14. štev.
V Kranju, dne 7. aprila 1906.
VII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečpr. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta i K, za četrt leta 1 K. Zi; druge države stane K b'60. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust.
Uredništvo in upravnistvo se nahaja v hisi it 106 nasproti župne cerkve. — Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne udeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj te Izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Ul J
Nova zveza in vladni načrt.
Našli so se v sladkem objemu naši patentirani in sleparski klerikalci, ki po vsej krivici slišijo na ime »Slovenska, ljudsku stranka > in zvezali so se z najljutejSemi sovražniki'Slovenstva, katere so do pred kratkim navidezno neusmiljeno devali iz kože, z Nemci, Strmeči slovenski svet pa je, ako ni Se sedaj obit z raskavimi deskami, lahko uvidel, da je ta hinavska, lažislovenska vlačuga-strankn, ki se je te dni pokazala, da živi od samih koristolovskih, sebičnih in grabežljivih namenov, hotela na najnesramnejši način zasi-gurati za večne čase nemškim grofom in baronom 11 mandatov, klerikalcem pa večino v deželnem zboru.
Oglejmo si vladna načrta, katera je predložita vlada minuli ponedeljek deželnemu zboru: Prvi načrt obsega prenaredbe dež. reda. Najvažnejše točke tega načrta so naslednje: § 3. V deželnem zboru je sedeminštirideset zbornikov, namreč: a) Ljubljanski knez in Skof. b) Sest-initirideset izvoljenih poslancev, in to: I, deset poslancev za veliko posestvo. II. deset poslancev za mesta, trge in obrtne kraje, imenovane v volitvenem redu ter za trgovsko in obrtno zbornico, III. šestnajst poslancev za ostale občine Kranjske vojvodine. IV. deset poslancev za občni volilski razred, g 11. De lelni odbor, ki je gospodarski in izvrševalni oddelek deželnega zastopa, ima deželnega po
glavarja za prvosednika in pet prisednikov, zvoljenih izmed zbranih deželnih poslancev. Kadar bi prvosednik sam ne mogel oprav-jati svoje dolžnosti, takrat si postavi namestnika izmed deželnega odbora. § 12. Enega prisednika v deželni odbor volijo poslanci za veliko posestvo (§ 3, I), enega poslanci za mesta, trge in obrtne kraje in trg. zbornico § 3. II), enega poslanci za kmetske občine § 3, III), enega poslanci za občni volilski razred (§ 3, IV) ter enega vsi zbrani deželni poslanci izmed sebe. § 33. Razpravna jezika deželnega zbora in njegovih odborov sta oba deželna jezika. Drugi načrt obsega prenaredbe volilnega reda. Po tem načrtu ostane kurija veleposestnikov neizpremenjena. Volilni okraji za volitev poslancev v volilskem razredu mest, trgovin obrtnih krajev so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana; 2. mestna občina Idrija; 3. mestne občine Kranj, Skotja Loka in Kamnik, tržna občina Železniki, trg Veliki Mengeš in selska občina Domžale; 4. mestna občina Radovljica, tržni občini Tržič in Kropa, trg Jesenice s sosesko Sava, soseska Jnvornik, selska občina Kamna Gorica in trg Bela peč; 5. trgi Postojna, Vrhnika, Senožeče, Vipava in Cerknica ter mestna občina Lož; 6. mestne občine Novo mesto, Višnju gora, Črnomelj in Metlika, mesti Krško in Kostanjevica, trgi Litija, Mokronog, Radeče in Žužemberk ter soseski Zagorje in Toplice v selski občini Zagorje; 7. mesto Kočevje in trg Ribnica. Volilni okraji za volitev poslan
PODLISTEK.
Francozje v Kranju.
(Predaval prof. g. Jos. Bučar v kranjski čitalnici.) Dalje.
Dne 18. maja I. 18il je začela goreti t Kranju v hiši St. 16. Vnela se je baje mast v ponvi. Vsled hudega vetra se je ogenj v dveh urah razfiril čez mesto in predmestja. Mesto je štelo tedaj 263 hiš in od teh je ogenj uničil 184. Razen tega je zgorelo Se 11 starih skednjev, polnih žita in krme. Tudi neka ženska je izgubila svoje Življenje v plamenu. Zupnišče in grad Kiesel stein sta ostala nepoškodovana. Zgorela je pa zvonikova streha farne cerkve. Stolp je bil od tega časa dalje pokrit z navadno
cev iz kmetskih občin so sledeči sodni okraji: 1. Ljubljana in Vrhnika; 2. Kamnik in Brdo; 3. Kranj, Tržič in Skofja Loka; 4. Radovljica in Kranjska gora; 5. Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Cerknica; 6. Vipava in Idrija; 7. Novo mesto, Kostanjevica in Krško; 8. Trebnje, Višnja gora, Žužemberk, Mokronog in Radeče; 9. Kočevje, Ribnica in Velike Lašče; 10. Črnomelj in Metlika; 11. Litija. Volilni okraji za volitev poslancev občnega volilnega razreda so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana s selškimi občinami Dobrunje, Moste, Zgornja Šiška, Rudnik, Spodnja Šiška in Vič; potem sodni okraji: 2. Ljubljana (brez deželnega stolnega mesta Ljubljana ter drugih pod 1. naštetih selskih občin) in Vrhnika; 3. Brdo in Kamnik ter selske občine Cerklje, Šenčur, Vogtje in Smlednik v sodnijskem okraju Kranj; 4. Kranj (brez pod 3 naštetih selskih občin), Tržič, Kranjska gora in Radovljica; 5. Skofja Loka, Idrija in Logatec; 6. Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Senožeče, Vipava in Cerknica; 7, Litija, Radeče in Višnja gora; 8. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje; 9. Kočevje, Velike LaSče, Ribnica in Žužemberk, potem selske občine Poljane in Crmoflnice v sodnijskem okraju Novo mesto ter Planina v sodnijskem okraju Črnomelj; 10. Metlika, Novo mesto (brez selskih občin Poljane in ČrmoSnice) in Črnomelj (brez selske občine Planina).
Naravno je, da je ta načrt obudil naj-
<kapo> in Sele L 1836 je dobil sedanjo lepo piramido. Zgorelo je tudi mnogo starih listin v veliko Škodo mestni zgodovini. Nekaj važnih listin je shranjenih v Ljubljani, nekaj pa raztresenih po zasebnih hišah v Kranju Škodo so cenili na 300.000 frankov. Zupan Scaria in brigadir žandarmerije sta rešila blagajno in davkarjev register. Gene ralni policijski komisar Toussaint se je napotil takoj z Žalostnim poročilom v Ljubljano k generalnemu  intendantu generalu Delzonsu. Ko mu je dal ta potrebna navodila, se je takoj napotil nazaj v Kranj in Ž njim 250 mož kavalerije pod poveljstvom ekskadronfififa Bruma. Celo noč so potem konjeniki čuli na pogorišču in varovali, da se ogenj ni razširil. Izmed kranjskih me ščanov sta se pri gašenju in omejitvi po Zarja s svojim ravnoduSjem in dobrim izgledom najbolj odlikovala župan Scaria in
Natale Pagliarucci, posestnik gradu Kiesel-steina. Francoska vlada je oprostila vsled te grozne nesreče mestno županstvo vojaškega novačenja, dala za pogorelce kot prvo pomoč 6000 frankov sama in obenem začela pobirati darove po vsej Iliriji, Mesta so dajala denar, obleko in perilo, a kmetje žito, platno in hrano; samega denarja se je na ta način nabralo 6952 frankov. Na prošnjo guvernerja Marmonta v Parizu je dovolil Napoleon s cesarskim dekretom od 25. julija za kranjske pogorelce Se 30.000 frankov. Vsi ti darovi so se vestno razdelili med ponesrečene meščane. Po tako izdatni pomoči posebno pa z obrtno pridnostjo si je Kranj kmalu zopet opomogel in prišel do prejšnjega blagostanja. Iz te blagoduSnosti je razvidno, da je francoska vlada resno skrbela za procvit Kranjskega mesta. Imela je namen ustanoviti v Kranju gimnazijo s
večje ogorčenje v vrstah narodno-napredne stranke.
Vlada nočo splošne in enake volilne pravice za detelne zbore. To je znano Že dlje časa in to je povedal tudi deželni predsednik v deželnem zboru, da smatra vlada zastopstvo interesov za najprimernejše načelo, po katerem je vreditl deželne volilne rede. Načrt, ki ga je predložila vlada, je pa naravnost posmeh tega principa, ker kaže, da je vladi samo na tem, da ohrani nemško posest in zadovolji klerikalce.
Pred vsem je najbolj značilno, da hoče vlada ohraniti vnebovpijoči privilegij veleposestnikov. V deželno desko vpisani veleposestniki naj volijo tudi v prihodnje deset poslancev. Kakih 80 mož, ki niso drugega, kakor posestniki večjih kmetij, naj ima pravico, pošiljati v deželni zbor ravno tako deset poslancev, kakor na tisoče volllcev novi kurije in več kakor meščanstvo, ki plačuje skoro dve tretjini vseh doklad.
Vlada hoče s tem v naši slovenski deželi s pomočjo nečuvenoga privilegija ohraniti na umeten način brezpomembni nemški manj šini mogočno opozicijo. Odločilni so bili tu le nemško-nacionalni oziri, ne stvarni. Ko bi se bila vlada držala načela o zastopstvu in teresov, načela, ki ga je proglasila za svoje vodilo, bi morala predlagnti, da se kurija ve leposestnikov uredi tako,, da imajo v njej pravico voliti vsi posestniki, ki plačujejo 200 K direktnega davka.
Kmetskim občinam naj ostane po vladnem načrtu dosedanje zastopstvo.
