, ki so nastajala ob zbiranju fotografij, v osrednjem delu so prikazane fotografije ob vsebinskih sklopih, v zaključku pa je podana interpretacija fotografij iz etnološkega vidika. Vsebinske sklope spremljajo splošni podatki, spomini pripovedovalcev o poslikanih dogodkih, ob vsaki fotografiji pa je zapisano besedilo, ki se neposredno nanaša na vsebino. Fotografije prikazujejo hiše, prve avtomobile v občini, delo, društva, ljudi, zvonove, posebne življenjske trenutke in praznike. Knjigo sta izdala Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Krščanska kulturna zveza, kupite jo lahko v obeh slovenskih knjigarnah in pri društvenikih v Bilčovsu, stane pa 23 evrov.	gf
Zelo zanimiva „Kontaktna leča 2002”
Dijaki Slovenske gimnazije tudi letos prirejajo Kontaktno lečo. Poleg koncertov, ki so na sporedu ob večerih, se bodo na diskusijah posvetili tudi perečim temam.
» a ladinski festival Kontakt-l\ /I na leča bo potekal na-I V I slednji teden od 21. do 23. marca v celovškem Klagenfurter Ensemble v bližini glavne železniške postaje (Südbahngürtel 24). Začel se bo prihodnji četrtek, 21. marca, z branjem Janka Messnerja. Nato bodo podelili nagrade in predstavili besedila, ki so jih dijaki napisali na temo Koroški Slovenci, ter odprli razstavo Gregorja Krištofa Koroška2000. Zvečer bodo mladino zabavale skupine
mladinski kulturni festival /Jugend-Kultur-Festival kontaktna leča/Kontaktlinse »tnlurUf EauoiMc. SOdDihugiiUICelovitfKUteolurt		
|čtlr1«k21.3. OMMttUgl	| oetrt 22.3. nnUg 1	| «eboli 23.3.Sim*t*g {
IMOOdprtje/trtllnuna .aga-aass. sastir” SSS! rtnjam-iTPcrmcin k=- J	m »<	17:00 OusXinijwDitiujMian	17 30	•	i .«iwn<e!ww>ewr 19:30 Mirim Pvmigim „VMrguumiUaMl 21:30 Gletschaprise l-e >w 22:4ap»rdwpmj ^	>*f tv** d
	H« «M IM K» «M«. IMOSciapYWj c 70:45 Groove Cafe pauM • «•* žžilS thn»> j*<t smaller •XSaiS kkz:	
Chant (ob 19. uri), PanTau-X4 (ob 20. uri) in Scap (ob 22. uri). V petek, 22. marca, sledi ob 17. uri diskusija, na kateri bo sodeloval mag. Rudi Vouk in se
pogovarjal s člani AKS in SUK, to sta dve dijaški zvezi na Koroškem. Zvečer so na sporedu trije koncerti s skupinami Scrap Yard (ob 19.30), Groove Cafe (ob 20.45) in three feet smaller (ob 22.15). V soboto, 23. marca, bosta dijaški zvezi AKS jn SUK razpravljali na temo Šola in izobrazba, zvečer pa je na sporedu kabaret z Martinom Puntigamom (ob 19.30), ter koncerta s skupinama Gletschaprise (ob 21.30) in Psycho-path (ob 22.45).
Bodo zaprli Pedagoško akademijo v Celovcu?
Protest EL in Strokovne skupine „Izobraževanje za dvojezične in timske učitelje”, ker bi to pomenil hud udarec tudi za manjšinsko šolstvo.
■padeva sicer še ni dorečena, f mnogo vprašanj je še odpr-—tih, vendar to ne spremeni dejstva, da hoče zvezna vlada na novo organizirati Pedagoške akademije v Avstriji. Po novem študijskem zakonu naj bi bil to univerzitetni študij, ki bi trajal najmanj štiri leta.
V tem sklopu razmišljajo tudi o zaprtju celovške Pedagoške akademije. Njeno mesto naj bi prevzela Pedagoška akademija Gradec ali kaka druga Pedagoška akademija zunaj Koroške. Poleg tega se razmišlja o sistiranju vseh študijskih smeri za določen čas (npr. eno leto). Konkretno naj bi se v tem času nihče ne mogel vpisati za učiteljski študij, glede študija slovenščine pa še tečejo pogovori.
Predsednik EL Andrej Wakounig odločno protestira proti načrtovanemu zaprtju celovške Pedagoške akademije in poziva deželnozbor-ske stranke, da se opredelijo za njeno ohranitev. Poudarja, da ima Pedagoška akademija v Celovcu velik regionalni pomen in številnim prihodnjim učiteljicam in učiteljem zagotavlja solidno izobrazbo.
Tu sem prišteva tudi izobraževanje dvojezičnih učiteljic in učiteljev, ki je določeno z manjšinsko-šolskim zakonom in zato predvideva tudi lokacijo v Celovcu. Zato je
Predsednik EL Wakounig si prizadeva za ohranitev lokacije Pedagoške akademije v Celovcu.
za predsednika EL absolutno nesporno: „Lokacija v Celovcu mora ostati zaradi dvojezičnega izobraževanja učiteljic in učiteljev.”
Wakounig označuje politiko zvezne vlade do strukturno šibkega juga Avstrije kot „neskladno” in tudi „noro”. „Na eni strani bi radi jugu pomagali z infrastrukturno ofenzivo, npr. z gradnjo predora skozi Golico, na drugi strani pa bi radi zaprli centralno izobraževalno ustanovo, kot je to Pedagoška akademija v Celovcu,” poudarja predsednik EL.
Proti načrtovanemu zaprtju celovške Pedagoške akademije je
takoj protestirala tudi Strokovna skupina „Izobraževanje za dvojezične in timske učitelje”, ki jo vodi prof. dr. Maria Wedenigg. Skupina je sklenila resolucijo, v kateri opozarja na zakonska določila, ki predvidevajo za vse učence, ki so v šolah na veljavnostnem območju manjšinskega šolstva prijavljeni za dvojezični pouk, pouk v slovenskem in nemškem učnem jeziku. Nadalje poudarjajo: „Ker na Koroškem trenutno eklatantno primanjkuje dvojezičnih učiteljev, bo študijski zaključek ustrezno izobraženih učiteljev zelo pomemben prav v naslednjih letih.”
Poleg tega je, tako strokovna skupina, lokacija v Celovcu nujna zaradi naslednjih razlogov:
•	absolviranje šolske prakse v dvojezičnih šolah
•	hospitiranja v dvojezičnih šolah
•	znanstveno sodelovanje med dvojezičnimi šolami in Pedagoško akademijo
•	geografska bližina kraja izobraževanja in dvojezičnega ozemlja.
Podpisani člani strokovne skupine „Izobraževanje za dvojezične in timske učitelja” zaradi navedenih razlogov odločno odklanjajo tako preložitev izobraževalnih smeri v drugo zvezno deželo kakor tudi sistiranje študijskih smeri.
-Kuj-
Iz naših občin
V Žvabeku zdaj že 26 let zaman čakajo na napise
■ Tudi zakon ni garancija. Čeprav zakon o narodnih skupnostih predvideva dvojezične napise za Zvabek, jih do danes ni.
V občini Suha bi morali že leta 1976 na osnovi zakona o narodnih skupnostih postaviti na območju stare občine Žvabek dvojezične krajevne napise. Teh do danes ni, večina vasi je sploh brez napisov. Na osnovi razsodbe ustavnega sodišča lani decembra pa bo zdaj zakonodajalec (vsaj na papirju) moral dodati še nekaj dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, saj znaša število slovensko govorečih občanov deset odstotkov. Število sjovenskogovorečih občanov na zadnjih ljudskih štetjih: 1951 (79,6 %), 1961 (63,5 %), 1971 (22,1 %), 1981 (15,6%), 1991 (16,2%)
O političnem položaju na Suhi smo se pogovarjali z odbornikom EL in ravnateljem ljudske šole Zvabek Lenartom Katzem.
l/ Žvabeku že 22 let zaman čakate na dvojezične napise. Zakaj jih občina ne postavi? kATZ: Čeprav je občina na osnovi zakona celo obvezana, da postavi dvojezične napise za Zvabek, Gornjo vas, Dolnjo vas, Breg, Sveto mesto in Pri Dravi, jih žal do danes ni. V občinskem svetu v preteklih letih ni bilo mogoče dobiti večine za izvedbo za-
Ena izmed redkih tabel, ki so jo postavili, je bila ie enojezična.
konskih obveznosti. EL je v vsaki periodi vsaj enkrat vložila predlog za postavitev dvojezičnih napisov, ostali pa so predlog odklonili.
Se je po razsodbi ustavnega sodišča zdaj spremenilo mnenje suških občinskih politikov? KATZ: Na osnovi razsodbe ustavnega sodišča bo v naši občini poleg že omenjenih šestih vasi
Ravnatelj Lenart Katz, EL Suha, upa na rešitev na Dunaju.
še nekaj vasi dobilo odrejeno dvojezični napis. To so vasi okoli Suhe. Načelno pa se v naši občinski politiki po razsodbi ustavnega sodišča nič ni spremenilo, ne na slabše in ne na boljše. Zato vidim rešitev edino v tem, da zakonodajalec na zvezni ravni skrbi za to, da bodo na Suhi po 22-ih letih končno postavili krajevne napise. Nimam pa seveda nič proti, če v tej zadevi tudi na občinski ravni vodimo konstruktivne pogovore.
Kako bi splošno ocenili ozračje
v vaši občini?
KATZ: Z novim županom Ger-hardom Visotschnigom se je mnogo obrnilo na bolje, ker je bolj odprt, išče stik z vsemi v občini, obiskuje tudi naše prireditve in goji stike tudi čez državno mejo. S tem se je začel taliti led med številnimi občani. Tako imajo danes na primer gasilci ali godba dobre stike do sosednjega Dravograda. Veliko k izboljšanju ozračja pa smo doprinesli tudi sami z našim kulturnim delovanjem, s katerim smo uspeli nago-variti večino naših občanov.
Silvo Kumer
Občina Suha/Neuhaus ima
1.363 prebivalcev in meri 36,33 km2. Razpored v občinski sobi: ÖVP 5, SPÖ 4, EL 2,*FGN 4. Župan je Gerhard Visotschnig (SPÖ).
k ra j e v n ■ 505^3
tedna
i


-	mm
Neudorf „fej schitz
Str
Iz Nove vasi v bližini Celovca je nastal Neudorf, iz Stražišč (ali tudi Postražišč) pa nemški Straschitz. Čeprav napisa nista dvojezična, iz njih dvojezičnost kar tako žari...
SERIJA NT. Skupno z Greaeiem Krištofom, ki je v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja.
PROTEST
600 podpisov za obstoj pošte v Šentprimožu
■ Šentprimožani se še niso vdali in se naprej borijo za obstoj svoje pošte. Ker so bila pogajanja med občino Škocjan in podjetjem Telekom neuspešna, grozi še letos zaprtje pošte. Zato sta se trgovec Adi Blažej in ravnatelj ljudske šole Lojze Lach odločila, da bosta zbrala podpise za obstoj pošte. Nad 600 občanov je podpisalo, podpise pa sta zdaj predala občini, ki jih naj bi posredovala naprej podjetju Telekom in deželni vladi. „Če to ne bo zaleglo, smo pripravljeni za še ostrejše postopanje,“ tako ravnatelj Lach.