Vladni načrt predlaga tudi novo kurijo. Ta naj ima deset poslancev. Delavci bi prišli malo v poslov, ker bi klerikalni agrarci vedno preglasovali delavstvo. V to svrho so se tud okraji razdelili tako, da izgube delavci ves upliv.
Vse svojo sovraštvo proti narodnemu in naprednemu meščanstvu pa je vlada pokazala pri razdelitvi mandatov za mosta in trge. Očiti namen vladnega načrta je, meščanstvo potisniti pod nož klerikalcem in oropali me ščanstvo zastopstva v deželnem zboru. Povsoc namreč je vlada mestom in trgom pridružila toliko mestnih občin, da dobe klerikalci lahko večino. Samo v enem okraju ni vlada tako postopala, namreč v mestni skupini Kočovje
Ribnica. To pa zato, da imajo Nemci vedno večino.
Vladni načrt je nekaj tako nečuvenoga, tako brezprimernega, da kaj takega ni priča-coval niti najhujši pesimist. Vlada se je vezala s klerikalci in Nemci, da ubije narodno-napredno stranko, 'o naj bo drugi del plačila klerikalcem, ki so prodali koroške in štajerske Slovence, in to naj bo tolažba za Nemce in naj jih pridobi za Gautschev državnozborski volilni red.
Seveda je ta vladni načrt za narodno-napredne stranko absolutno nespremenljiv in stranka bi sama sebe obglavila, ako ne napne vseh sil in ne uporabi vseh sredstev, da prepreči uveljavljanje tega načrta.
slovenskim učnim jezikom; toda, ker je bila Francozom vlada na Kranjskem lo kratek čas odmenjena, žalibože ni prišlo do usta novitvo in treba je bilo potem dobrih 50 let, da se je ustanovila v Kranju — spodnja gimnazija s pretežno nemškim učnim jc /.ikom. Kranj, ki je prvotno spadal pod ljubljansko okrožje, je tvoril vsled cesarskeg dekreta od 10. junija 1. 18111 okrožje sam zase.  Obsczal  jc  štiri  kantono: Kranj Kamnik, Loko in Radovljico, katera mesta jo francoska vlada izločila iz ljubljanskega okrožja. Kranj naj bi bil tako postal src disče Gorenjske. — Ker sem poproj omenil požrtvovalnega župana Scario, naj so še dotaknem tedanjega kranjskega dekana Av guština Slugo. Ta imenitni dekan se je rodil v Ljubljani 17. sopl. 1763 in je deka-noval v Kranju od leta 1800-1842. Ob času francoske vlado je moral zaradi voj« skinih potreb napraviti 3000 gld. dunajske veljave dolga. Dočini so višji francoski častniki prebivali v župnišču in se dobro go-
Kranjski deželni zbor.
XIII. soja i dne 2. aprili.
Po otvoritvi in po pročitanju zapisnika dobi besedo deželni predsednik Schvvarz, ki je i okel, da je deželni zbor sklenil v zadnjem zasedanju resolucijo, s katero je pozval vlado, naj predloži deželnemu zboru izpremembo deželnega reda in nov volilni red za deželni zbor na temelju splošne in enake volilne pravice. Vlada pravi, da jo uvidela, da brez ireosnove volilne pravice za deželni zbor ni pričakovati uspešnega delovanja deželnega zbora vojvodine Kranjsko, zato predlaga načrt za zahtevano izpremembo. Ta načrt obsega uvedbo novo kurije s splošno volilno pravico za 10 članov. Okoli 50.000 osebam bi pri padol po on poslanec. Predsednik je končal, rokoč: Velikonočni zvonovi naj naznanijo deželi mir in s tem začetek veselega delovanja na čast in blagor dežele. Temu so je vse smejalo. Vladni načrt je bil nato razdeljon med poslance. Načrt zagotavlja Nemcem 11 mandatov, klerikalcem večino, narodno-na prodno stranko hoče pa ubiti!
Otvori se nato debata, v katero pose žojo poslanci: dr. Šuštcršič, Schvvegc in Hribar. Predlog, da so vladna predloga izroči ustavnemu odseku, ki naj poroča v prihodnji seji, no da bi bila prej generalna debata, se sprojme z glasovi klerikalcev in Nemcev. Napredni predlog, da mora odsek predložiti tiskano poročilo kakor zahteva postava
bil odklonjen z glasovi klerikalcev in Nemcer. Drugače zahteva dr. Sušteršič vedno tiskano poročilo in grmi v zbornici — to pot pa je našel Nemce za uvoznike, in rekli so, da naj se vsa reč kar najhitreje reši, da ni treba tiska.
Ustayni odsek
se je posvetoval dne X, t. m. o vladnih pred-ogih glede volilne reforme. V imena veleposestnikov izjavi Schvvegel, da se bodo on in njegovi somišljeniki pri volilni reformi ozirali samo na koristi veleposestnikov, drago , im je vseeno. Izreka', da je zadovoljen s tem, da se priviligiranim veleposestnikom ohrani deset mandatov ter zahteva, da se jim mor« to potom zakona zajamčiti tudi za se večne Čase. V to svrho predlaga, da naj se določi v zakonu, da sme deželni zbor prihodnje o premembi svojega volilnega reda sklepati samo tedaj, če je navzočih t zbornici 38 poslancev. Ako bi to obveljalo, )i Nemci tudi v prihodnjem deželnem zboru ahko preprečili vsako njim neljubo volilno reformo s tem, da bi zapustili zbornico. Dr. Sušteršič izjavi na zahtevo Schwegla, da se o njej ne more izreči prej, kakor da prej vpraša svoj klub. Dr. Tavčar pravi, da spričo temu, ker hočejo svobodomiselni vele-)osostniki varovati zgolj svoje interese in prepustiti usodi, naj se zgodi s svobodomiselnim meščanstvom karkoli, tudi narodno-napredni poslanci no pojdejo za veleposestnike po kostanj v žrjavico. Seja se nato pretrga in nadaljuje zvečer ob 6. url.
Od B. do 7. ure je govoril v generalni debati poslanec dr. Tavčar, rekši, da se nahajajo poslanci narodno-napredne stranke v silobranu, da se morajo posluževati vsakega mogočega sredstva, če treba tudi orožja, ker )i drugače nc izpolnili dolžnosti nasproti svojim volilcem. Od 7, do 9. ure je govoril anec dr.Ferjančič, ki se peča z nezaslišano določitvijo, da se ustanavlja peta kurija z 10 mandati. Potem prime za besedo zopet dr. Tavčar in za njim Grassolli. Okrog 11. ure predlaga poslanec dr. Ferjančič konec seje, zagotavljajoč, da ostanemo, če treba celo noč skupaj. Konečno se sprejme predlog barona Schvvcglja, da načelnik odseka izjavi v seji, da odbor ni mogel vršiti dane mu naloge.
stili, so njihovi konji zobali v hlevu oves Posodil mu jc denar neki Andrej Orechounig dolg je plačeval 11 let v obrokih. S Bvojimi stanovskimi tovariši jo zelo prijazno občeva Kot dober latinec je znal druščino zabavati s krepkimi latinskimi izrazi. S svojimi kapelani je bil dober, pa tudi strog. Kdor je veliko hodil okoli, temu je kmalu poskrbo drugo službo. Pregledoval jim je colo cer kvene govore, kako so jih spisovali in po slušat jih je hodil v izpovednico, kako so govorili. Njegova zasluga je največ, da je dobil zvonik farno cerkve, ki je bil od veli kega požara 1. 1K11 pokrit samo z navadno kapo, sedanjo lepo piramido. Umrl je v vi soki starosti dne 1(1. julija 1K42.
Vzorni iu res hvalevredni so bili francoski zakoni za varnost življenja in promo-ženju. Ker so bile postavo brez razločka stanu pravično, nagle in ostre, je bilo roparjev in tatov tedaj le malo v deželi. Med Kranjem in Tržičom sta patruljirula vsak dan po dva žandarja na konjih. Dolgo
časa je imelo naše ljudstvo te spretne in in pripravne žandarje v najboljšem spominu. Postopači in tatovi so imeli tak strah pred njimi, da se je redkokrat slišalo o kaki tatvini ali ropu. Jako pravična je bila francoska vlada v pobiranju davka (fronkov). Direktni davki niso bili nič večji, kakor pod avstrijsko vlado.
•Toda naenkrat so se razmere premenile in nastala je velika preplašenost med Francozi. Grozna nesreča, ki je zadela I. 1812 Napoleona na Ruskem, je vzubila tlačenim narodom nado, da se jo moči osvoboditi. Avstrijski cesar Franc je sklenil zavezo z Rustjd in Prusko ter 11. avgusta 1813 napovedal Francozom vojsko. Na severu so postavili zavezniki tri vojske. Nalogo pognuti Francoze iz Ilirije je dobil avstrijski general Hlller. Ko je bil general Blficher, katerega so vojaki nazivali »maršal Naprej*, potolkel maršala Macdonalda ob rečici Katz-bachu v Pruski Šleziji in ko so Prusi in Rusi zajeli generala Vandamma pri Kulmu
priloga „Goren]cu" it, 14 I; I.1906.
— Izkaz prostovoljnih darov za gasilno društvo je bil poslan »Slovencu* in • Domoljubu*, a ta dva nista hotela dosedaj se nič priobčiti. Zato so izkazani darovi le v ♦Gorenjcu«. To v vedncst tistim, ki mislijo, da s tem društvo kaze strankarstvo.
Telovadno društvo »Gorenjski Sokol".
Šolski deški naraščaj telovadi vsak ponedeljek, sredo, petek od pol 0. do pol 7. ure popoludne. Melečnina znaša 30 vin, revnejši so, ako redni in marljivi, mesečnine prosti, ako to sklene odbor.