Prebivalstvo bi izgubilo pomembno ustanovo v vasi, ki posluje dvojezično, je s tem v zvezi poudaril član občinskega predstojništva Milan Wut-te in upa, da bo prav slovenščina pomemben argument v boju za obstoj pošte v Šentprimožu.
Na pošti v Šentprimožu poslujejo dvojezično. Budai
V PONEDELJEK
Borovlje: Jožefov trg
■	Vsako leto vabi občina Borovlje na tradicionalni Jožefov trg, ki bo v ponedeljek, 18. marca, ves dan na Glavnem trgu v Borovljah.
OBČINSKA SEJA
Šentjakobčani za sanacijo igrišča
■	Čeprav je nogometni klub Šentjakob v veliki športni in organizacijski krizi, bo občinski svet v torek, 19. marca, sklenil milijonsko investicijo za obnovo igrišča in klubskega poslopja.
z (ggOHHHEsHP'
na občinski seji na Bistrici nad Pliberkom J
Že leta 1972 nas je želela dežela prisiliti, da v Dobrovi zvrtamo vodnjak. Zdaj so to v zvezi s Peco ponovno poskusili. Nimam nič proti, toda vodnjak mora ostati v naši lasti.
ŽUPAN JANKO PAJANK - SPÖ
To, kar zdaj z nami dela dežela, ni korektno. Dovoljenje za umetni sneg na Peci nima nič opravka z vodnjakom na podjunskem polju. Svarim, da bodo zdaj morali mogoče bistriški občani plačati vodnjak z visoko ceno za vodo. Tu sem seveda proti.
ANDREJ WAKOUNIG - EL
Seveda vsi odobravamo iniciative na Peci, povezava med umetnim snegom na Peci in vodnjakom na podjunskem polju ni korektna.
PODŽUPAN FRIC FLÖDL - LFA
Uradniki na vodnopravnem oddelku na deželni vladi so poskušali projekt na Peci preprečiti in povezati z vodnjakom.
PEPEJ POTOTSCHNIG - JUL
na občinski seji v Pliberku
Zdaj, ko imam spet več denarja na voljo, me delo kot referent spet veseli.
JOHANNES TOMITZ - ÖVP
Veselje ti bo kmalu minilo, ko boš ugotovil, da ta proračun ni tako rožnat, kot je na prvi pogled.
PODŽ. ŠTEFAN VISOTSCHNIG - SPÖ
Zakaj dežela in Wurmitzer nista držala obljube glede podpore Kulturnega doma? Upam, da bo to zdaj popravil skupno z občino.
M. SV. JURIJ MANDL - EL
Wurmitzer pravi, da je kriv kulturni oddelek dežele in da bo skušal izravnati letos z izredno dotacijo.
ŽUPAN RAIMUND GRILC
Vedno manj denarja gre na podeželje. Iz vaškega razvojnega koncepta je nastal razvojni koncept za mesto.
ERICH RUDOLF - SPÖ
Odslej morajo veljati v naši občini šolski okoliši, sicer bomo morali kmalu zapreti naslednjo šolo, če bo vsak vozil otroka, kamor si bo namislil.
BLAŽ KORDEŽ - EL
Umetnega snega za Peco ne smejo plačati občani!
■ Dežela želi v zamenjavo za dovoljenje za umetni sneg na Reci vodnjak v Dobrovi. Kdo bo plačal visoke izdatke?
Snežni topovi na Peci letos niso veliko obratovali, ker še ni bilo dovoljenja za zbiralnik vode.
Na minuli občinski seji občine Bistrica pretekli torek v Šmihelu, je občinski svet sklenil razširitev smučišč na Peci v celoti za 8,8 hektarja. Na Peci bodo uredili zbiralnik za vodo v velikosti 53.000 m3, ki ga potrebujejo za izdelavo umetnega snega. Za razširitev smučišč so glasovale vse frakcije, mnogo kritike pa je bilo na račun uradnikov deželne vlade, ki želijo občino Bistrico v zamenjavo za dovoljenje za umetni sneg na Peci prisiliti, da
zvrta v Dobrovi vodnjak, ki bi ga potem priključili na vsekoroški vodovod. Stroški za tak vodnjak znašajo 1,5 mio. evrov. Le polovico želi prevzeti dežela, ostalo vsoto pa si naj bi razdelili občini Bistrica in Pliberk. To pa Bistričani ostro zavračajo. Medtem ko župan Janko Pajank upa, da bo občina Bistrica dobila za vodnjak izredno dotacijo dežele, je Andrej Wakounig (EL) svaril, da bi na koncu vodnjak mogoče plačali bistriški občani, ki jim bi morala
občina znatno zvišati pristojbino za kubični meter vode. Če bi prišlo do tega, potem bi praktično bistriški občani plačali umetni sneg na Peci, tako Wakounig.
Mrtvašnica. Soglasno je občinski svet sklenil nakup zemljišča za zidavo mrtvašnice. Zemljišče je bilo v lasti družine Loser, cena za 3,85 ha veliko zemljišče pa znaša nekaj več ko 22.000 evrov.
Silvo Kumer
Kje je ostal obljubljeni denar za Kulturni dom Pliberk?
■ Wurmitzer ni držal obljube. Ali bo letos izostalo podporo mogoče dobila občina Pliberka v obliki izredne dotacije?
Na minuli občinski seji v Pliberku, so preteklo sredo soglasno sprejeli proračun v višini 7,748 mio. evrov (106 mio. šil.). Letošnji proračun je precej višji kot v prejšnjih letih, ker bodo v Pliberku pričeli graditi kanalizacijo. Finančni referent Johannes Tomitz se je veselil visokih številk in je menil, da se spet veseli dela, ko mu je na voljo nekoliko več denarja. Socialdemokrati Visotsch-nig, Jurz in Lintschinger pa so ga svarili, da je proračun le navidezno pozitiven in da se bo zadeva mogoče že prihodnje leto obrnila na negativno stran.
Mestni svetnik EL Jurij Mandl pa je ostro kritiziral postopanje deželne vlade oz. svetnika Georga Wurmitzerja, ki ni držal obljube, da bo Kulturni dom dobil 3
mio. šil. podpore iz fonda-lnter-reg. Wurmitzer se zdaj izgovarja na kulturni oddelek deželne vlade. Na minulem pogovoru med
NUJNOSTNI PREDLOG
Za obstoj libuške šole
■ Na predlog EL je občinski svet sklenil, da mora občina v prihodnje ukreniti vse, da bo ohranila libuško ljudsko šolo. Jeseni bo dvorazredno šolo obiskovalo 20 učencev, ki jih bodo poučevali štirje učitelji. Število pa bi lahko bilo višje, če ne bi nekateri Libučani vozili svojih otrok v druge šole v občini. Odslej to po večinskem sklepu ne bo več dovoljeno.
občino Pliberk in Wurmitzerjem pa je le ta omenil možnost, da bi denar Kulturni dom letos dobil v obliki izredne dotacije, ki bi ga potem občina izplačala društvu.
Kanal. Letos bo občina Pliberk začela z gradnjo kanalizacije. Ker pa občina Bistrica še ni dokončno potrdila priključka na centralno čistilno napravo Voglje/Kohldorf, želijo Pliberčani s prvimi deli še malo počakati. V občinskem svetu namreč menijo, da lahko Bistričani pristopijo le pod istimi pogoji kot Pliberk, kar bi Pliberča-norn pocenilo celotni projekt.
Župan Raimund Grilc pa je prepričan, da se bo prej ali slej priključila tudi občina Globasnica, ki da ne bo dobila vodnopravnega dovoljenja za svojo napravo.
Silvo Kumer
Iz naših občin
Župnijski svet je v prvi vrsti pomoč župniku
■ Župnijski sveti imajo danes v vedno večji meri nalogo, da pomagajo župniku oblikovati versko življenje.
Delo v župnijskem svetu v Pliberku je zelo uspešno. Z leve: Matija Opetnik, Jože Nachbar, župnik Ivan OH p in diakon Miha Golavčnik.
Izteka se petletna doba župnijskih svetov. V nedeljo, 17. marca, bodo po vseh koroških župnijah volitve župnijskega sveta, za katerega kandidira nad 7000 kandidatov. V dvojezičnih farah ima župnijski svet posebej sensibilno nalogo ter skrbi in se trudi za dobro sožitje obeh narodov. To gotovo ni preprosta naloga, če pomislimo, da pride na primer v mnogih dvojezičnih občinah v občinski politiki zelo pogosto do trenj in nesoglasij, predvsem v jezikovnih vprašanjih.
Pozitiven primer, kako lahko v fari oba naroda dobro sodelujeta in skupno oblikujeta župnijsko življenje je župnija Pliberk. Dekan mag. Ivan Olip in diakon mag. Miha Golavčnik imata ob sebi farne svetnike, ki so od vsega začetka našli skupno pogovorno bazo. Župnijskemu svetu predseduje bivši bančnik Matija Opetnik, predsednik odbora za opravo premoženja in financ pa je bančnik Jože Nachbar, ki je hkrati tudi cerkveni ključar na Humcu.
Z njim smo se pogovarjali o njegovem delovanju v fari.
Iztekla se je petletna mandatna doba župnijskega sveta. Kakšna je Vaša ocena preteklih petih let, kaj je pomembno za plodno sodelovanje?
MACHBAR: Za plodno sodelovanje je zelo pomembno, da zasleduješ skupne cilje in jih skušaš 2 ostalimi uresničiti, da se ne izgubiš v malenkostih, da akceptiraš tudi mnenje drugih in vendar ne odstopaš od svojega, če si Prepričan, da je dobro. Cilji so skupni, poti do cilja pa so različne, dogovoriti se je pač treba za skupno pot. Treba pa je tudi popuščati, enkrat eden, drugič drugi- Predvsem pa je treba zaupati v to, da vsak želi dobro.
Lepo je, če se na sejah in v liturgiji uporabljata oba jezika. Sodelovanje v župniji je bilo v preteklih letih dobro in je pomembno, da to župljani tudi vedo in to pozitivno ozražje iz župnijskega sveta Prenesemo na celotno skupo-nost.
Kakšne so v praksi naloge župnijskega sveta ?
NACHBAR: Župnijski svet odgovarja za dušnopastirsko dejavnost in jo oblikuje skupno z župnikom, s katerim odloča v vseh vprašanjih župnijskega življenja. V vseh župnijah, zlasti še v dvojezičnih, je župnijski svet soodgovoren za sporazumevanje in sožitje med narodnima skupnosti-ma. V današnjem času, ko primanjkuje duhovnikov in župnik dela vsak dan najmanj 16 ur, mu je treba pomagati, kjer se le da. Župnik pa potrebuje osebe, ki njegovo delo podpirajo. Mislim, da naziv „svetnik“ ne ustreza naši nalogi, župnik namreč ne potrebuje samo svetovalcev, temveč bolj sodelavce in pomočnike.
AH lahko župnjiski svet primerjamo z občinskim?
NACHBAR: V marsičem da, v številnih stvareh ne. Župnijski svet je demokratični inštrument, v katerem se sprejemajo sklepi in vsak član lahko soodloča. V tem svetu pa ni strankarskih bojev, za to so sklepi običajno soglasni. Tako je tudi v narodnostnih vprašanjih in v vprašanjih sožitja, kjer je Cerkev v zadnjih letih veliko prispevala k izboljšanju in politikom služi kot zgled.
Pri nas v Pliberku pa sicer lahko dvakrat podčrtam, da je odnos med občino in župnijskim svetom izredno dober in je lahko vzor drugim na Koroškem.