Obrtno-trgovski naraščaj telovadi vsako nedeljo in praznik od 3. do pol 6. ure popoludne. Brezplačno.
Ženski oddelek telovadi a) naraščaj (deklice od 4. do 12. leta) vsak torek in sredo od f>. do G. ure popo-ludne. b) odraslejši naraščaj in članice ista dva dneva od 6. do 7. ure popoludne. — Ker namerava voditeljski zbor ustanoviti še večerne telovadne ure (Čas po dogovoru med 7,-8. uro zvečer) ter tudi posebni oddelek za gospe, ako se jih za oba oddelka zadostno število javi, vabi s tem vse Žene in dekleta na p o-govor, ki se vrši prihodnjo nedeljo dne 8. t.m. ob pol 12. uri dopoludne ▼ sokolski telovadnici. Vpisnina 1 K, mesečnina za izvršujoče ter podporne članice in naraščaj 60 vin.
Članska telovadba se vrši vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 9. do 10. ure zvečer. Telovadne ure od G. do 7. ure popoludne istih dni je sklenil vaditeljski zbor vsled pičlega in nerednega obiska opustiti,
Vaditeljske ure a) članske co vsak torek in četrtek od 9. do 10. ure zvečer, b) članic vsako soboto od pol 6. do 7, ure popoludne, in, ako se ustanovi večerni oddelek, pozneje tudi od 8. do 9. ure zvečer istega dne.
Vaditeljski ibor.
Tedenski politični pregled.
Cesar o volilni preoinovt Kakor poročajo dunajski listi, je cesar zelo nezadovoljen z razvojem posvetovanj o volilni preosnovi v zbornici. Zlasti je bilo cesarju neljubo, ko je izvedel, da nastopa veleposestvo skupno i Vsenemci. Splošno znano je, da cesar ne zaupa Schonererjancem. Zato je razumno, da je bil vladar zelo nezadovoljen s postopanjem fevdalnega in ustavovernega veleposestva, ki je glasovalo za nujnost vsenemških predlogov, po katerih bi se omajala skupnost države. Razširjene so vesli, da je označil cesar to postopanje za netaktnost, ki je ni pričakoval. Drugi trdijo, da si je izdalo veleposestvo slabo vsposobljenostno izpričevalo. Će so ta poročila popolnoma istinita, je drugo vprašanje, a gotovo je, da hoče krona volilno preosnovo.
Ogrski dogodki. Sprava med krono in med madjarsko koalicijo je gotova. Izvrševalni odbor koalicije se je izrekel, da prevzame koalicija vlado. Kot podlago sporazumljenja s krono je sprejel odbor naslednje točke: dovolijo se rekruti, dovoli se idemniteta in upelje se splošna in tajna, a ne enaka volilna pravica. Več listov je vsled tega izšlo v posebnih izdajah.
Pri volitvah v ruski državni zbor so na celi črti zmagali konstitucijonalni demokratje.
Novičar.
Deželni zbor kranjski je — kakor poroča današnji uradni list — odgođen.
Oiebna test Sodni kancelist v Kranju, g. Miroslav Badiura je imenovan oficijalom istotam.
Imenovan je živinskim preglednikom na kolodvoru v Škofji Loki deželni živlnozdrav-nik g. Anton Slivnik v Skorji Loki. Ako bi bil zadržan, bo ogledoval Živino okrajni ži-vinozdravnik v Kranju.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je imel dne 2. aprila t. I. ustanovno sejo. Predsednikom izvrševalnega odbora je izvoljen ljubljanski župan g. Ivan Hribar, prvim podpredsednikom g.dr.Ivan Tavčar, drugim podpredsednikom g. dr. Vladimir Ravnih ar, blagajnikom g. Ivan Knez.
Deželni zbor kranjski1 je imel le dve seji. Vlada je predložila v ponedeljek nemško-klerikalni volilni načrt, katerega podajamo v uvodnem članku. U i nI ji vo je bilo videti, kako sla se objemala in poljubovala Balohov Jože in Sušteršič, ta najnovejša bratca. Napredni poslanci so uvideli, da je mogoče vladni, strašno pristransko prikrojeni načrt onemogočiti le potem obslrukcije. Že v ustavnem odseku so pričeli s tehnično obstrukcijo. V sredo pa, ko deželni glavami hotel dati prednosti njihovim nujnim predlogom, so začeli s pravo hrupno obstrukcijo. Dr. Tavčar je piskal na piščalko, Hribar je sukal ragljo, Pire je bil z rensmi, dr. Ferjančič, dr. Maja-ron in Božič so zvonili s kravjimi zvonci itd, vmes pa trobili in piskali, da je zvenilo po ušesih. Hrup je bil tako velik, da se ni moglo slišali niti ene besedice v dvorani, pa tudi komaj na galeriji. Ta obstrukcija je neprenehoma trajala do ene ure popoldne, ko je deželni glavar prekinil sejo do treh. Po otvoritvi seje ob polštirih je Želel poslanec Hribar besede k formalnemu popravku. Pa glavar mu je ni hotel dati. V tistem hipu se je začel nepopisen šunder in stopili so v akcijo vsi inštrumenti. To je trajalo nepretrgoma do polsedmih zvečer, ko je deželnega glavarja namestnik prekinil sejo do osmih zvečer. Ob poldevetih je deželni glavar zasedel svoje mesto in oznanil, da pri obstoječih razmerah ni mogoče zborovanje in da zaključuje sejo. Se enkrat so zaorili vsi inštrumenti v proslavo zmage. Galerija, kjer je bilo zbranih vse črno ljudi, pa je burno ploskala in proslavljala obstrukcijoniste. Pred dež. dvorcem je čakalo na tisoče ljudi napredne poslance, katerim so priredili burno ovacijo, — Natančnejše poročilo o tej velezanimivi in zgodovinsko pomembni seji smo morali — žal — za danes odložiti.
Kompromisna pogajanja. Še tekom popoldanske seje je spoznal dež. predsednik Schwarz in spoznali so tudi klerikalci, da ne bodo premagali obstrukcijo narodno-naprednib poslancev, nasprotno pa se znajo primeriti veliki izgredi, ko bi se zgodila kaka nezakonitost, Že dopoldne so se z galerije par-krat slišali nevarni klici in ljudje so kar očitno govorili o revoluciji, češ, da proti nasilstvu ni druzega sredstva, kakor sila. Vsa Ljubljana je bila razburjena do skrajnosti Ob peti uri popoldne so se začela pogajanja med Hribarjem, Sušteršičem in vlado. Pa ponudbe Schwarzove in nemško-klerikalne večine so malenkostne in nevsprejemtjive. Narodno-napredni klub je sklenil, da vzame te ponudbe na znanje, a se o njih še ne more izreči. V principu je za ustanovitev nove kurije, želi, da pride delavstvo do pri-
mernega zastopstva v deželnem zboru, izrekel je pa tudi, če vlada hoče doseči kompromis, naj odgodi deželni zbor in naj začne posredovati med strankami. Proti volji narodno-napredne stranke se v deželnem zboru ne bode zgodilo ničesar.
Maska „Bdlnoit" piše o zadnjih dogodkih v deželnem zboru: Ne z liberalnega, ne s klerikalnega, ampak z narodnega stališča kličemo: volilni retormi, ki v slovenski Kranjski določa nemški ideji take privilegije, ne more pritrditi nihče, ne da bi s tem nehal biti pošten sin svojega slovenskega naroda.
„81ovenec" nas je te dni <razkrinkal> kot falziilkatorje splošne in enake volilno pravice. Prav od srcn smo hvaležni pobožnemu kolegi «Slovencu», da nas je opozoril, da »Gorenjec*, poročajoč o shodu nar.-napredne stranke, ni imel stavka, kjer se govori o splošni in enaki volilni pravici. O kakem falsificiranju ne more biti govora. Res pa je, da je stavec pomotoma izpustil cel stavek, v katerem se tudi govori o splošni in enaki volilni pravici. Vsled tega prav ponižni o prosimo »Slovenca*, naj nam blagovoli oprostiti to «velikansko* napako, saj se v drugič ne bo več pripetilo kaj takega.
Odbor tuka j in Jega olepševalnega drui tva nas prosi objaviti naslednje: Občinstvo, zlasti mladina naj kolikor mogoče prizanaša zasaditvam okrog Kranja, predvsem na iz-prehodih proti Strževem, kajti taiste so stale mnogo truda in denarja. Zatorej je naravnost neodpustno, ako so jih poškoduje iz nagaji-vosti in brezvestnosti. Drevo ne zraste v enem letu. Ako mu odtrgaš sveže vršičke, kar se čestokrat dogaja, se drevesce ne more zadostno razvijati ali pa se popolnoma posuši, Tudi ni dopustno cvetke, ki so v kras, n. pr. ciklamen, izruvati s korenino, potem pa jih odnesti, in sicer cele jerbase, kakor se je Že večkrat videlo. V interesu vseh prebivalcev je in lep utis napravi tudi na tujca, če imamo krasne izprehode, bujne senčnate zasaditve in izdatno floro v neposredni bližini našega mesta. Torej pozor 1
Oporoka t Josipa Travna, bivšega učitelja v Naklem pri Kranju', je sedaj znana. Volil je:
1. Za večne maše za rajne starše, brate in njega........K 1000-—
2. Siromakom nakelske fare .   > 200'—
3. Za vodovod v Naklem . .   » 2000 —
4. Za vodovod v Zejah . . . > 600*— 6. Šolski mladini v Naklem za
obleko.......» 800-—
6. Šolski mladini na Primskovem
za obleko......» 800*- -
7. Požarni brambi v Kranju .   » 200*—
8. Bralnemu društvu v Naklem » 400*—
9. Dijaški kuhinji v Kranju .  » 2000'—
10. Svoji postrežnici   . . . . » 400k—
11. Dijaška ustanova za najboljšega dijaka Naklske fare   . * 6000'—
12. Užitek Trav novega travnika v Naklem tč. učiteljstvu v Naklem kot priboljšek k plači,
13. Vdovskemu učiteljskemu društvu v LJubljani . . . . » 4000-—
14. Učiteljskemu konviktu v Ljubljani ........* 2000-
15. Za učiteljsko tiskarno   . . » 2000—
16. fNarodni Soli* v Ljubljani . » 4000'—
17. Za Cesarja Franca Jožefa 1. jubilejsko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem . » 4000'—
18. Kar preostane od imetja, se deli na 2 dela. Obresti prve polovice bo dobivalo: Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani, Vdovsko učiteljsko društvo, Učit. konvikt in Okrajno učit. društvo v Kranju; obresti druge polovice pa siromaki naklske fare in na Klancu pri Kranju.