Kot „župnijski blagajnik“ imate
v oskrbi celotno finančno poslovanje fare. Kje je vaš motiv, da to nalogo opravljate brezplačno v prostem času? NACHBAR: Finance naj niso v župnijskem svetu na prvem mestu, zato to nalogo opravlja poseben odbor, ki sem mu zdaj pet let predsedoval. Moja naloga je, da shajamo s skromnimi sredstvi in hkrati pokrivamo vse potrebe in izvedemo vse projekte. Naše delo je obširno, od sestavljanja cerkvenega proračuna in obračuna, organiziranja raznih zbirk, priprav praznikov, uprave neprimič-nin in priprave projektov.
Tako kakor drugi sodelujejo v društvih ali športu, sem se odločil, da del svojega prostega časa investiram v župnijsko življenje, najlaže to naredim na finančnem področju, „kjer sem tudi poklicno doma.“ Tudi delo v Cerkvi je del naše narodne identitete in je potrebno. Skupno s številnimi drugimi to delo uspeva in ga rad opravljam.
Zakaj se naj župljani v nedeljo poslužijo volilne pravice?
NACHBAR: Številna udeležba je tudi izraz žive župnijske skupnosti in potrdilo za delo župnijskega sveta. Zato upamo na čim številnejšo udeležbo.
Z Jožetom Nachbarjem se je pogovarjal Silvo Kumer
PO ZAPRTJU
Šoli na Komlju in v Šmarjeti na prodaj
■ Z letošnjim šolskim letom sta za vedno zaprli svoja vrata ljudski šoli na Komlju in v Šmarjeti. Na eni strani je bilo v teh šolah vedno manj učencev, na drugi strani pa se je občina branila visokih stroškov za obnovo šol. Zdaj se je v občini Pliberk pojavilo vprašanje, kaj naj naredi s poslopji. Eden izmed predlogov je bil, da bi lahko prostore koristila domača društva, visokih obratnih stroškov pa občina ni bila pripravljena pokriti.
Žato so se zdaj odločili, da obe šoli prodajo. Vrednost šolskega poslopja v Šmarjeti naj bi bilo 100.000 evrov, tistega na Komlju pa za polovico manj. Še preden so prodajo poslopja javno razpisali, so se na občinskem uradu že oglasili prvi interesenti. Posebno povpraševanje je za poslopje v Šmarjeti, od koder je mogoč prost pogled na Peco.
Pliberški občinski možje so prepričani, da bodo dobili višjo ceno, kot jo zahtevajo v razpisu. Denar pa bodo namenili za nakup računalnikov za ljudske šole Božji grob, Vogrče, Libuče in Pliberk.
Za ljudsko šolo na Komlju je
med kupci veliko zanimanja.
EL-PLIBERK
Občni zbor aprila
I Enotna lista Pliberk bo v prihodnosti imela novo organizacijsko strukturo in pripravlja tudi nov poslovnik. Termin občnega zbora so zdaj novo določili za mesec april, tako član pripravljalne skupine Franc Valeško. Termin občnega zbora, na katerem bo med drugim izvoljen tudi glavni kandidat EL za občinske volitve, pa bodo določili v naslednjih dneh.
NA SLOVENSKI GIMNAZIJI
Socialno učenje in mirovna vzgoja
■ To je naslov celoletnega projekta, v katerega so vključeni učenci in učenke 2. A, B, C in 3. B razreda Slovenske gimnazije, njihovi starši in skupina učiteljic in učiteljev.
Cilji projekta. V centru projekta je socialno učenje s ciljem, da se zboljša ozračje v razredih, med dijaki in učitelji ter individualno počutje posamezne učenke, posameznega učenca.
Težišče projekta je oblikovanje konstruktivnih medsebojnih odnosov. Gre za pozoren način ravnanja drug z drugim, za način govorjenja, za vlogo posameznika v skupini in za vzpostavitev zdrave konfliktne kulture.
Po eni strani naj imajo učenci in učenke dovolj možnosti, da lahko razvijajo močno samozavest in krepijo pozitiven odnos do samega sebe. Prav tako pa naj utrdijo v sebi občutek za skupnost s tem, da doživljajo in spoznavajo, kako potrebno je, da ravnajo obzirno in odgovorno drug z drugim.
Centralni aspekt socialnega učenja je zmožnost do empatije. Otrok, ki se zna vživeti v situacijo sošolke ali sošolca, je manj nagnjen k izvajanju nasilja.
Važno je, da se posameznik nauči dopuščati perspektivo
sošolke ali sošolca in da je pripravljen priznati tudi drugačno mnenje ali nasprotno stališče. Dijaki naj odkrijejo, v kakšni meri verbalno nasilje moti dobre odnose med njimi. Ko jim uspe, da bolj zavestno poslušajo, kako se med sabo pogovarjajo, napravijo že velik korak v smer dobre komunikacije. Medsebojno sporazumevanje je tesno povezano s tem, da znajo po eni strani drug drugega poslušati, po drugi strani pa tudi jasno in primerno izraziti svoje lastne potrebe in občutke.
Eden glavnih ciljev je, da učenke in učenci spoznajo razne strategije za premostitev problemov in nenasilno reševanje konfliktov. Učiteljice in učitelji, ki so se aktivno vključili v ta projekt, vsebinsko in metodično na različne načine in z različnimi pristopi vnašajo omenjene vidike v svoj pouk: v obliki raznih kreativnih vaj, primernega dela v skupinah, iger v vlogah, obdelave ustreznih delovnih listov, branja primernih besedil in knjig, razrednih in individualnih pogovorov.
Učenke in učenci na Slovenski gimnaziji so v projektu spoznati najpomembnejše elemente socialnega učenja.	Foto: kk
Vključitev staršev. Starši, kot tretja skupina v pedagoškem trikotniku učenke/učenci-učitelj/ica-starši, so v smislu dobre medsebojne povezave vključeni v projekt s tem, da jih vabimo na roditeljske sestanke na gimnaziji, kjer jih informiramo o poteku projekta, nadaljnjih načrtih in jim hkrati nudimo strokovna predavanja.
Tako je meseca februarja ob dveh večerih predavala klinična psihologinja mag. Gusti Gasser na temo „Agresivno vedenje in nasilje pri mladostnikih.“
Workshop z gledališko skupino NANU. Socialno učenje se v prvi vrsti ne odvija na mentalni, temveč na telesni in čustveni ravni. Socialnih veščin dijaki in dijakinje najlaže dojamejo in sprejmejo, če se jih učijo aktivno, z
vsemi čuti in s celim telesom.
Prav zato so na šolo povabili gledališko skupino „NANU“, ki ga vodita dve izkušeni gledališki pedagoginji in igralki: Andrea La-tritsch-Karlbauer in Sabina Dittl. Z njima učenci in učenke vsakega razreda po dva dopoldneva v obliki delavnice spoznavajo zgoraj omenjene elemente socialnega učenja na pretežno emocionalni in telesni ravni s sredstvi gledališča. Doživljajo pomen non-verbalne komunikacije in odkrivajo, kako mimika, dihanje in glas vplivajo na lastno počutje in na počutje drugih.
Nadalje delajo sprostitvene igre, vaje za zaznavanje in samozavest, vaje za empatijo in z igrami v vlogah preskušajo pozitivno ravnanje v konfliktih.
Iz Ozadja občinske politike
________________________piše Silvo Kumer.
Zlati prstan ali častno občanstvo?
Bistriška občinska politika je želela direktorja tovarne filtrov Franca Mlinarja za njegovo 60-letnico ustrezno počastiti. Mlinar ima nedvomno zelo velike zasluge za razvoj občine Bistrica, saj je tovarna Mahle z nad 1300 delojemalci daleč naokoli največji delodajalec v Podjuni. S komunalnim davkom pa „Filterwerk“ že leta polni bistriško občinsko blagajno. Neosporavane so Mlinarjeve zasluge tudi pri osamosvojitvi občine Bistrica ter pri uveljavitvi dvojezičnosti v občini. Zato so mnogi menili, da naj bi Mlinarju kot prvemu občanu podelili častno občanstvo.
Toda že v predstojništvu pri tem vprašanju niso bili enotni.
Nasprotovala naj bi predvsem podžupana Peter Winkl (SPÖ) in Fric Flödl (LFA), ki je v pogovoru za NT dejal, da je iz njegovega vidika častni prstan zanj največje odlikovanje, ki ga je doslej prejel šele en občan, namreč pokojni dekan Kristo Srienc. Častno občanstvo pa si naj bi pridržali le za izjemne primere. Ker župan Pa-jank ni želel take ali podobne razprave v občinskem svetu, zadeve sploh ni dal več na dnevni red pri drugih sejah.
Celotno diskusijo pa je predčasno ukinil direktor Mlinar sam, ki je občini pisno sporočil, da pod takimi pogoji prstana ne sprejme. Tako je potem moral župan Jan-
ko Pajank na Mlinarjevo slavje praznih rok, podžupana Petra Winkla pa kljub vabilu sploh niso videli...
Globaška ÖVP in FPÖ spet vsaka zase
K la naslednjih občinskih volit-INvah v Globasnici ÖVP in FPÖ ne bosta več kandidirali skupno. Na zadnjih volitvah sta nastopili s skupnim imenom BÜL (Bürgerliste), glavni kandidat pa je bil Simon Harrich (ÖVP). Skupna lista je dobila 5 mandatov. Po petih letih se zdaj FPÖ čuti dovolj močna, da gre spet svojo pot. Šef Siegfried Werkl je dejal, da bo
Simon Harrich (ÖVP) in Siegfried Werk! (FPÖ) bosta prihodnje teto spet šla vsak svojo pot.
FPÖ gotovo kandidirala samostojno in si pričakuje vsaj dva mandata. Šef ÖVP, podžupan Simon Harrich, o Werklo-vih načrtih še uradno ni ničesar slišal in je dejal, da mora počakati na sklep svoje frakcije. Pa še nekaj je jasno: Harrich bo ostal v politiki vsaj še eno periodo in bo kandidiral za župana, Werkl pa teh ambicij osebno nima.
Razno
9
GLOBAŠKIKULTURNI TEDEN
Pester prireditveni program
Globaški kulturniki letos že tridesetič prirejajo niz prireditev v okviru Globaškega kulturnega tedna.
p^rosvetaši SKD „Globasnica” p^in SRD „Edinost” v Štebnu I so za mesec marec pripravili pisan kulturni spored, ki nudi za vsakega nekaj in je postal priljubljena stalnica kulturne ponudbe v občini. Slavnostno je jubilejni teden (preteklo soboto, 9. marca) odprl predsednik globaškega društva Branko Hudi.
■ Odprtje jubilejnega Globaškega tedna je oblikovala mladinska igralska skupina SRD „Radiše” z odrsko predstavo „Podstrešje”. Igra avtorja Janeza Žmavca se dogaja na podstrešju mdr. z dvema železnima posteljama, s skrinjo in svečo, z ogledalom in s praznimi sodi. Režiser Iztok Aladič je prvotno zgolj slen-govsko besedilo priredil v lepo slovenščino z nekaterimi slengovskimi izrazi. O komadu pravi takole: „Podstrešje je prostor brez časa, prostor, kjer se skozi usodno ljubezensko idilo fanta in dekleta prav ta manjkajoči čas sprevrže v dramo, v brezizhodnost trenutka, v agonijo brez Primere, kjer ni zmagovalca, pa tudi
poraženca ni. Nič hudega sluteča mlada nedolžna človeka, ki sta se po čistem naključju znašla v pajkovi mreži, sta izpostavljena strašni psi-
hični torturi na podstrešju živečega moškega, delno pa tudi ženske, dveh sadistov, za katera ne vemo niti tega, v katerem času živita.”