Drevesca kmetijske dražbe za tnkajšnje Člane so prišla in se dobiti pri g. Cirilu Pircu.
I. telovidska tskusnji ženskega oddelka Sokola T Kranju se vrši ob 8. uri zvečer dne 7. malega travna v društveni tc-( lovadnici. Vspored; a) proste vaje naraščaja in članic; b) vaje na konju na šir, krogih, v skoku v daljino ter bradlji; c) vaje s kiji; Č) igre; d) skupina.
Vojaško veteransko društvo v Kranja je imelo v nedeljo 18. m. m. svoj občni zbor. Društvo šteje sedaj G5 rodnih Članov. Bolniških podpor se jo razdelilo I. 1905 308 kron. Precej denarja ima tudi že društvo nabranega za zastavo, ki jo misli razviti že letos v joseni. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Ford. Hlebš (načelnik), S, pl. Premetstoin (nač. nam.), J. Papler (blagajnik), J. Weinocrgcr (tajnik) I. Kordan (revizor), M. Jakofčič, F. Pogačnik, F. Špenko L. Blaznik, J. Virant, K. Drinovec. J. Sink, A. Grašič, A. Celar, L Pikuš, F. Weit (odborniki). Za častna člana pa sla bila izvoljena društveni ustanovitelj ^ g. Theuerschuh in g. župan ccs. svetnik K. Šavnik.
Pel okola sveta potnje Emerik Fiebin-ger, stud. tetin., rojen v komitatu Mošotvj na Ogrskem, pristojen v Budimpešto. Prišel je minuli torek tudi v Kranj. Stavil je za 60.000 kron, da bo svet peš prehodil: Evropo, Azijo, Ameriko in Avstralijo. Ima že tretjo uradno potrjeno knjižico. V Sahari je bil od Bedu-inov napaden in oropan. Na Ogrskem pri Zdobcu poleg Košice v drugič napaden in oropan, kar izpričuje ondolna policija.
„Slovenska Matica" ima dne 18. t. m. CXLIII. od bo rov o sejo.
Za dražbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se je nabralo s poslovnimi zaznamki slovanskih krstnih imen dosedaj 60 kron. Vsem, ki so v I a namen kaj darovali, prav srčna hvala! Tisti pa, ki še niso nič žrtvo vali, ko so prejeli tiskovine s priloženimi na kaznicami, se uljudno prosijo, da se tej prošnji kmalu odzovejo. Ce se je pa komu nakaznica zgubila, naj se pa posluži druge in lahko znesek pošlje tudi naravnost vodstvu Sprejme se vsak še tako mali dar z veliko hvaležnostjo. <Domovina kliče na obrambo svojih otrok!«
Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala ob letošnjem novem letu 4276 družbinih koledarjev za leto 1906. Od teh je bilo vrnjenih 1223 komadov; žal, da večj noma od takih naslovnikov, od kojih smo za trdno pričakovali, da nam povrnejo vsaj po štne stroške za dopošiljntev. Glasom družbinih izkazov je bilo do konca februarja 1906 za 1140 koledarjev blagajništvu plačanih 1916 K 49 vin. Torej znaša preplačana svota za te koledurje 548 K 49 vin. Neplačanih in ne-vrnjenih pa je še ostalo 11)13 koledarjev. Ker so ti koledarji letos le pesniku Prešernu po svečenc vsebine, zahtevajo od voč strani, prosimo vse one č. naslovnike, ki so morda /a ložili koledarju pridejnni ček, naj nam pošljejo vplačilo navadnim poštnim potom, ali naj pa vrnejo koledar. Naj se ne štejejo te vrstico podpisanemu vodstvu v zlo, kajti ako bi družba ne pazila tudi tu na svoj dobiče očitati bi se jej smelo malomarnost. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V LJubljani, dne 16. marca 11106.
* * *
Oče maščeval zapeljano hči. V Bitonto v Italiji je zapustil posestnik Gaetano neko dekle tako, da ji je obljuboval zakon. Ko je potem poročil drugo dekle in zapustil po poroki cerkev, je skočil k njemu očo zapušče nega dekleta z dvignjeno sekiro in mu raz klal ž njo giavo do ram. Nato je očo zbežal
Nevesto in sebe ustrelil. V Szarvas-u (Ogrsko) je ustrelil ekonom Ontik na javni zelo obiskani cesti svojo nevesto Julijo Kis, hčer bogatega zasebnika in nato še sebe. Vzrok je neznan.
Loterijska srečk* dne 31. marca t. L
Gradec:    (J0     14     49     86 26
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 2. t. m.
Prignalo se je 157 glave goveje živine, 3 teleta, 24 prašiča, — koz, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K 8-50, prosa K 6*--, rž, 7'—, ovsa K 8-25, ajdo K 6*—, fižol, rib-ničan K 11'-, koks K 12*—, krompir 1*80.
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu marcu 1906 je 356 strank vložilo 107.352 K 39 vin., 371 strank dvignilo 93.333 K 36 vin..
strankam se je izplačalo posojil 59.000 K - vin. Stanje hranilnih vlog 3,984.768 K !)0 vin. Stanje posojil 2,254.809 K 05 vin. Denarni promot 438.138 K 29 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1906 je 226 strank vložilo 72.948 K12 vin., 203 strank vzdignilo 56.444 K 12 vin., 22 strankam se je izplačalo posojil 18.750 K - vin., denarni promet 323.562 23 vin.
Kdor si hoče ohraniti zdravje, hodi oprezen pri izbiranju vsakdanjih poživil. K tem spada še pogostoma zrnata kava, ki je pa naravnost škodljiva tistim, ki so bolni na živcih, srcu in želodcu.' Nikakor se ne bi smela piti brez obile primesi. Za tako se je izborno izkazal le naš domači slad. Znana firma Kathreiner rabi zn svojo Kneippovo sladno kavo,' tako splošno razširjeno in pri-iljeno, le najboljši slad, ki mu mimo lega na poseben način daje tako podoben oku? zrnate kave, da se more ta sladna kava resnično priporočati kot najokusnejša primes, jakor tudi kot edino primeren nadomestek zrnate kavo. Prvi strokovnjaki so preiskali Kathreinorjevo Kneippovo sladno kavo, jo pre-iskusili in sijajno ocenili. Nedavno šele je pisal znani telesni zdravnik pepeža Leona XIII, dr. Lapponi: «Vaša slavnoznana Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava ima najpoglavit-nejše lastnosti, ki jih 6ladkosnedci in zdravniki zahtevajo od dobrega nadomestka zrnato kave. Pristavljam, da se raba vašo sladne kavo čimdaljcbolj širi med nami.» Naj bi bilo povsodi tako in naj bi kmalu vsaka skrbna gospodinja vsak dan uporabljala zdravo, okusno Kathreincrjevo kavo v prid družini. Pri nakupovanju pa no zahtevajte kar samo sladne kavo; ime Kathreiner vam je treba izrecno povdarjati in gledati na to, da dobivate vselej le pristno Kathreinerjovo Kneipovo sludno kavo v zaprtih izvirnih zavojih.
Nikdar v življenja več take prilike! p V 800 komadov & p
M-i     Za gld. 1-95.
I prekrasno pozlaćena procizijska anker-ura z verižico, natančno i' 1 oivn. zn kar se tri leta jamči, 1 moderna HVilena kravata za gomo le, 8 komaili ti. žepnih rokev, 1 eleg. prstan n gomodes ponarejenim žlahtnim kamenom, 1 kniin k elegantna garnitura damskega kinča, obstoječega iz posebnega koljeja iz orientalskih biserov, modernega damskng. kinča z patent, zaklepom, 6 eleg. dannki zapestnici, par uhanov. I prekrasno toaletno zrcalce, 1 usnjal mosnjiček Krt denar, par man*, gumbov iz !}•/, dulile zlata s patentiranim zaklepom, velokranni album za Razglednice najlepših krajov srela, 3 Šaljivi pred meti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, zelo pripravni pisemski papir i\ ljubeče gospode in dame, '20 nredmotov, potrebnih za 'dopisovanje, m se ćez 500 ratnih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, volju samo gld, 196. Razpošilja proti postnemu povzetju ali če se denar naprej poMje.
Dunajska centr. razpošiljal na tvrdka
P. Lust, Krakov štev. 565.
NH. Za neugajajnče se- vrne denar
rrotinske in skrninasle bolečine, bodenje v straneh, trganje v udih, krče, bolečine v hrhlti. živcih in mUicah, trganje v ledjih, izpahe itd. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalnih pisem Fellerjev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid i znamko „Elsa-Fliild"! 12 malih ali Hi velikih tektenic stane franko 8 K, 24 mu-ali 12 velikih franko 8 K 60 v. in Kellerjeve odvajajoče rabarnara-k'ogljice t zn mko „EI«a-Pil-len" (i skalljic franko 4 K pri iidejovatelju E. V. Felierju, lekarnarju v Stublol. Elzin trg )L 202. Hrv„Uko. - Priporočati je, d« se naroče Fellerjeve odvijajoče rabarbara • krogljice i znamko „Clt«-Plllen" skupno z Fluidon 6 ftkat-Ijlc n 5 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. — Pravega balziina Je dobiti ne 1, »mpak 2 duiata za S K franko. - Zagorski prani in sirup z* kašelj 2 steklenici 5 kron. - Prave Švedske ždodčne kapljice K franko. 48/b 10-1
65
Zahvala.