V vlogi krutega sadista, ki je teroriziral sostanovalce, je blestel Marco Tolmaier in se izkazal kot izvrsten karakterni igralec. Mladostni par Mino in Matijo sta z občutkom in odlično zaigrala Sandra Lampichler in Samo Lam-pichler. Žensko v vozičku pa je igrala Majda Ogris.
Gostovanje v Globasnici je bilo zagotovo nekaj novega in posebnega za obiskovalce tega gledališkega večera.
Naslednje prireditve: v nedeljo, 16. marca, bo v gostilni Steki zanimiv otroški popoldan s pričetkom ob 15. uri. V nedeljo, 17. marca, bo slikar Richard Bošič v Posojilnici predstavil svoja umetniška dela, v petek 22. marca, pa bo univ. prof. Josef Klingler s celovške univerze predaval na temo „Miteinander reden-se pogovarjati”. Kulturni teden bodo zaključili dan navrh z vigrednim koncertom v ljudski šoli s pričetkom ob 19.30.
M. Š.
Lisica brez repa
\z
*^e najmanj desetič čakam lisi-f co na Katarini v slabi mesečni noči blizu dobro obiskovane lisičine nad Črgovičami. Večkrat sem jo videl, a ta prebrisana zver se mi je zmeraj izpletenčila. Zaradi Prevelike strelne razdalje nisem Prišel do strela. Lisica dobi na zimo nov kožuh in vanj odeta ji gozd ne pripusti, da bi morda prezimila kot jazbec. Ta si jeseni nanosi mah 'n listje v jazbino. Ko začne snežiti, si vhod zamaši z listjem in v tem brlogu predrema mrzle mesece in se samo od časa do časa prikaže na dan. Lisica pa v najmrzlejših zimskih mesecih nima opravka samo s svojim pestrim jedilnikom, temveč tudi z ženitovanjem.
Pri parjenju meseca januarja in februarja se lisice kličejo z laježem in se s tem izdajajo „vnetemu” jagru, ki po tem kavkanju lahko ugotovi, kje se ta zvita zver Potepa. Zato pa v tem času niso samo lisice, temveč tudi lovci zelo aktivni.
Tiho sedim na štoru in mraz mi že tudi sili za kikl. Ko pa tako obujam spomine, začujem tam Oekje tiho kavkanje, ki pa s časom postaja glasneje in tudi prihaja bliže. Kar naenkrat se pod sadnim drevjem na Kuharjevem
travniku pojavi zaželena lisica s košatim repom. Prime me tista lovska j... - zdaj'ali pa nikoli bo po tebi, samo da se mi prikažeš še malo bliže. S težavo najde leča daljnogleda pot skozi vejevje tja, kjer obsedi zvitorepka. Pa pomisli - kot bi sam zlodej hotel v Črgo-vičah nekaj zaropota, kot bi nekdo močno zaprl hišna vrata in lisi-
ca izgine kot kafra.
Ker se že dolgo nič ne zgane, nameravam oditi. Ravno ko vstanem, se spet sliši lajež gori nekje pri cerkvi. Čeprav premražen že sedim kot cegl in ves napet čakam in sam pri sebi menim, morda mi pa le prode pred „laufe” ona zver s košatim repom. Gotovo mine ura, ko se pojavi na trav-
niku v smeri proti meni nekam čudna pošast. Ni lisica, zajec še manj, mačka ne more biti, ima prevelike uhlje, morda je divji kočej, kak pes, lisičji bratranec jazbec še manj. Le kaj stoji pred mano? Šele ko hoče gor proti vrhu se s svojim hav, hav izda. Vem, da imam opravka z lisico brez repa. Ukadim - pade. Takoj na nastrel in res pred menoj leži lisjak brez košatega repa.
Kako je lisjak prišel ob rep, tega nihče ne ve, da ga res nima nobena latinščina. Ga je morda pozabil v kaki pasti, je morda kdo ukajal na kaki brakadi po njem, mu ga je morda odgriznil kak pes?
Tokrat mi je bila Diana naklonjena. Pogruntal sem, da sem imel pri tem čakanju opravka kar z dvema zvitorepkama.
Zakaj ta lisica nima repa? Odgovora tudi lovska latinščina nima ...
10
Rož - Podjuna - Žila
Minulo sredo, 13. marca, je slavil 55-letnico življenja okrajni sodnik in predsednik Koroške nogometne zveze dr. Tomi Partl z Mač. Slavljencu za pol-okrogli jubilej od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji, znanci in člani SPD Kočna ter SAK.
Pred kratkim je v Slovenjem Plajberku obhajal rojstni dan Willi Lausegger, po domače Ožekar. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam EL in SJK se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencu na mnoga leta.
V	Lepeni pri Železni Kapli je obhajala rojstni dan Kati Osojnik. Čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta!
V	živinozdravniški ordinaciji v Waldhausnu praznujeta te dni rojstni dan Jožica in Franc Stern, v Mali vasi pri Globasnici pa bo danes, 15. marca, prav tako obhajal rojstni dan Franc Zanki, po domače Turnarjev. Slavljencem ob tej priložnosti od srca čestitajo vsi Sternovi z družinami ter jim kličejo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga leta.
Naslednje voščilo je namenjeno Jožefi Glinik iz Žitare vasi, ki je obhajala rojstni dan. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje.
Pred kratkim je v Starem gradu obhajal rojstni dan Joži Wut-te. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje SJK.
Prav tako pred kratkim je obhajala rojstni dan Marinka Hribernik iz Celovca. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje.
V	Bikarji vasi je praznoval rojstni dan dipl. trg. Joža Nabernik. Žitrajskemu podžupanu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL.
Minulo sredo je v Celovcu obhajala polokrogli rojstni dan mag. Martina Piko-Rustia. Vodji Narodopisnega inštituta „Urban Jarnik” od srca čestitamo in želimo mnogo sreče, uspeha in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo kolegice in kolegi iz 3. nadstropja Mohorjeveve hiše.
Na Kogelski Gori pri Suhi je praznoval rojstni dan Pepej Krop. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL.
Na Golšavi pri Žihpoljah je obhajala rojstni dan Rozina Krop-fitsch. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam njenih otrok z družinami se pridružuje uredništvo NT.
Rojstni dan in kmalu tudi god obhaja Joži Golavčnik iz Sinče vasi. Slavljencu za dvojni praznik prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in za-' dovoljstva polna leta.
Društvo upokojencev Sele čestita za osebne praznike Pepci Roblek z Borovnice, Pepiju Oražetu s Koble in Pepiju Dou-jaku s Srednjega Kota. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja^ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
V Pliberku je slavil 50-letnico življenja Fritz Pototschnig. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna, vesela in uspeha polna leta. Čestitamo tudi za god.
Naslednje voščilo je namenjeno Ivanu Zivkoviču iz Stranj pri Kotmari vasi, ki je slavil rojstni dan in god. Za dvojni praznik pri-
ČESTITAMO
srčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega miru. Čestitkam se pridružujejo pevke in pevci SPD Gorjanci.
Prihodnjo nedeljo, 17. marca, bo praznoval rojstni dan Mich! Šumnik iz Črgovič pri Šmihelu. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna, uspešna in zadovoljstva polna leta.
Na Radišah je slavil 40-letnico življenja Johann Hribernig. Slavljencu za življenjski jubilej iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje.
V Želučah pri Bilčovsu je obhajala 80-letnico Kranjčeva mama Marija Mischitz. Za ta lepi življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše.
Prav danes, 15. marca, obhaja rojstni dan Traudi Urschitz iz Železne Kaple. Čestitamo in kličemo na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje. EL.
70. list življenjske knjige je na Metlovi prelistala Traudi Urnik, za kar ji iz srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo mož in otroci z družinami.
Na Polani pri Šentlipšu obhajata osebni praznik Marija in Jo-zej Karicel. Slavljencema od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje, pred-
=£
vsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
V Svatnah pri Šentjakobu v Rožu je praznovala osebni praznik Justina Miki. Člani društva upokojencev Šentjakob slavljenki ob tej priložnosti iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Rojstni dan in god je v Galiciji obhajala Pavla Juch. Slavljenki za dvojni praznik iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta!
Pred kratkim je v Šmohorju praznovala rojstni dan Veronika Sablatnig, za kar ji od srca če- | stitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva.
Prav danes, 15. marca, obhaja rojstni dan Mihi Miškulnik, po domače Aržej iz Branče vasi pri Bilčovsu. Prisrčnim čestitkam in 1 najboljšim željam uredništva NT se pridružuje ŠJK.	i
Slovensko društvo upokojen- j cev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Pepki Pajank z Bistrice ji nad Pliberkom, Ani Dlopst iz c Večne vasi pri Globasnici in s Pepci Jenschatz iz Globasnice, s Posebne čestitke pa veljajo V Jožici Duller iz Podgore nad n Šmihelom, ki slavi 70-letnico živ- G Ijenja. Vsi ostali člani društva P upokojencev slavljencem pri- v srčno čestitajo in želijo obilo š božjega blagoslova, predvsem 11; trdnega zdravja, srečeJn oseb- g. nega zadovoljstva. Čestitkam ci upokojencev se pridružuje ured- ol ništvo NT.	st
Minuli torek, 12. marca, je sla- j~c vil 80-letnico življenja Ciril Malle c iz Železne Kaple. Šlavljencu za 1 visoki osebni jubilej prisrčno Ce čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna ro leta.	bs
Naslednje voščilo je namenje- ni( no Gertrud Kogoj iz Dobrle va-si, ki je obhajala rojstni dan. Če- nJE stitamo in kličemo na mnoga leta v sreči in zadovoljstvu!
Pri Enotni listi Dobrla obhajajo rojstne dneve občinski predstoj- ' nik mag. Rudi Vouk ter Pep ^ Komar in Jože j Haschej. Slav- J' Ijencem iskreno čestitamo in ®lrT želimo mnogo sreče in uspeha arL ..........
ČESTITKA TEDNA
Osebni praznik Jagovčeve Mire
\ /ospredje se ne V postavlja, po naravi je skromna, toliko bolj pa zato veljata njena skrb in ljubezen družini in domači kmetiji v Homelišah. Kljub njeni pridnosti ter zahtevnim družinskim in gospodarskim nalogam pa vedno najde čas za
Mira Jagoutz
slavi 60-letnico
redno branje. Z velikim zanimanjem sledi predvsem političnemu, kulturnemu in zgodovinskemu razvoju narodne skupnosti.
Pred nedavnim, v četrtek, 7. marca, je Mira Jagoutz obhajala 60. življenjski jubilej, za kar ji veljajo naše najprisrč-nejše čestitke. Želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Bog Vas živi in še na mnoga lepa
leta!
Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo otroci z družinami in vsi domači.
-Kuj-
Rož - Podjuna - Žila
11
k
tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta ELinSJK.
Pred kratkim, v nedeljo,_ 10. marca, je v Holbičah pri Ško-tičah praznovala rojstni dan Marlis Perdacher. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro naprej.
Prav tako pred kratkim je obhajala rojstni dan - 33. Pomlad - Jožica Sadovnik, čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje.