Vsled nenadomestljive izgube naše srčno ljubljene in skrbno matere, gospe
Marije Schrey
HC nam je nemogoče vsakemu posamezniku posebej zahvaliti, vsled česar se tem potom zahvaljujemo vtem onim, ki so med boleznijo in ob smrti oepozihne umrle mntere izkazovali svoje sočutje, darovali lepe mu/robne vence, ter se od blizo in daleč udoležili zadnjega spremstva, zahvaljujemo se vs*m korporacijam, druHtvom ter pevcem za ginljivo pelje,
Posebej se se zahvaljujomo veleče-stitemu gospodu župniku Ažmnnu iz Go-rij, gospodu i'1-.tirjn Ci'inili-ii iz 1'orl-hrezij ter gospej Ivani Klinar z Hloda za dolgoletno prijateljstvo napram naSi ljubljeni materi, posebno pa se izrekamo svojo zahvalo čislani rodbini Lofflorjevi za sočutno tolažbo, ki je bila izkazana nepozabni umrli v bridkih urah trpljenja.
Na Jesenicah, dne 3. aprila 1006.
Rodbina Schrev in Forstner pl. Billao.
priporoča po gld. 4*50
gld. 5*50, 7-50, 8'f>0, 9f)0. 10-60, 12*50, 14*50, 10*50 in 20—, raznovrstne ročne košarico in kovčke (Kofer) v različnih velikoatih in cenah,
Andi op o g on
najboljše sredRlvo za rast las; stekl. !J krone.
Najboljše strune w_,
za citre, gosli iu kitaro, kakor tudi razno galanterijsko in špooorijsko blago na
drobno in debelo pripoča
18
74
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki v letu 1905. Konte.
Po tem pozdravnem govoru, ki ga je občni zbor sprejel na znanje z odobrenjem, prečita hranil nični tajnik in blagajnik gospod Avgust Nadilo poročilo načelstva, ki slove:
O delovanju in uspehu našega zavoda v minulem petem poslovnem letu poročamo sledeče: V letu 1905 je bilo vseh prejemkov 538.544 K 47 h, vseh izdatkov pa 626.690 K 46 h, torej skupnega denarnega prometa 1,062.284 K 93 h.
Koncem 1.1904 je bilo vseh zadružnikov 246. Tekom 1. 1905 je na novo pristopilo 31 zadružnikov z 31. opravilnimi deleži, 1 star zadružnik je svoj opravilni delež izpopolnil v glavnega, izstopilo pa je 5 zadružnikov z 1 glavnim in 4 opravilnimi deleži, ter je ostalo koncem 1.1906: 41 zadružnikov
1 104 glavnimi deleži po 60 K, 5.200 K in 231 zadružnikov z 234 opravilnimi deleži po
2 K, 468 K, vkup 272 zadružnikov s popol noma vplačanimi deleži 5.668 K. Odpovedanih in le neizplačanih deležev je 13, in sicer 2 glavna in 11 opravilnih deležev.
Koncem 1.1904 je bilo na 872 knjižicah vloženo 571.897 K 6 h, tekom I. 1905 se je vložilo 1258krat 327.163 K 92 h in dvignilo 863krat 241.365 K 70 h. Kapitalizovane obresti za 1. 1906 znašajo 24.169 K 94 b. Stanje hranilnih vlog koncem 1.1905 je torej 681.865 K 21 h. Ta denar je vložen na 1060 knjižic in znaša povprečna vloga 743 K 25 h.
Koncem leta 1904 so znašala posojila 632.707 K 32 h. Tekom 1. 1905 se je dalo novih posojil 184.500 K 14 h, vrnilo pa se je 39.712 K 38 h in je torej stanje posojil koncem 1. 1906 627.495 K 18 h. Od teh posojil spada: a) na hipoteke 536.849 K 34 h, b) na menice 68.169 jK 84 h, c) na zadolž-nice s poroštvom 22.985 K 95 h. Povprečno posojilo na vsakega dolžnika znaža 3.075 K % h-
Koncem I. 1904 je bilo naloženega denarja pri drugih denarnih zavodih 20.864 K 61 h; tekom leta 1005 se je se naložilo 136.840 K 8 h, dvignilo pa se je 119.948 K 78 h in ker znašajo kapitalizovane obresti za 1. 1805 2.413 K 68 h, je stanje naloženega denarja koncem 1. 1906 40.174 K 49 h.
Stanje vrednostnih listin koncem L 1905 je 4.000 K,
Cisti dobiček 1. 1905 znaša 1.447 K.
To poročilo odobri občni zbor enoglasno brez debate.
Nato prečita hranilnični tajnik še računski zaključek za 1. 1905, ki obsega de-
na Češkem, tedaj je izgubila pogum.tudi vojska, ki je stala na jugu pod poveljstvom Evgena, namestnega kralja laškega, in imela nalogo odbiti napade avstrijskega generala Hitlerja. Francosko - italijanska armada je štela 55.674 pešcev, 1800 konjenikov in 130 topov. Avstrijski general Hiller, ki je imel samo 32.000 mož, je imel važno nalogo a primeroma majhno armado varovati zelo dolgo črto od Reke in Karlovca, do Pustrške doline na Tirolskem. Evgen je mislil, da Avstrijci ne mislijo vdreti v Italijo, ampak, da hočejo predkone osvojiti si en del Hrvatske, katerega so 1.1809 odstopili Francozom. Zatorej je sklenil Evgen svoje desno krilo pomakniti proti Zagrebu, da bi s tem prisilil Hillerja približati se francoskemu levemu krilu. S tem bi bila seveda nevarnost za Italijo odstranjena. Toda urezal se je. Avstrijci se ga na Hrvaškem prehiteli.
Konec pri h.
nami promet, račun obresti, račun upravnih stroškov, račun sgube in dobička ter bilanco.
V imenn nadzorstva poroča gosp. Niko Lenček, da so se računi pregledali, primerjali z glavnimi in pomožnimi knjigami in da so se našli v popolnem redu, na kar občni zbor te račune odobri.
Preidši k naslednji točki dnevnega reda, razdelitev čistega dobička, predlaga g. Niko Lenček v imenu nadzorstva, da se od čistega dobička za 1. 1905 dovoli 6% dividendo za glavne deleže, ostanek pa pripiše rezervnemu fondu.
Ko občni zbor enoglasno »prejme tako predlagano razdelitev Čistega dobička, se oglasi za besedo g. bran. tajnik Nadilo, ki z ozirom na ta sklep konstatuje, da znaša 6*/, dividenda glavnim deležem za leto 1905 259 K 26 b, ter da se ostanek dobička 1.187 K 74 h priklopi rezervnemu fondu, ki zdaj znaša 6.713 K 21 h in bo vsled tega narastel na 6.900 K 95 h.
G. predsednik prekine zborovanje za četrt ure, da se gg. zadružniki med seboj pogovore, koga naj izvolijo v vodstvo hranilnice. Po preteku tega časa imenuje g, predsednik za skrutinatorja zadružnika gg. Frana Komami in Frana Zihrla, ter se prične z vo-litvijo po listih, kakor določajo pravila. Izvoljeni so vsi dosedanji gospodje, in sicer: za predsednika gosp. Lovro Sušnik, za podpredsednika g. I. N. Koceli, za člane načelstva gg. Anton Homan, Ivan Košir, Leo LavriČ, Konrad Pechcr in Avgust Nadilo in za člane nadzorstva gg. Andrej Jamnik, Fran Kašman, Niko Lenček, vsi v Škofji Loki.
Pri točki o privoljenju remuneraciji na-čelstvu izjavi g. predsednik v svojem in v imenu gg. članov načelstva, da. nihče ne reflektira na renumeracijo, na kar prevzame besedo g. c. kr. notar Niko Lenček, ki našteva zasluge vseh gospodov v načelstvu, kadar se tako nesebično trudijo za korist zavoda in javnosti. Kajti kolikor več ostane od dobička, toliko hitrejše se bo pomnnžil rezervni fond in s tem premoženje hranilnice, tako da se bo v doglednem času lahko tudi votiralo kaj v občne dobrodelne in koristne namene. Glede tega omeni g. govornik, da govori v imenu vseh gg. zadružnikov, ako predlaga, da izreče občni zbor celemu načelstvu najgorkejso zahvalo.
Občni zbor enoglasno sprejme ta predlog. Končno izreče g. notar Lenček tudi hra-nilničnemu uradniku g. Avgustu Nadilo za njegovo delovanje iskreno zahvalo in g. predsednik zaključi na to občni zbor z željo, da bi tudi nadalje vsi delali z enako vnemo za prospeh nase okrajne hranilnice in posojilnice.
Dopisi.