Prihodnjo nedeljo, 17. marca, bo v Kortah pri Železni Kapli obhajal rojstni dan podžupan in zbornični svetnik SJK Franc Jožef Smrtnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK.
Na Čepičah pri Globasnici je slavil 65-ietnico Hanzej Smrečnik. Slavljencu za lepi polokrogli jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče, veselja in osebnega zadovoljstva.
Mag. Eva Verhnjak-Pikalo
|2 Libuč je pred kratkim obhajala rojstni dan. Čestitamo in ! kličemo na mnoga leta!
Slovensko društvo upoko-■ jencev Podjuna čestita za - osebne praznike naslednjim 1 svojim članom: Ljudmili Ersehen iz Lovank, Luciji 3 Wertjanz iz Škocjana, Joha-1 nu Wutteju iz Slovenj nad Globasnico in Mariji Fido iz 3 Horc. Posebne čestitke pa veljajo Amaliji Brumnik iz 3 Šentruperta, ki je te dni pre-n Üstala 85. list življenjske knji-'■ 9e. Vsi ostali člani slavljen-n Cem od srca čestitajo in želijo *' °bilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega j. zadovoljstva. Čestitkam upo-e kojencev se pridružuje ured-a: Hištvo NT, ki kliče slavljen-,o Cem na mnoga leta.
,a V Wolfsbergu bo obhajala 13 r°jstni dan predsednica „Kluba 26” Milena Koller. Odbor-=- n'ce in odborniki prisrčno čes-a- titajo in se veselijo nasled-e- niega srečanja. Čestitkam ta "Kjuba 26” se pridružuje ured-ništvo NT, ki kliče slavljenki . I na mnoga leta!
3j- V čirkovčah je praznoval ;p 40-letnico Stefan Matschek. ,v- prisrčnim čestitkam in najbolj-in sirri željam domačih se priba bružuje uredništvo NT.
„Moli in delaj” je bilo njeno življenjsko vodilo
Marija Jančko, ki je bila župniku Holmarju skoraj pol stoletja v pomoč in oporo, je umrla v 94. letu starosti.
■^^osegla je izredno visoko 1 starost, čeprav ne tako vi-L/ šoke, v kateri se nahaja župnik Tomaž Holmar, ki bo aprila obhajal 97. rojstni jubilej in ki mu je bila skoraj pol stoletja v neizmerno oporo. Čez pol leta, v torek, 3. septembra, bi izpolnila 94. življenjsko leto, a se je Gospodar življenja odločil, da jo po dolgem bivanju v podjunskih nižinah in višinah odpokliče v raj večne svetlobe: v ponedeljek, 11. februarja, je Marija Jančko z Obirskega za vedno zatisnila svoje dobrotljive in zaradi trdega dela utrujene oči.
Pokojna je bila hči suške fare. Zibelka ji je tekla pri Lenartu v Močuli nad Suho. Izhajala je iz revnih socialnih razmer, toliko bogatejša pa je bila družina z osmimi otroki.
Od rane mladosti je morala spoznavati trdo delo. S 16-imi leti je morala iti služit kruh h Krajcarju v sosednjih Gradičah. Naslednja postaja je bila pri Vačnikarju v Potočah, kjer je služila šest let. Od tam se je preselila k tedanjemu žvabeškemu župniku Uranš-ku in vodila farovško kmetijo. Še pred vojno, leta 1938, je kot gospodinja prišla pomagat svojemu bratu na Partičjakovo kmetijo v Gradičah. Potreboval jo je, ker mu je rano umrla žena. Ko je moral na fronto, je njegova sestra Marija sama imela na skrbi vso kmečko delo - prav tako pa tudi, skupno z nečakinjo Katarino, od leta 1946, ko se je brat poročil v Šentpeter na Vašinjah, pa do 1951, ko je postala desna roka župnika Tomaža Holmarja.
Kakor je znano, župnik Holmar leta 1951 ni prostovoljno zapustil suške fare. Zaradi svoje znamenite pridige v Potočah, v kateri je odločno nastopil proti ponemčevanju in pozval farane, da se naj ne pregrešijo proti maternemu jeziku, je bil izpostavljen sila hudemu pritisku. Na koncu pa so uspeli tisti, ki so ga hoteli z vso silo pregnati iz suške farne skupnosti.
Z njim se je leta 1951 poslovila od svoje rojstne fare tudi Marija Jančko. Sprva ga je kot gospo-
Marija Jančko t
dinja spremljala v Podkrnos, jeseni še istega leta pa na Obirsko. In tako je Obirska postala njena druga domovina. Šprejela jo je kot svojo hči, kakor posvoji mama osamljenega otroka - in postala tudi kraj njenega zadnjega zemeljskega počivališča.
Marija Jančko je bila zlata vredna duša ter srce obirskega župnišča in cerkve. Vodila je gospodinjstvo in opravljala trdo kmečko delo. Skrbela je, da so redno zazveneli domači zvonovi, ko so naznanjali jutranjico, angelovo češčenje in večernico ter ob prazničnih trenutkih, prav tako pa tudi, ko je bilo treba pospremiti domačine na njihovi zadnji zemeljski poti. Po zaslugi njenih
Darovali so:
Marija Miro, Celovec 2,00; prelat Mihael Krištof, Celovec 7,00; Marija Schaller, Loga vas 12,00; N.N., Celovec 2,00; Johan Kušej, Šmihel 5,00; Jožef Kušej, Šmihel 7,27; Franc Čebul, Šmihel 5,00; Peter Močnik, Dunaj 12,00; Helena Močnik, Šmihel 12,00; Jožefa Sadjak, Šmihel 2,00; Jožef Kert, Šmihel 4,00; Katarina Krivograd, Šmihel 2,00; Friedrich Jernej, Šmihel 2,00; Štefka Kap, Dvor 2,00; Andrej Wakounig, Dvor 2,00; Franc
pridnih rok so lepe rože krasile domačo cerkev. Ni pa le bila izredno pridna in delavna, bila je tudi globoko verna. Molitev ji je bila sveta in vse svoje življenje je zaupala božji ljubezni in pravičnosti. Skratka, načelo: ora et labora - moli in delaj je bilo njeno življenjsko vodilo.
Zadnja življenjska leta je vdano prenašala tudi kruto bolezen. Bila je docela odvisna od pomoči drugih. Poleg nečakinje Katarine, ki ji je bila vsa leta zvesta sopotnica in ki že nekaj let vodi gospodinjstvo v obirskem župnišču, so jo požrtvovalno oskrbovali tudi Mici Paulič z možem Martinom, Novakova in Hribernikova družina ter Kristina Paulič. Njim velja po tej poti najprisrčnejša zahvala.
Zahvala pa velja prav tako vsem, ki so pokojno Marijo Jančko pospremili na njeni zadnji zemeljski poti in olepšali pogrebno svečanost. Bila je 13. februarja, na pepelnično sredo. Obred je vodil župnik Holmar ob asistenci sobratov Ostravskega, Tratarja, Rozmariča in Thalerja. S pesmimi so se od nje poslovili domači cerkveni pevci, v imenu župnijskega sveta pa je spregovoril besede zahvale podžupan Franc-Jožef Smrtnik.
Marijo Jančko bomo ohranili v lepem spominu, vsem žalujočim, še posebej nečakinji Katarini, pa izrekamo iskreno sožalje.
Janko Kulmesch
Pernet, Bistrica pri Pliberku 2,00; Franc in Janja Trap, Kono-vece 2,00; Silvia Merva, Bistrica pri Pliberku 7,00; Marija Pečnik, Rute 2,00; Ignac Kraut, Bistrica pri Pliberku 7,00; Amalija Krištof, Bistrica pri Pliberku 7,00; Franc Perč, Bistrica pri Pliberku 7,00; Rudolf Ramusch, Strpna vas 1,00; Helena Vauče, Strpna vas 7,00; Annemarie Krobath, Strpna vas 3,00; Marija Kos, Strpna vas 2,00; Marija To-mažej, Strpna vas 4,00.
Prisrčen Bog lonaj!
TSKOVNI SKLAD
T	PETEK, 15. marca 18.00 - 18.30 Utrip kulture
	
A	SOBOTA, 16. marca 18.00 - 18.30
T	Od pesmi do pesmi, od srca do srca
E	NEDELJA, 17. marca 6.08 - 7.00 Dobro jutro,
D	Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00-18.30
E	Glasbena
N	PONED., 18. marca 18.00 - 18.30 Kratki stik
			nf-Tv r,- ith—-J TOREK, 19. marca
V	18.00-18.30 Otroški spored
	SREDA, 20. marca 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica
O	21.04.-22.00 Večerni spored
R	ČETRTEK, 21. marca
F	18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila
®£\KL
K®B®
NEDELJA,
17. marca 2002 13.30
PONEDELJEK, 18. marca 2002
ORF 2, 3.00_______________
TV SLOVENIJA I 15.55
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	V dvojezičnem otroškem vrtcu v Škofičah pripravljajo velikonočni bazar
•	Odločba ustavnega sodišča še naprej tema razprav
•	„Ujeti trenutki življenja -
Bilčovs v fotografijah 1900-1970”
•	14. pokal prijateljstva v
Podnu: Srečanje smučarjev in smučark treh dežel
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at
RADIO/TV, PRIREDITVE
•ti«
Radio dva
tel.: 0463/595353
Dnevni spored od ponedeljka do petka:
6.00 - 9.00	Dobro jutro
9.00-12.00	Sol in poper
12.07-13.00	Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00-	15.00	Klub Radio dva
15.00-	17.17	Lepa ura
17.17-17.30	Žurnal
17.30 -18.00	Naša pesem
Naša pesem na Radiu dva ...
ponedeljek, 18. 3.: MePZ Peca iz Globasnice se predstavlja; torek, 19. 3.: Priprave na Veliko noč; sreda, 20.
3.: Narava in pomlad; četrtek, 21. 3.: Iz naših vasic: Kot-mara vas, Zgornje Vesce in Bilčovs; petek, 22. 3.: Cvetna nedelja v pesmi in besedi
•	Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku
•	Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini
od 6. do 18. ure
sobota. 16. marca: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. nedelja. 17. marca 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 -