Z Gorenjakerja. (Odgovor duhov-skemu listu »Domoljubu*, ki piše in uči samo resnico.) Naročen sem bil 14 let na «Domoljub*. Letos sem pa opustil ta list, ki je pisan <v pouk in zabavo slovenskega ljudstva* ... In zakaj sem ga pustil? Zato, ker sem spoznal, da je ta list le za po-neumnevanje ljudi in za zabavljanje proti poštenim ljudem, ki jih razvpije ta list za ničvredne liberalce. Lahko rečem, da sta ml ravno <Domoljub* in »Slovenec* odprla oči, da sem spoznal ničvrednost duhovske politike. Zato sem se odvrnil od te stranke in le zdi se mi Čudno, da tega ne spoznajo še drugi tovariši-kmetje. V zahvalo, da sem bil Mletni «Domoljubov> naročnik, me je ta list v predzadnji številki prav grdo napadel. Imenuje me, da izgledam, kakor kakšen kapucinski pater, da sem učitelja Grmeka apo-stelj, da moje gospodarstvo kliče po posojilnici, da naj skrbim za svojih otrok vzgojo in obleko i. t. d. Ker imam brado, res izgledam, kakor kakšen kapucinski pater. »Domoljubov* dopisnik, ki je obrit, kakor mu veleva stan, mi gotovo zavida mojo brado. Čudno se mi le zdi, da obriti dopisnik ne
vidi mojih žuhavih kmečkih rok, da mi n« očita mojih debelih žuljev na rokah. Jaz pad vem, zakaj tega ne očita, ker ve, da ga nale kmečke žuljave roke rede, da se pate ob njih, kakor koza v zelniku. Naši duhovniki so zares čedni dušni pastirji. Hiršelu so kmetje smrdeli, Brajcu pa ni všeč, če nosijo brade. Le nekaj je vsem všeč, to je bera in o fer. To sprejmejo od vsakega, četudi smrdi po hlevu in če nosi brado. Kar se tiče mojega gospodarstva je z menoj posojilnica zadovoljna, druge pa ne briga nič, pač pa bi tudi jaz tako rad gospodaril kakor kaplan. Vsaki dan bi lepo odmaševal, potem pa tamo premišljeval, kako bi pregnal čas z agitacijo in z vožnjo okoli. V nedeljo bi nekoliko »poplavšal* ljudem na prižnici in jim obljubil pekel, kdor ne da nič v bisago in če ne voli na duhovsko komando, nebesa pa tistim, ki sežejo globoko v žep in v bisago vedno tlačijo ter volijo največje teličke, če jim ukaže duhovnik. Jaz bi rad tako gospodaril, potem pa bi si privoščil pri vsaki priložnosti pečenko in sladko vince. Morebiti bi bil toliko še boljši od dopisnika, da bi kmetov ne zaničeval, če nosijo brade in hvaležen bi bil kmečkim žutjavlm rokam, ki bi me tako dobro redile. Glede svojih otrok sem pa sklenil tako: V šolo jih ne morem pošiljati v Soro, ker je prt oddaljeno in mi je od c. kr. okraj, glavarstva to dovoljeno, zato jih bodem pa doma sam naučil, kolikor se bode dalo. Tisti donar pa, ki sem ga do-sedaj dajal za škofove zavode, za ofre, za razne druge dobre namene, za ofer raznim duhovnikom, popravo župnišča in kaplanije i. i. d., tisti denar bodem pa porabil za zboljšanje svojega gospodarstva in za svojih otrok vzgojo. S tem mislim, da bodem ustregel sebi najbolj, če bodem pa dopisniku i tem, ne vem. Pač pa bi dopisnik »Smrdo-ljuba* tanko piska!, če bi vsi kmetje tako sklenili. Potrebno bi to bilo in v korist vsem kmetom, da bi že nehali nositi v to nenasitno in povrhu še bodečo bisago. Splob nisem imel dosedaj še nobene koristi od takih ljudi, ki pišejo v »Srnrdoljubu*, kakor tudi od »Smrdoljuba* samega tudi nič. Korist dobivam le od »Kmetovalca* in kmetijske družbe, katere član sem tudi Še nad 16 let Dopisniku <Smrdoljuba», ki ga tako vsi poznamo in prav nič ne maramo, svetujem to: Živi naj dopisnik rajši za svoj poklic, uči. naj lepi Kristusov nauk: »Ljubi svojega bližnjega* in tudi živi naj po tem nauku. Volitve naj prepusti nam davkoplačevalcem, bodemo znali tudi brez njega voliti. Preneha naj lagati po »Smrdoljubu* in »Slovencu* In naj se rajši uči pridige, namesto čečka v časnike. Podpira naj iz svoje mastne službe siromake in naj ne hrepeni samo po kraljestvu tega sveta. Svoje hudobne prijatelje naj poboljša, da ne bodo samo škodovali in obrezovali svojega bližnjega. Dopisnik naj sploh bolj ljubi in govori resnico. Laž ima kratke noge in zato ne pride daleč, Za danes sem napisal toliko, ker me je »Smrdo-ljub* prvi napadel, braniti se pa mora vsak.
Janu Krek,
kmetovalec v hribih.
Iz SoStanja. (Slovenskim rodoljubom in denarnim zavodom!) Slovenci v Šoštanju bijemo hud boj za ohranitev slovenskega trga Šoštanj: velika industrija v zvezi z raznimi obrtniki in trgovci, kateri so si s slovenskim denarjem napolnili svoje žepe, hoče na vsak način dobiti naš trg za večne čase v svoje roke in želi na ta način dobiti nadvlado ne le nad po pretežni večini prebivalstva popolnoma slovenskim trgom (glasom zadnjega uradnega ljudskega štetja prebiva v Šoštanju 908 Slovencev in 179 »takozvanih* Nemcev), ampak tudi nad celo Šaleško dolino, o čemur pričajo onemogli poskusi povodom zadnjih občinskih volitev t Velenju in Skalah.
Zoper ta stremljenja naših nasprotnikov nastopamo že leta in leta; dokaz temu je napredovanje slovenskega življa na celi črti. Število slovenskih hiš in posestev se je tekom
zadnjih let znatno pomnožilo; ustanovili amo narodna podjetja, kakor veliko usnjeno, elektrarno, kemično pralnico in tovarno za lesne izdelke. Razvili .smo živahno življenje v nadih društvih, čitalnica priroja mnogo veselic z. raznovrstnim sporedom iz zbira v svojem krogu Slovence cele Šaleško doline; podružnica planinskega društva prireja v poletnem času krasne izlete v našo divno okolico; olepševalno društvo je privabilo z neumornim delom veliko število letoviščnikov v naš kraj. Vse društveno delovanje pa najbolj pospešuje narodna godba, katera obstoji skoraj izključno iz bivših vojaških godcev in katero smo ustanovili z velikimi denarnimi žrtvami, uvažujoč nje važen pomen za razvoj družabnega življenja.
Vendar še s tem ni končano naše delo; hočemo še ustanoviti dve društvi, kateri naj pospešujeta izobrazbo in okrepljenje narodne zavesti v Šoštanju in v celi Šaleški dolini, namreč ljudsko knjižnico in »Šaleškega Sokola*. Ljudska knjižnica naj pripravlja tla za »Sokola*; ustanovitev iste smo tedni sklenili in pravila vladi predložili.
Namen društva »Ljudska knjižnica* je, potom javne ljudske čitalnice in javnih poljudnih predavanj vplivati izobraževalno na vse sloje trga Šoštanj in celo Šaleške doline.
Ustanovitev prve ljudske knjižnico na Spodnjem Štajerskem pa je spojena z velikimi stroški; kdor upošteva ogromen narodni davek, katerega plačujemo šoštanjski Slovenci, uvidi, da ne moremo tega podjetja iz lastne moči ustanoviti in se prvič obračamo na slovensko javnost s prošnjo, da nam omogoči z darili knjig, časopisov in zbornikov prejšnjih let ter z denarnimi prispevki ustanovitev omenjenega društva. Vsak tudi najmanjši dar so bo hvaležno sprejel in njega prejem v slov. listih naznanil. Vsa darila se naj pošiljajo na naslov: g. Vlad. Vošnjak v Šoštanju (Štaj.),
Kdor želi, da se ohrani trg Šoštanj kot zadnja slovenska postojanka ob koroški meji, kot narodno središče cele Šaleške doline, kdor Čuti z nami in ve ceniti naša prizadevanja, nas bo podpiral in pripomogel v to, da začne delovati še letošnje leto v Šoštanju društvo narodne prosvete in da razpne v bližnji bodočnosti »Šaleški Sokol* svoja krila nad Šaleško dolino.
Naš cilj je jasen: ojačiti hočemo tako naše stališče, da bodo vsi napori naših nasprotnikov, katere podpirajo razne moči, za vedno brezuspešni in potom izobraževalnega dela hočemo doseči, da so bodo zaceli majati oni stebri, na katerih sloni nemčurstvo našega trga in Šaleške doline.
Šoštanjski Slovenci.
Tržiške novice.
— Odhodnica. Odšel je iz Tržiča mož katerega bomo pogrešali še dolgo. Bil je vsaj v zadnjem času svojega bivanja med nami nekaka vodilna moč v gibanju slo venskega preporoda, udeleževal se je z vsemi silami boja za naš obstanek in dosegel uspehe, katerih ne bi nihče nikdar pričakoval.
Dne 26. m. m. odšel je iz Tržiča bla gorodni gospod notar Fran Stupica. 1 njim smo izgubili tržiški Slovenci ne le voditelja, marveč tudi najzaslužnejšega moža, ki jc z prav idealno nesebičnostjo deloval v povzdigo in razširjenje narodne zavednosti. Zato pa je bil tudi splošno priljubljen, kar je pričala velikanska udeležba slovenskih Tržičanov pri podoknici, katero so mu priredila društva bralno društvo, Sokol, posojilnica in Narodni dom v soboto 24. m. m. Slovenskega bralnega društva pevci so zapeli s priznano pre ciznostjo pod vodstvom zaslužnega gospoda
nadučilelja Jezerska tri pesmi: »Pri slovesi*, »Planinska roža* in »Hercegovska.* Po so-renadi je bil odhodni prijateljski sestanek v dvoranici slov. bral. društva, katerega se je udoležilo poleg zastopnikov imonovanih društev tudi precejšnjo število slovenskih meščanov. Napitnica se je vrstila za napitnico, vmes pa je popeval pevski zbor. Izmod na-pitnic naj navedom samo glavne. G. sodnik Rekar je napil odhajajočemu slavlje neu v imonu uradnikov, povdarjajoč njogovo uradniške zmožnosti in prijateljstvo, ki je je gojil do uradnikov; v imenu »tržiškega Sokola* poslovil se je od njega gospod J. P., ki jc kratkem govoru pojasnil veliki pomen slavljenčevoga bivanja v Tržiču za Slovenstvo in mu želel srečno pot na novo službeno mesto, v imenu »Narodnoga doma* so je zahvalil za njegovo vslrajno delovanje sedanji predsednik gospod učitelj Mahkota; v imenu »lovskega kluba* mu je napil gospod ran Ahačič, gospod Josip Pehare, tovarnar, pa ju napil milostivi gospe notarjevi. Na vsaki napilnici se je gospod notar zahvalil posebej in bilo je res ganljivo s kakim navdušenjem so bili njegovi govori sprejeti od navzočih, posebno ko je naglašal, da Tržičanov ne pozabi nikdar. Hi I jo ros lop prijateljski večer,' katerega navzočniki ne bodo pozabili tako hitro.
Mi pa se pridružujemo javnemu mnenju: Škoda moža!* Kako resnične so te besedo, naj pođemo kratek obris njegovega delovanja.
— Napačno informiran je bil gospod notar po svojom prihodu popolnoma nepristranski, dasi je pristopil takoj v začotku k obema tedaj že obstoječima narodnima društvoma bralnemu društvu in Sokolu. Ko pa so ga začeli Nemci napadati v »Grazer Tagblattu* radi lanskoletne demonstracije proti Riegerju
mimogrede omenimo čisto po nedolžnem
— (udi gospod notar ni mogel več ostati tako indiferenten kakor je bil. In zgodil se jo prevrat, ki je za tržiško slovenstvo rekel bi epohalnoga pomena. Odtegnil se je vplivu tržiških Nemcev in nomSkuhirjev ter se podal z vsemi silami v boj za naše pravice. Uspehi niso Izostali] kajti Slovenci, čeprav že prebujeni, vendar niso imeli nikakega odločnega voditelja in stranka brez voditelja sploh ni stranka. Ko pa so je postavil gosp. Stupica na čelo, pričelo se jo takoj drugačno Življenje. V kratkem času ustanov -ljena je bila posojilnica, ki sedaj krepko deluje v smislu slovenske zavednosti. A gospod notar jc šel dalje. Uvidel je, da narodna društva svojih namenov ne morejo nikakor izpolnjevati, če nimajo v to primernih prostorov. Ustanovil jc društvo »Narodni dom*. Zanašal se jc pri tem na podporo vseh tržiških Slovencev, zanašal se je na podporo izventržiških Slovencev. A spodletelo mu jc oboje. V Tržiču so tako imenovani katoliško-narodni odpovedali svojo podporo iz malenkostnih vzrokov takoj v začetku, podpor izventržiških Slovoncev pa je došlo tako malo, da pač ni vredno jih niti omenjati. A kljub temu mož ni obupal. Kakor se je oklenil vsake svoje misli z vso ljubeznijo, tako je tudi za to društvo zastavil vse svoje moči in ni miroval prej, da jc »Narodni dom* zasigural. In čim bode stal »Narodni dom*, bode to v prvi vrsti zasluga gospoda noter j a Stupice, Črke pa bodo, kakor je prav omenil sedanji društven pred-
sednik v svojem govoru, »krvave z zlatom* obrobljeno; kajti dom bo zidan iz krvavih delavskih Žuljev*. In vendar smo gospodu notarju hvaležni, da je sprožil to idealno misel, v katero naša inteligenca ne zaupa. Pokazali hočemo, da nismo nevredni njegovega zaupanja s lem, da bo čim prej stal »Narodni dom*. Gospodu notarja pa želimo obilo sreče v novi domovini I
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Basen o ježu in lisici. V sorsko župnijo jc prišel jež. Sorska fara mu je dala čedno stanovanje v kaplaniji. Jež je obljubil, da bode miren in bode delal skupno in v ljubezni z ljudmi. Toda čez nekaj časa je začel šopiriti jež svoje bodice. Opominjali so ga, naj bode miren, a jež se ni zmenil. Pretesno se mu je zdelo njegovo stanovanje v kaplaniji in zaželel si je čednega župnišča. Zato je začel jež zbadati tistega, ki jo imel pravico, biti v župnišču. Zbadal pa je ta jež tako hudobno, da se je studilo vsem poštenim ljudem. Obrekoval in lagal je o tistem, ki je bil njegov prednik. Dosegel jc s svojim zbadanjem toliko, da je tekla kri. To je dosegel bodičasti jež. Smejal so je v pest, ko je videl, kako dobro bodejo njegove bodice. Zares so tako zbodle bodice, da je moral ili tisli proč, ki je imel inštalirano pravico do župnišča, jež pa se je šopiril še bolj in konečno osvojil celo župnišče. Taka je basen o sorskem kaplanu in župniku.
— »Slovenec* je v skrbeh in povprašuje, kaj bode s sorsko afero. »Slovenca* pišejo katoliški duhovniki in kaj skrbi te božje namestnike sorska afera! Mi vemo, kaj jih skrbi. Radi bi videli, da bi bili naši ljudje kaznovani in oškodovani. Posebno se še veduo trudi za to kapelan Brajc in poštenjak Smo ve, ki vedno letata okrog sodnije. Tisti pa, ki jili hudobni klerikalci tožijo in obrekujejo, povedo, da niso ničesar storili proti postavam. Zato naj klerikalci, posebno duhovniki okrog »Slovenca*, le puste sorsko afero v miru in naj rajši premišljujejo svoje vnebovpijoče hudobije. Kdor ni slep, izprevidi, kdor ni gluh, lahko sliši, kakšni so klerikalci. Poglavitna zapoved klerikalcev jc: Sovraži svojega bližnjega kakor gada. In po tem poglavitnem nauku se ravnajo. Kdo je zasejal že toliko sovraštva med ljudi kakor klerikalci?
— Apostolj laži je »Smrdoljub*, ki prihaja v našo okolico v bolj malem številu. Kdor je bral zadnje številke tega hudobnega modrasa, jc izprevidel, da mu ni nič druzega mar kakor sejanje sovraštva proti vsem, ki ne trobijo v njegov rog.
— Kaj je storilo komu krivice; gasilno društvo v Sori? Društvo so ustanovili pošteni možje in mladeniči, ki jim ne more nihče očitali, da so to storili iz kakega sovraštva. In kaj piše vse <tSmrdoljub» proti gasilnemu društvu? Sram ga bodi, da tako zaničuje ognjegasce, ki so pripravljeni vsaki čas pomagati v nesreči svojemu bližnjemu. Gasilno društvo se ne bode po časopisih pulilo, ker to društvo ni politično. Zato naj tisti, ki piše v »Smrdoljubu*, pusti društvo v mira in naj ne izkuša škodovati, če noče ničesar koristiti.
M.Vidic
izdelovalec sodavice, raalinovega soka in pokallc (kraherl)
V Lescah na Gorenjskem
priporoča svoje izdelke.
'29-47
postrežba točna. C*ne nizko.
36-62
HOTEL „ILIRIJA"
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Poatrešba točna. Cene nizke.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Naznanilo.
; Uljudno naznanjam si. p. n. občinstvu, da sem otvoril v Kranju (hiša g. Kušlana pri eerkvi)
švicarsko delavnico za
ure. Izvrševala se bodo tudi popravila zlatnine, srebrnine in optičnega blaga v lastni delavnici.
Izobraževal sem se pri najznamenitejših švicarskih tovarnarjih in si pridobil prakso kakor malokateri urar.
Opomba: Kdor,pošlje ali prinese 5 ur k popravilu, se mu ena brez-v plačno popravi.
Kdor hoče zatorej imeti zanesljivo in dobro popravljeno um. naj s$ obrne na
prvo švicarsko delavnico
ker tam bo vsak najbolje in najhitreje postrežen. M-i Z veleapoštovanjem se priporoča
Matko Glavnik, urar  i lutiker.
li s@ hiii št 28
¥ EFl-lJI (Kokriško; i i jdmestje)
spadajoča v konkurzno maso tvrdke R. (A E. Rooss v Kranju, tvoreča vložek št. 409 davčne občine Kranj, • sodno cenjena z vrtom vred na K 58.147.
Pismene ponudbe, katerim je priložiti tudi 10f , irščine, je staviti konkurznemu upraviteljev u do vštetega 10. aprila )6.
S to prodajo se nikakor ne krati zastavne prav< potekarnih upnikov. V KRANJU, dne 27. marca 1906.
idolf jokali
50-2 fonkurzni upravitelj.
?r«z HonHiirencc
Je bodisi kar se tiče blaga ali cen
Angleško skladišče oblek £
Površnik za gos{ Ili rJHer .... Najnovejši moderhi doijp (, Jeto za dame . Obleka za dame najnovejšo a kroja, ali meter
dolgi paleto,.........
Moška obleka ali havelok......
Suknena obleka za dtn>"......
Višnjev narammk z rdeč«, oj  avnico (kapuco) za otroke v poljubih velikostih
igld.
6-
5-
4—• 350
250;
v tjubljani, Glavni trg 115
brez podružnice.
Kar doslej ni bilo mogoče
je odslej mogoče!
' Haveloki za dečke in deklin', jopiči, volnena krila, kakor tudi eleptit .bluze v vsako-
jakih barvah.........