13.00	Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 -
18.00	Vikend.
Zajtrk s profilom v nedeljo, 17. marca 2002:
• gostja v studiu: Barbara Frischmuth, avstrijska pisateljica
Radio Agora
oddaja dnevno od 18. do 6. ure
ca
Petek, 15. marca H Nedelja, 17. marca
RADIŠE
Premiera igre
„Tuja hiša” (Deja Loher)
Nastopa: igralska skupina
SPD Radiše
Čas: ob 19.30
Kraj: v Kulturnem domu
Ponovitev: v soboto, 16. 3.,
ob 19.30
Vabi: Slovensko prosvetno društvo Radiše
Sobota,16. marca
PLEŠERKA
Koncert
Pesem združuje -Gesang verbindet -II canto unisce Sodelujejo: MePZ Fran Venturin (Trst), Goro misto Haliaetum (Izola), Männerquintett Ponfeld (Celovec), MoPZTrta (Žitara vas), Chor Cantamus (Hoflein/Nižja Avstrija), Ansambel Unikat (Gorica pri Slivnici), Styrian Classic-Duo, Seentalstim-men Keutschach/Hodiše Kraj: pri Habnarju Čas: ob 19.30 Vabi: SPD .Zvezda"
GLOBASNICA
Gbbaški kulturni teden
Otroški popoldan: „Igrajmo se s klovni”
Čas: ob 15. uri Kraj: pri Šoštarju Vabita: SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
ŠENTJAKOB/SVATNE
Srečanje družin ob prebujanju narave
Sprehod v pomlad Spremlja: Peter Skoberne Čas: od 9. do 13. ure Zbirališče: v Regionalnem centru
Prijave: 0463/511166-0 Vabi: Regionalni center
PLIBERK
„Živalski mjuuuzikal! -Ko-komedija”
Gostuje: plesna skupina „Mojca Horvat" iz Ljubljane Čas: ob 11. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovenska prosvetna zveza, SRD Edinost,
MPZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž
ŠENTPRIMOŽ „Živalski mjuuuzikal! -Ko-komedija"
Gostuje: plesna skupina „Mojca Horvat" iz Ljubljane Čas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica
ŽVABEK Križev pot
Zbirališče: pri Obnarjevem križu pri Žvabeku Odhod: ob 18. uri Vabi: Katoliško prosvetno društvo Drava
LEDINCE
„Pokaži, kaj znaš - Von Kindern für Kinder” Sodelujejo: JEPCA, vrtec Ringa Raja, vrtec Loče, učenci/učenke Glasbene šole, Ljudska šola Ledince, Ljudska šola Loče, Ljudska šola Bekštanj Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Jepa Baško jezero
GLOBASNICA
Gbbaški kulturni teden
Odprtje razstave mag. Richarda Bošiča Glasbeni okvir: mag. Janez Gregorič Čas: ob 15. uri Kraj: v Posojilnici-Bank Vabita: SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
Ponedeljek, 18. marca
CELOVEC
Redni občni zbor SAK
Čas: ob 18. uri
Kraj: v Mladinskem domu
Vabi: Slovenski atletski klub
Torek, 19. marca
DUNAJ
131. Dunajski krožek
„Jurij Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike” Predavanje s projekcijami: univ. prof. dr. Matjaž Klemenčič Čas: ob 18. uri Kraj: SZI, 1. okraj, Seilerstätte 2 (lastni vhod)
Vabi: SZI
Sreda, 20. marca
ŠENTJANŽ Občni zbor Slovenskega planinskega društva - nato predavanje slovenskega vrhunskega plezalca Marca Prezlja iz Kamnika Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: SPD Celovec
PLIBERK
Prvi skupni koncert učencev Glasbene šole z učenci deželne glasbene šole iz okraja Velikovec
Čas: ob 19.30
Kraj: v Kulturnem domu
Vabi: Glasbena šola
DUNAJ
Odprtje razstave Karla Vouka in koncert kvarteta Tonč Peinig - We ll see
Čas: ob 19.30 Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albert-gasse 48,1080 Dunaj)
Razstava je odprta: do 3.
aprila 2002 Vabi: SKC Korotan
CELOVEC Občni zbor „Društva Šolski list Mladi rod”
Čas: ob 19. uri Kraj: v Mohorjevi Okvirni spored: Pesnica in učiteljica Milka Hartman: Utrinki iz njenega življenja in dela (sodelujejo: mag. Eva Verhnjak-Pikalo, Claudia Daniel in Andreja Ogris) Vabita: Šolski list Mladi rod
Petek, 22. marca
ČEPIČE
Gbbaški kulturni teden
Predavanje: „Miteinander reden - se pogovarjati” Predava: univ. prof. dr. Josef Klingler Čas: ob 19.30 Kraj: v gostišču Juenna Vabita: SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
I
u

GLOBASNICA
Zaključek Gbbaškega kulturnega praznika 2002 Vigredni koncert Nastopajo: MePZ „Peca", Oktet „Globaški puebi”, Plesna skupina Ljudske šole, MoPZ „Franc Leder-Lesič-jak", MePZ iz Gorišnice Čas: ob 19.30 Kraj: v ljudski šoli Vabita: SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben
25
an
Č£
Ne
Inz
Kv
sel
sin
sar
Po
Tar
Kr;
Val
jeze

Naš
tfruj
RADIŠE
Velikonočna baklada
Čas: ob približno 22. uri (po cerkveni liturgiji) Zbirališče: pri Kulturnem domu
Vabi: SPD Radiše
*ast(
bve<
Preje
PPro,
Slov!
ustav Prav; "ih sl « hržav
PRIREDITVE, OGLASI
27. Božanski izobraževalni teden
Petek, 15. 3., 20.00, Bilčovs, pri Korenu, Predstavitev knjige Ujeti trenutki življenja - Bilčovs o fotografijah 1900-1970, Polona Sketelj, prireditelji: SPD Bilka, KKZ, SNI
Petek, 15. 3., 20.15, Rožek, ljudska šola, DDr. Wilhelm Baum, „Bauernbefreiung und Revolution 1848 in Kärnten”, prireditelj: KD Peter Markovič Nedelja, 17. 3., 14.30, Ledince, Kulturni dom, Otroška revija „Pokaži, kaj znaš?", prireditelj: SKD Jepa Baško jezero Nedelja, 17. 3., 10.30 (po sv. maši), Sveče, pri Adamu, Nerodna Avguština, predstava za male in velike, prireditelj: SPD Kočna
Ponedeljek, 18. 3., 19.30, Sveče, farni dom, Predavanje dr. Jožeta Tilla „Hemin svet - Hemmas Welt”, prireditelj: SPD Kočna
Torek, 19. 3., 19.30, Sele, predavanje „Rak na splošno - rakasta obolenja v črevesju”, predava prim. dr. Dušan Schlapper, prireditelj: KPD Planina Sreda, 20. 3., 19.00, Sveče, farni dom, predavanje „Rak na splošno” - rakasta obolenja v črevesju”, pre-„dava prim. dr. Dušan Schlapper Četrtek, 21. 3., 19.30, Šentjakob, Regionalni center, predavanje mag. Elvire Sematon „Mobbing" (v nemščini), prireditelj: Regionalni center Sobota, 23. 3., 19.00, pri Čingelcu na Trati, pričevanja o izseljeništvu, prireditelj: SPD Borovlje Nedelja, 24. 3., Trata, gostilna Petritsch-Antonič, Dan domačih jedil v Glinjah
Obvestilo žrtvam nacizma
Za popravo škode žrtvam nacističnega preganjanja je bil v Avstriji ustanovljen t.i. Splošni odškodninski sklad za žrtve nacizma.
Ta sklad razpošilja zdaj prizadetim osebam tiskovine in prijavo škode, ki jim je bila povzročena s strani nacizma. Tiskovine so zelo obsežne in izpolnjevanje precej zahtevno. Zato bosta na povabilo naših dveh organizacij pristojni referentki sklada obiskali Koroško ter posredovali pojasnila in nasvete za pravilno vlaganje prošenj oz. prijav. Pogovor_ bo v sredo, 17. aprila, ob 9. uri v Kulturnem domu „Danica" v Šentprimožu.
Časa za vlaganje prijav je še do meseca maja 2003. Potrebno pomoč pri izpolnjevanju tiskovin bodo prizadeti lahko dobili pri mag. Rudiju Vouku v odvetniški pisarni Grilc & partner v Celovcu (Karfreitstraße 14/111) ali pa v pisarni naših dveh osrednjih političnih organizacij NSKS in ZSO (ob ponedeljkih in četrtkih med 9. in 12. uro).
Zveza slovenskih izseljencev Zveza koroških partizanov
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV razpisuje
štipendijsko
mesto
za 38. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, od 24. junija (za popolne začetnike) oz. od 1. julija (za druge udeležence) do 13. julija 2002 na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani.
Narodni svet je tudi letos spet prejel eno štipendijsko mesto za seminar in želi z javnim razpisom nagovoriti zainteresirane, da pisno zaprosijo pri Narodnem svetu (Villacher Str. 8/I, A-9020 Ce-lovec/Klagenfurt, TEL. 0463/512528, FAX 0463/ 512528.22, e-mail: office@narod.at) najkasneje do 10. aprila 2002.
Po določilih organizatorjev se tega seminarja lahko udeležijo tuji slavisti, zlasti slovenisti, strokovnjaki za primerjalno jezikoslovje in književnost; univerzitetni profesorji, docenti, asistenti, lektorji slovenščine in drugi znanstveni delavci, študentje pa tudi srednješolski profesorji in prevajalci ter kulturni, prosvetni in drugi delavci iz slovenskega zamejstva.
Narodni svet bo dal prednost študentom slovenske narodne skupnosti v Avstriji. S štipendijo je zagotovljeno tudi brezplačno bivanje z zajtrkom v študentskem domu.
Seminar bo potekal v obliki predavanj, informativnih tečajev, lektorskih jezikovnih vaj in konverzacij. V dopolnilni program sodijo obiski kulturnih ustanov, okrogle mize, gledališke in filmske predstave, literarni in glasbeni večeri in ekskurzija.
Oseba, ki ji bo Narodni svet dodelil štipendijo, bo prejela po pošti vso potrebno gradivo za prijavo vključno z obrazcem za uvrstitveni jezikovni test.
Vse, ki se zanimajo za možnosti učenja oz. izpopolnjevanje znanja slovenskega jezika v počitniškem času, opozarjamo tudi na ponudbe Poletne šole na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport v Ljubljani ter na poletne tečaje v organizaciji Znanstveno-razisko-valnega središča Republike Slovenije in Izobraževalnega centra Modra v Kopru. Podrobnejše informacije vam lahko posredujemo, ne pa štipendij.
kQČE
I 25 let Tamburaškega
B ansambla Loče
cas: ob 20. uri Nastopajo: Bernarda Fink-y)zko, Gerhard Tischler, kvintet Smrtnik, Sestre Ur-schitz, Fermata z Dunaja, Ri-s'ng Sunin, Tamburaški ansambel Loče koncertu: ples s tambečari
Kraj: v Kulturnem domu vabita: SKD „Jepa-Baško Jezero"
Petek, 5. aprila
DOBRLA VAS Koncert Adija Smolarja
Čas: ob 20. uri (ob 19.15 koncert predskupine „Jazziks") Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Srce
Sobota, 13. aprila
SELE
Mednarodno srečanje ansamblov Sodelujejo: ansambel Francija Zemeta,
ansambel Bohpomagej, St. Margarethener Trio, ansambel Frajerji, Die lustige Landpartie, Rečiški kvartet, Mürztal-Piraten, ansambel Tremerski Dukat Moderator: Peter Grilliz Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Vabi: Alpski klub Obir
Nedelja, 21. aprila
RADIŠE
Srečanje mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mla-
dinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabita: KKZ in SPD Radiše
Nedelja, 28. aprila
VELIKOVEC Srečanje mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Čas: ob 14.30 Kraj: Neue Burg Vabita: KKZ, PD Lipa v Velikovcu
I Nas TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: m društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga pstopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-°Vec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik Prsjema podpore iz sredstev za pospeševanje prodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-5®' gospodarske in kulturne pravice in interese i bvencev na Koroškem na osnovi avstrijskega glavnega in pravnega reda, zlasti društvenega ^dva, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-S skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-^ a,žavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o
■■m j 11.je. iLi.**
varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel.
0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT.
IME
w
04239/26 42
od četrtka, 14. marca, od 18. ure,
do ned., 17. marca, do 13. ure
Dnevi meditacije
Voditelj: p. Antony Kolencherry,
Bangalore-Dunaj
od petka, 15. marca, od 18. ure, do sob., 16. marca, do 17. ure
Duhovna obnova za cerkvene pevke in pevce „Slavite Boga z vsem srcem”
Voditelj: žpk. Peter Olip
v soboto, 16. marca, ob 19. uri
Predavanje: „Zakaj trpeti? Odgovor svetovnih religij”
Predavatelj: p. Antony Kolencherry
v soboto, 23. marca, od 8.30 do 13. ure
Predavanje: O pomembnosti zgodnjih otroških let
Predavateljica: mag. Birgit Ze-sar
od nedelje, 24. marca, od 18. ure, do srede, 27. marca, do 13. ure
Duhovne vaje za može in žene: „Naše življenje v luči velikonočnega jutra” (nem.)
Voditelj: mestni župnik Josef Leyrer
v torek, 26. marca, ob 19.30
Predavanje: Križev pot k (ne)znani spiritualnosti
Predavatelj: dr. Jože Till
od srede, 27. marca, od 18. ure, do ned., 31. marca, do 13. ure
Duhovne vaje za može in žene: „Trije velikonočni dnevi od trpljenja in smrti do Gospodovega vstajenja”
Spremljevalec: p. Johannes Scherer OSB
ROMANJA IN POTOVANJA
od torka, 2. aprila, do nedelje,
7. aprila 2002
Romanje in izobraževalno potovanje v Umbrijo
Spremljevalec: diakon dr. Sig-fried Muhrer
od torka, 7. maja, do srede, 15. maja 2002
Izobraževalno potovanje v Armenijo
Spremljevalca: dr. Jasmine Dum-Tragut in Jožko Kopeinig
od petka, 10. maja, do srede,
15. maja 2002
Romarski polet v Fatimo in obisk krajev Lizbona, Batal-ha, Alcobaca, Nazare, Tomar in Cimbra
Duhovni voditelj: dekan mag. Ivan Olip
Vodja tekmovanja Hanzi Pscheider (poslovodeči predsednik ŠD Šentjanž) je vodi! tudi razglasitev
rezultatov in nagrajevanje zmagovalcev.
ALPSKO SMUČANJE
Šentjanžan Daniel Užnik dobil pokal prijateljstva treh dežel !
Pri ženskah je odlično organizirano smučarsko tekmovanje v Podnu dobila [ Mojca Pečelin iz Logatca v Sloveniji.	k
Daniel Užnik (v sredini).
TEK NA SMUČEH
Odličen zaključek sezone tekačev DSG Sele
Proti pričakovanju močan je bil nastop sedemčlanske ekipe nordijske sekcije DSG Sele na zadnjem sezonskem tekmovanju za deželni cup v Innerkremsu. Vsi so namreč odlično tekli na zelo zahtevni (gorski) progi ter zaporedoma zabeležili visoke uvrstitve. Dunja Zdovc (otroci I) in Egon Wassner (splošni razred) sta bila celo najhitrejša v svoji starostni skupini, Zala Zdovc (ženske I) pa druga najhitrejša. 3. mesto je zabeležil Toni Wutte (starostna skupina II), prav tako Maks Zdovc (starostna skupina I). Tudi mlada Mitja Zdovc in Izidor Čertov (otroci II) sta se s 7. oz. 8. mestom odlično odrezala. Močan nastop Wassnerja in Wutteja v Innerkremsu je bil še posebej presenetljiv, saj sta oba dan prej tekmovala še na 30 kilometrov dolgem ljudskem teku v Ramsauu.	F. S.
Rezultati Pokala prijateljstva
■	Daljša proga - ženske: 1. Nija Šircelj (SK Snežnik) 56,75, 2. Boža Rožman (SK Snežnik) 1:01,56, 3. Darja Slokan (Grosuplje) 1:03,01; starejše članice (1958-67):
1. in najhitrejša ženska tekmovalka dneva: Mojca Pečelin (SK Logatec) 39,18, 2. Lydia Oraže (DSG Sele-Zell)
40.79.3.	Vlasta Vadnjal (SK Portorož); mlajše pionirke (1989-90): 1. Andrea Pari (ŠD Šentjanž) 40,86, 2. Slike Užnik (DSG Sele-Zell) 41,72, 3. Desiree Žnidar (ŠD Šentjanž) 43,08; pionirke (1987-88): 1. Vanessa Gasser (ŠD Šentjanž) 40,19, 2. Nicole Kruschitz (ŠD Šentjanž) 42,12, 3. Ursulina Hon/at (SK Kalič Postojna) 43,92; mlajše mladinke (1985-86): 1. Vanja Čeligoj (SK Pivka) 44,56,2. Mateja Božič (SK Snežnik) 1:34,22; mladinke (1983-84): 1. Martina Bogateč (SK Mladina) 42,45, 2. Zaneta Švara (SK Brdina) 42,96, 3. Petra G rij (SK Pivka) 46,52; članice (1968-82): 1. Brigitte Esel (ŠD Šentjanž) 39,40,2. Andrea Kruschitz (ŠD Šentjanž)
40.76.3.	Birgit Filipič (ŠD Šentjanž) 41,47.
■	Daljša proga - moški,- superveterani (1946 in starejši): 1. Erich Užnik (ŠD Šentjanž) 41,40, 2. Janez Markovič (Grosuplje) 44,28,3. Hanzi Oraže (DSG Sele-Zell) 45,35; veterani (1957-47): 1. Gusti Zablatnik (ŠD Šentjanž) 40,55,2. Bojan Nemec (SK Sežana) 41,82,3. Johann Sablatnik (ŠD Šentjanž) 42,00; mlajši pionirji (1989-90): 1. Daniel Simonettj (SK Brdina) 43,34, 2. Andreas Karničar (SPD Zarja Železna Kapla) 43,40, 3. Christian Ogris (DSG Sele-Zell) 43,56; pionirji (1987-88): 1. Patrick Ouantschnig (ŠD Šentjanž) 40,50, 2. Marcel Ouantschnig (ŠD Šentjanž) 40,90, 3. Luka Pavlovčič (SK Kalic Postojna) 40,97; starejši člani (1958-67): 1. Pavel Pečelin (SK Logatec) 38,65, 2. Joži Partl (ŠD Šentjanž) 39,71, 3. Ernst Kukesch (SPD Zarja Železna Kapla) 39,97. mlajši mladinci (1985-86): 1. Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž) 37,12, 2. Luka Burger (SK Kalič Postojna) 42,95,3. Matej Štolfa (SK Devin) 45,58; mladinci (1983-84): 1. Christian Köter (ŠD Šentjanž)
39.70.2.	David Ottowitz (DSG Podgorje) 40,75, 3. Marko Roblek (DSG Sele-Zell) 41,08; člani (1968-82): 1. in najhitrejši moški dneva Daniel Užnik (ŠD Šentjanž)
35.99.2.	Joško Ottowitz (DSG Podgorje) 38,79,3. Emil Zgonc (Slovenija) 40,07.
E Krajša proga - dekleta/fantje - superbaby (1995 in mlajši): 1. Kaja Kranjec (SK Kalič Postojna), 2. Ivana Škerk (SK Devin), 3. Jasmin Franza (SK Devin); superbaby (1995 in mlajši): 1. Ožbej Jereb (SK Logatec), 2. Michael Kuess (ŠD Šentjanž), 3. Markus Partl (SD Šentjanž); mlajše cicibanke (1993-94): 1. Nika Kranjec (SK Kalič Postojna), 2, Anja Modič (SK Logatec), 3. Nina Kermauner (SK Kristiania); mlajši cicibani (1993-94): 1. Rožle Jereb (SK Logatec), 2. Jako Poljšak (SK Kalič Postojna), 3, Tim Frantar (SK Portorož); cicibanke (1991-92): 1. Valena Facchini (SK Brdina), 2. Lisa Stangl (ŠD Šentjanž), 3. Miša Oblak (SK Logatec); cicibani (1991-92): 1. Luca Brezjak (SK Portorož), 2. Christoph Srienc, 3. Manuel Maierhofer (oba ŠD Šentjanž).
E Končna razvrstitev po moštvih: 1. ŠD Šentjanž 489 točk, 2. SK Kalič Postojna 259, 3. SK Devin 258, 4. SK Portorož 214, 5. SK Logatec 212, ...7. SPD Zarja 126, ...12. DSG Sele-Zell 78, ...14. DSG Podgorje 58.
p^aniel Užnik iz Šentjanža v ■ Rožu in Mojca Pečelin iz Ly Logatca v Sloveniji sta zmagovalca 14. Pokala prijateljstva treh dežel v alpskem smučanju, ki sta ga minulo nedeljo, 10. marca, v Podnu priredili Športno društvo Šentjanž v Rožu in Slovenska športna zveza.
Tekmovanja, ki leto za letom združuje alpske smučarje in smučarke vseh starostnih skupin, se je letos udeležilo rekordno število (360) udeležencev iz 19 športnih klubov iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Iz Koroške so se udeležili športniki in športnice iz športnih društev Šentjanž, Sele, Zarja ter iz Podgorij.
Na daljši, zahtevni, progi je tekmovalo 249 tekmovalcev in tekmovalk od pionirjev do veteranov. Najhitrejši čas dneva je dosegel član ŠD Šentjanž in nekdanji juniorski svetovni vice-prvak v veleslalomu Daniel Užnik s časom 35,99 sekund. Tudi drugi najboljši čas dneva je osvojil tekmovalec ŠD Šentjanž in sicer Mihi Sablatnik (mlajši mladinci) s 37,12 sekund. Tretji najhitrejši čas (38,65 sekund) pa je dosegel Pavel Pečelin (SK Logatec).
Kot najhitrejša ženska je s časom 39,18 sekund prevozila isto
progo kot moški Mojca Pečelin od SK Logatec (starejše članice), druga najhitrejša ženska dneva pa je bila Brigitte Esel (članice 1968-1982) od Športnega društva Šentjanž s časom 39,40. Tretje mesto na lestvici najhitrejših žensk pa je osvojila Vanessa Gasser, prav tako članica ŠD Šentjanž, ki je štartala v skupini pionirk (letnik 1987-88).
Tekmovanje je vodil poslovodeči predsednik Športnega društva Šentjanž Hanzi Pscheider z društvenimi sodelavci -skupaj s tajnikom^ Slovenske športne zveze (SŠZ) Ivanom Lukanom pa je opravil tudi razglasitev rezultatov in nagraje-
vanje zmagovalcev. Predstavnika smučarskih klubov Snežnik I (Slovenija) in Devin (Italija) sta I ob tej priložnosti izrekla gostite- > Ijem zahvalo za organizacijo in ra; izvedbo te prireditve, ki naj bi s Dr športom tudi v prihodnosti pove- ne zovala Slovence iz zamejstva in Ta matične domovine.	n'l'
Med najuspešnejše tekmoval- na ce te prireditve, ki bo prihodnje ^ei leto že poldrugo desetletje po- <e vezovala Slovence iz treh sai držav, sodi član ŠD Šentjanž 'ak Joži Partl, ki je doslej bil kal haj šestkrat najhitrejši tekmovalec ^a dneva oz. stal na najvišji zrna-govalni stopnički.	^a
I. L 0c(
Sport
15
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB
Občni zbor SAK bo prikaz nove moči kluba
Do posebnih personalnih sprememb na občnem zboru SAK ne bo prišlo, zamenjali pa bodo tega ali onega odbornika z novim - aktivnejšim.
p’Nrihodnji ponedeljek, 18.
marca, vabi SAK svoje čla-■ ne na redm občni zbor v Mladinski dom SŠD v Celovec. Poleg raznih poročil odgovornih odbornikov ter izvolitev novega odbora, bo v ospredju občnega zbora predvsem prikaz nove moči kluba. To je po eni strani uspešno tekmovanje članske ekipe v koroški ligi, saj je moštvo trenerja Jagodiča na najboljši poti nazaj v regionalno ligo, po drugi strani pa prav tako obetavno in načrtno tekmovanje ter delo številnih naraščajnih ekip. Tudi finančno si je klub medtem zadovoljivo opomogel, nenazadnje s Pomočjo številnih zelo prizadevnih in vplivnih odbornikov in članov prezidija na čelu z govornikom Francijem Wieserjem. S tem Pozitivnim razvojem se je pri klubu oz. pri njegovih odgovornih vnela posebna dinamika, saj si Prizadevajo in imajo za cilj še večjo profesionalnost - tako pri članski ekipi kakor tudi pri delu °dbornikov samih. Ker pa ta Prizadevnost oz. profesionalnost ni „okužila” vseh odbornikov, „bomo le-te na občnem zboru zamenjali z osebami, ki so vsekakor ob vsakem času pripravljene
Franci Wiesen „Načrtovali bomo že za regionalno ligo. ”
prijeti za delo,” je dejal govornik prezidija Franci Wiesen Dodal pa je, „da v bistvenih odgovornih funkcijah ne bo prišlo do sprememb”. Tudi mesto prezidenta prezidija (dr. Igor Ogris je pred božičem iz osebnih razlogov oddal to nalogo) ne bo na novo zasedeno.