Suknene hlače, najnovejše • eke za dečke in gospode, modni klopujtp .... Moderni klobuki, pique* telovniki, srajce, oprava za dečke, obstoječa iz: hlač, vesljaškega telovnika in čepice. . . Kostumi za tri- do desetletne otroke   . . Otroški klobuki, obleke za prah, telovniki s pasom za gospode, bluze .... Čepice, kravate, Moirć-pasi za dame, slamniki Najnovejši klobuki c. kr. komorne in dvorne
klobučarne P. & G. Habig na Dunaju     >  4 —
=== Vii predmeti so najokuaneje izgotovljenl
i    i HM
Velika iiber finega angleškega in francoskega sukna ta obleko po meri, kt se na Dunaju in ▼ Berolinu po najmodernejšem kroja hitro iigotavlja.
1-50J
i—
-901
-•50' -•20
Velespoštovanjem
57-1
O. Bernatovle.
Darila.
Darila, poslana odboru dijaške kuhinje od 8. jao. do 81. marca t. L: Profesorski kolegi) za januar 18 K, meščani 86 K, Jerica Dolenic ii Skorje Loke nabrala M Silvestrov večer v veseli družbi 7 09X. Oto Guzelj ii Škofje Loke 2 K, kas. poravnava Bree-Bernik 10 K (po dr. Debeveu), mestni trgovci mest« novoletnih daril 500 K, omizje pri Pulčavniku xa narodno pesem 2*60 K, Ba'-j-B-f F za lamaJek 60 vin., dijak C. za vrnjeni magnet 20 vin., Ant. Verbajs, tupnik v Kamni Gorici 6 JC, županstvo Kri Je pri Triku 8 K, Ii plaveč .Hotse-Wara» pri Smihoveu 16 K, durakisli (po prof. Jancu) 1 K, dr.W. 8. a zdravila 106 K, občina Šenčur po županu M. Barletu 10 K, za zmrznjeno Divo 2 K (Bloudek in Reeher), profesorski kolegij ta februar 11 K, me-Mul 22 60 K, Iv. Kokalj, c. kr. carinarski oflcijal v Trsta 20 K namesto venca na krsto svojemu očetu Juriju Kokalju, fupan Ant. Burger iz Hraš za občino Smlednik 20 K, dijaki za januar 116 K, župnik v pok. AL KumervStari Loki 4 K, prof. Jane najdenih 10 vin., a loške preste in garnirani liptavec 24 K, namesto venca na krsto Janka Majdiča g. in gospa Valenčič 10 K in Edv. Dolenz 16 K, župnik Iv. K. Trpin v Mošnjah 10 K, župnik Fr. Bleivreis v LeSah 10 K, dijaki za februar 86 K, prof. Jane najdene 1 K, dr. Jos. Kuiar letni prispevek 24 K, I. Ambroz, c. in kr. morn. kurat v Puhu polovico med prijatelji nabrane svote mesto venca p«k. f. Anteju izpod Stola 46 K, mestna občina Kranj za 1.1906 600 K, profesorski kolegij ia marec 9 K, me-•ttani 86-60 K, kurat J. Jarc, Bočinj v Istri 4 K, dobljena stava 2 K, posojilnica v Radovljici za 1.1906 60 K, 'upnik I. Oblak na Bledu 2 K, Fr. Šavnik, nezasluženu ptolilo 1'60 K. salamuri 80 vin., dijaki za marec KI K, obito okno 40 vin. (po prof. Juncu). — V imenu pod parane mladine se zahvaljuje odbor za vse prejete do-aeske; zajedno se pa obrača do vseh mladinoljubov, naj blagovolijo podpirati negovo delovanje. Od 16 februarja do 80. marca 1.1. je izdal za 2915 kosil in 2874 večerij 1101*96 K. Ker so podpiranci pridni, ni pričakovati, da bi bil odbor primoran koga odsloviti, ' tako da znala proračun stroškov za hrano do srede julija okoli 2000 K. Zato prosi odhor, da se spomnita ravno sedaj ob velikonočnem času vsi, katerim je ra izobrazbo mladine, dijaške kuhinje v Kranju ter ji podare lepih pirhov.
Dobro ohranjeno
kolo
skoro
DOTO
(Diirrkop Diana 1898)
se za nizko ceno proda. 46-3
t
Kje, pove upravniStvo «Gorenjca».
Naznanilo.
Priporočam vsakomur svojo
izdelovalni« cestnin! opeHe
katera opeka je najboljša izmed vseh in tudi najpriljubljenejša. Dobiva se tudi <iblt»-opeka, kakor tudi več drugih izdelkov, in sicer korita ia svinjake in korita ia vodnjake pod zelo ugodnimi pogoji1. — Oddajal jih bode tudi gostilničar «pri železnem mostu* na Primskovem pri Kranju.
Jernej Zamer
86-8 OlSevek p. Tupaliče.
se sprejme1 takoj
v tiskarni lv.Pr.Lamflreta v
Pozor!
Prej 140 sedaj 160 kosov finega peciva za samo 2 kroni razpošilja proti povzetju
E. BRANDT
tovarna sladščic v Kranju. Večja naročila še ceneje.     224 16
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
t katerih se prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
Singer Co., ako. draž. sa šivalne stroje
Kranj, glavni trg 192.
38-7
104-96
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage  in vse
■troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zalotra 121—77
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
>niki se doposljejo na zahtevanje zastonj.
Najbolje za zobe.
Dobivi se ¥ lektrii o. K. šivilki v Kraji
Najcenejša ln najhitrejša vožnja je 8 paniki
,Severuonemškega Lloyda'
iz Bremena v ]few»york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiaer Wilhelm der Grosse. - Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kskor tudi listke- za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne .Pri starem Tiftleijn*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapfli'ne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in \Vashington nudi DaSe društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galdeiton. Odhod na tej progi iz Bnmena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singnpore, v Avstralijo itd. itd. 186—28
10
B+C
,North British and Merkantile4
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena lete 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna družba proti ognju je nijbogatejU in najstarejša v Avstriji, je najvišje konsesi-| jonirana. je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa Z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najagodnajliini pogoji
škoda, pomočena po ognja in streli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travni-i in poljski pridelki, dalje nelo živina, ki je morda na pali od strele zadeta. Zavarovalnina je taka, da s ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno se tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača.
Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-16
Tapetni), ii jr<jro|ir
Drag. Puc
LJubljani, Dunajska cesta 16
zvršuje vsa tapetniška dala ter ima t zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične at-oge pohištva prve kranjske mizarske zadruge t Št. Vida nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 114-7*
Bajcenejia in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor
najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-raega, Roskopf, Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski
1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih
^*%^BI ceiluh* ~~ Dokaz' da ie mo'e blafl0 w >. r$!m sares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po cele« sveta ln lnam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest
rsmonloar-Roskopf, trpežno Ravn0 j6 izšel Ua|H0V6JŠ1 VOHU Cenil, t^^l trP*i°l0 fe* (kolesje, gld. 246, enaka iz ... ' „»XII. —»I«! I. ««Xt„;„« M« in modni pokrovi, gld. pravega srebra gld. 395, Kateri 86 p081|6 ZaStOnj 10 pOSuHUO 186, ista z dobrim anker mta z dvojnatlm tišini src pi*0St0.
Si. 50z. Nikelnasta anker-
Št. 506. Prava srebrna i ilin-
bnsim močnim pokrovom .,
gi.6'60 in naprej.    Moške me, 2 tretjim naravne velikosti.
kolesjem gld. 8*95 in naprej.
114-89
Izvrstna prilika potovanja v ftllterikO je danes čez
#amburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter šibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se ime nujeta:
. lmopj[/fl     čevljev dolg, 74 širok, Prvl: Allltillnd 58 glob., nosi 22.250 ton,
if drugi: Kaiserin Augusta Viktoria■
t 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Votnja preko oceana ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo po'ilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie
?r. $eanig> £jubljana9 Kolodvorske ulice % 28.
JOS. MIIBL
J. Spreiteerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkove ulloe sit. StnUeiHierto Ig tatrottltt kHaCaničaraErt.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, veina vrste, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike iti.
Specijaliteta: lOMt
valjični zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje 11 kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoči M-3t>
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v Ljubljani. |*
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ia gospode, uradniških uniform, salonskih, turlstov-skih ln kolesarskih oblek ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega ia hrnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobre in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Motam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlkl najboljšega izdelka ter so sprejemajo tudi popravila, so—a
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernove ulice št. 9
Velika zaloga izgotov-ljenih oblek
it gospode, dečke ln otroke.
Konfekcija za djame,
Solidno blago
po čudovito niskih cenah.
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine it 4 prosto.
V V / V V 7 V V V V V V V VV
(JarčKc najbolj!« Vrsti)
kupuje v večji množini (vreće po 20—25 kg).
A. Šmira, Dunaj 17/1
ai—7 Elterleinplatz 7.
Prvo in največje JiFlfir*
vozna kolesa, šivalne stroje in zraven spadajoče stvari Mittlor & Co., Dunaj XIH/5 HittelberptrasBe 27
priporoma svoja dobro znana in priljubljena oklopna* koleaa. — Bogato ilustriran cenik i 128 str. za 1. 1006 se poSlje zastonj in poštnine prosto.
Ižcejo se zastopniki in prekupovalci v vseh delih države. 47—2
JRestna hranilnica v Kranju
obrestuje hranilne vloge
^^^^= po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1—T
Branje Tloj K 3,970.74» 87. Stanja hipotecnih potojll K 8,257.246 «2.
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane sttefr« o-pede „;
Ki
(5trangfalzztcgcl).
Barve: a) rdeči naravno igani, b) črno iapregnlranl. - Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola. - Najllcnejše, najcenejše ln najprlnrostelše sfrešno kritle - Dalle priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. - Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. - Takojšnja in najzaneslliveiša
postrežba. - Sprejmo se zastopniki. 1 J
Izdaja konsnrnj • Gorenjce>.
Odgovorni urednik Andrej Seve
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.
12
18