Na občnem zboru bo sak
postavil tudi že smernice za sezono 2002/2003. „Pred letošnjim prvenstvom nismo računali s tem, da bo mogoč podvig članske ekipe, po jesenskem delu prvenstva
ČLANSKA EKIPA SAK
V soboto generalka
Teden pred pričetkom vigred-nega dela prvenstva (23724. marca) bo SAK v soboto, 16. marca, ob 15. uri na igrišču ASV odigral generalko proti podligašu Radenthein. Na tem srečanju bo SAK nastopil bolj ali manj v popolni postavi, manjkal bo le poškodovani legionar Tot. „Na srečo njegova poškodba v kolenu ni težka, tako da mi bo ob začetku prvenstva gotovo na voljo,” je dejal trener Jagodič.
pa smo videli, da je le-ta vsekakor realističen. Zaradi tega bomo na občnem zboru že precej konkretno postavili smernice za sezono 2002/2003, v kateri hočemo tudi v regionalni ligi igrati pomembno vlogo - namreč za prva mesta,” je dejal Franci Wiesen
Franc Sadjak
Redni občni zbor SAK
v ponedeljek, 18. marca, ob 18. uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu
Odbojka: visoka odlikovanja Dobljanom
ii-
Presenetljivi rezultati povpraševanja trenerjev in menedžerjev.
P;
o povpraševanju med trenerji in menedžerji najvišje državne odbojkarske lige so se in [azvedeli povsem zanimivi, za s Dobljane deloma celo povsem e- [^pričakovano pozitivni rezultati, in Tako so povpraševane osebe oce-n'le SK Zadruga Aich/Dob kot tretjo al- lajmočnejšo ekipo v ligi - torej ije celo močnejšo od npr. Salzburga, o- 2elo visoko so bili ocenjeni tudi posl] samezni igralci Dobljanov. Chocho-nž lak je bil npr. imenovan za drugega ;a< najmočnejšega glavnega napadalec ca v ligi, prav tako podajač Goga. ia- ^edtem ko pri napadalcih zaseda Hafner 6. mesto, je bil Micheu L °cenjen še više, namreč kot četrti
£rtm., ' Vc ;
'i
fft £
Odprto je, če bo druginajmočne-jši podajač lige Goga podaljšal pogodbo pri Dobljanih.
najboljši libero v ligi. Tudi odlično trenersko delo Pridala je bilo odobreno, saj so ga povprašani „stn> kovnjaki v avstrijski odbojki” imenovali za tretjega najboljšega trenerja.
Vsekakor so to'izredna priznanja Dobljanom, česar pa skoraj nihče ni pričakoval. Eden najbolje ocenjenih Dobljanov - podajač Goga - pa je trenutno tudi največja skrb odgovornih kluba. Legionar iz Češke želi namreč zaključiti aktivno športno pot in se posvetiti drugi poklicni poti. „Vsekakor se bomo zanj še z vsemi močmi prizadevali in mu ponudili dobro pogodbo,” je dejal Micheu.
Franc Sadjak
NARAŠČAJ SAK
Akademija SAK odprla svoja vrata
V ponedeljek, 11. marca 2002, je v Mladinskem domu SŠD v Celovcu pričela delovati Nogometna akademija SAK. Podoben tovrsten izobraževalni model (šola-dom/varstvo-klub) imata na Koroškem le FC Kärnten in SV Spital. Po prvih treh poskusnih mesecih za šolsko leto 2002/03 načrtujejo razširitev ponudbe, v katero bo vključen tudi dopoldanski trening na Slovenski gimanziji.
Na predstavitvi projekta so spregovorili predstavniki SAK, trener SAK Lojze Jagodič, ravnatelj Mladinskega doma mag. Jože Blajs, predstavnika KFV in ASVÖ. Čestitali so za odlično zamisel, ki bo omogočila mladincem prvovrstno šolsko in športno izobrazbo.
SAK U 19-Sele I	1:2 (0:1)
Strelca: Klemenjak oz. Kelih 2 SAKU 14-Wolfsberg 5:2 (2:2)
Strelci: K. Dlopst 2, Kropivnik 2, Triplat SAKU 16-Škofiče	14:0(3:0)
Strelci: Triplat 8, Waldhauser 3, Polanz, Sturm, P. Starmuž Tekme SAK ta konec tedna:
SAK U19-Zvabek (v soboto ob 16. uri v Vidri vasi), Hodiše U16 - SAK U16 (v nedeljo ob 14. uri v Hodišah), Rožek U 16 - SAK U16 (v nedeljo ob 10.30), ŠAK U14 - Korotan (v nedeljo ob 10.30 v Vidri vasi), SAK U 14 - FCK (v torek ob 16.30 v Vidri vasi), interni turnir za vse ekipe SAK U10 + U12 (v soboto ob 14. uri v Vidri vasi)
20. MARCA 2002__________
Vrhunski alpinist gost na občnem zboru SRD
Redni občni zbor Slovenskega planinskega društva Celovec (v sredo, 20. marca, ob 19. uri v k&k centru v Šentjanžu) bo nudil koroškim planincem spet poseben užitek: predavanje slovenskega vrhunskega alpinista Marka Prezlja, dobitnika „zlatega cepina”; to je priznanje za najboljši vzpon 1991. Prezelj je po Humarju (1998), Messnerju (2000) in Karničarju četrti vrhunski alpinist, ki se je odzval vabilu slovenskih planincev za predavanje na Koroškem.
KOŠARKA_________________
KOŠ v zadnjih petih minutah zapravil zmago
Člansko moštvo KOŠ je v gosteh moralo kloniti ekipi iz Ra-dentheina in je tako zapravilo možnost, da bi na vrhu lestvice v koroški ligi vsaj po točkah ujelo tekmeca za prvo mesto PASUT ALV 1. Pozitiven rezultat so Koševci zapravili v zadnjih petih minutah tekme. Končni izid se je glasil 71:84 - ob polovici igre pa so slovenski fantje še vodili z desetimi točkami prednosti.
> ŠTEVILKA TEDNA
1	7.000 ton mleka so koroški kmetje v preteklem letu preveč proizvajali. Na Koroškem imamo še 4.000 kmetov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka, in so proizvajali lani 167.300 ton mleka, kar je za 17.000 ton preveč. Zato je EU koroške kmete kaznovala v višini
2	milijonov evrov.
[> PRAZNOVANJE
Prokuristka Zveze-Bank v Celovcu Traudi Kraxner praznuje te dni svojo 40. pomlad. Simpatična šefica šalterja Zveze-Bank v Celovcu je bila prej na Posojilnici-Bank v Borovljah in je pred nekaj leti prevzela vodstvo v Celovcu, kjer se s svojimi sodelavci uspešno trudi za sodoben bančni servis. Za jubilej so ji čestitali sodelavci, pa tudi kolegi sosednjih bank so bili med gratulanti. Slavljenki iskreno čestita tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in ji kliče še na mnoga uspešna leta.
Traudi Kraxner praznuje.
Režiser Marjan Štikar bo 25. marca praznoval svoj 40. življenjski praznik. Šentjakobčan, ki je že kot mlad režiser napravil svojevrstno gledališko kariero, šteje med najbolj perspektivne režiserje v alpsko-jadranskem prostoru in je s svojim slogom zaoral novo ledino v slovenskem koroškem gledališču. Za jubilej mu želimo vse najboljše in še veliko uspešnih premier.
Režiser Marjan Štikar (I.)
OSEBE & DOGODKI
Pripravil Silvo Kumer

„Oj ta mlinar“ za jubilej direktorja tovarne filtrov
Preteklo soboto se je v tovarni filtrov v Šmihelu zbrala koroška politična in gospodarska promi-nenca, da čestita direktorju tovarne Mahle Francu Mlinarju za 60. rojstni dan. Deželni glavar Jörg Haider je prišel v spremstvu namestnikov Petra Ambrozyja in Karla Pfeiffenber-gerja ter deželnega svetnika Geor-
ga Wurmitzerja. Za darilo je podelil jubilantu veliko odličje dežele Koroške in se mu s tem zahvalil za njegovo življenjsko delo, od katerega je profilirala vsa Podjuna, saj nudi tovarna filtrov danes nad 1.300 delovnih mest.
Med gratulanti so bili tudi šmi-helski občinski politiki, župnik ter
predstavniki iz sosednjih občin. Burschenquartett MGV Petzen pa je zapel Mlinarju nekaj njegovih najljubših pesmi, med katere sodita tudi „Oj te mlinar“ in v „Šmihelu no kajžico imam“.
Za glasbeni okvir sta skrbela še „Alpe-Adria Band“ ter pevka Monika Pukelj iz Slovenije.
P TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI +
„Sestre“ burijo duhove ■ Dvojezični Hütteldorf kot protest
Evrovizija. Letos bo Slovenijo na evroviziji zastopala moška trojica v ženskih oblekah. To so „Sestre“ Marlena, Empe-ratrizz in Daphne. Travestiti so presenetili celo strokovno žirijo, ki je morala priznati, da so dejansko najbolje zapeli. Toda zmage travestitov v Sloveniji niso vsi "odobra-
vali, to pa predvsem iz „moralnih“ razlogov, saj prihajajo sestre iz t.i. „slovenske gay scene." Bo kakor bo, na vsak način bodo sestre v Estoniji zastopale svojo državo. Več informacij nudijo sestre na svoji spletni strani www.sestre.net.
Rapid. Nekateri fan-klubi
„Sestre“
Marlena, Emperatri-zz in Daphne skrbijo v Sloveniji za vročo razpravo.
I. ligaša Rapida so v preteklosti slovili po tem, da so rasistični, in so bili zaradi tega pogosto tarča javne kritike. Eden izmed fan-klubov gre zdaj drugo pot. Na tekmi Rapid - FC
Kärnten je razobesil transparent z dvojezičnih! napisom domovine Rapida Hütteldorf in to kot protest na Haiderjevo politiko v vprašanju dvojezičnih napisov na Koroškem.
Navijači Rapida so iz protesta proti predsedniki ^ FCK Haiderju razobesili dvojezičen napis.
~n N<