Ovire povoljnih učnih in vzgojnih uspehov v šoli. (Poročal na okr. učiteljski konferenci v I jubljani dne 24. junija 1922. Fran Skulj) Človeštvo danes hitro živi in hoče v velikih požirkih uživati vse, kar nudi svet. dd tod ono hlastanje po blagu in premoženju. Morala je potisnjena v zadnji kot. Z neko lahkoto se vzame vse, kar pride na človeka. Ljudje so brez plemenitili čustev, žive v neki duševni apaHji in brezskrbi za bodočnost. Mladina živi v tej eri in kdo bi se čudil, če se vsega tega ne navzame. Lahkomišljenost je v mladini do blaznosti vkoreninjena. Vse delo, ves napor, vsa skrb vzgojitelja ^ pri taki mladini bob ob steno. Šola sto ri kar rnore, pogosto z neizmernim trudom. toda dokler ne posežejo vsi, pa prav vsi činitelji v boj proti splošni propalosti, toliko časa ne bo inogoče zajeziti in omejiti samo po šoli ono zlo, ki mori mladino današnjih dni. Pogosto čujeino: »S starejšo, šoli odraslo mladino ne bo mogoče mnogo napraviti, pri šolski mlad;ni treba pričeti.« To načelo se mi zdi popolno napačno. Vseh, ki tako govore, je ono stališče, ki jim ga nudi komodnost. Tako govore vsi oni, ki jim ni pri srcu kulturna povzdiga naroda in ki ne liubi šolc. Z praznimi frazami rešujejo največJe probleme in v tem slučaju si mislijo: »^ola, vzgojitelji, tu imate kost, glodajte jo, mi bomo imeli še nadalje priliko zabavljati, da šola ničesar ne stori, da je to silno draga, a brezplodna institucija. — Tndi na šoli odraslo mladino je treba vplivati in težiti po tem, da se vrne zopet na prava pota. Ti bodo stalno vplivali na mlajše: postali bodo starši — in ali naj vzgoja in pouk napreduje, če bodo starši nevzgojeni? — Kdo naj se briga za vzgojo teh? Pravim da vsi, ki so poklicani vzeojevati. Učitelji, društva, cerkev in država. vsak s svojimi sredstvi, s svojimi metodami. toda iskreno in pošteno. V mestih naj se ustanove, kakor imajo že v Celju in Mariboru, ljudsks univerze, po deželi naj vzamejo v roko ijudsko izobrazbo učitelji, duhovniki in inteligenti, komur je pri srcu kulturni pokret naroda. — Kakšen je vptiv doma? Ne dosti boljši kakor oni mladinske okolice, saj je vzet iz mase enakih, je molekul od iste materije z vsemi slabostmi svoie okolice. Pomembnejši in izdatnejši je bodisi v dobrem, ali v slabem, kolikcr boljso ali slabšo vzgojo imajo starši sami. Krivice nikomur! Veliko je še staršev, pri katerih je krepost premagala spiošno pokvarjenost, toda eno je več aii manj vsepovsod doma, to je materi- jalizem. ki se je globoko ugnezdil skoraj v vse doitijove. ¦— Opazoval sem tekorn teii tezkih časov otroke raznih stanov in našel sem prav presenetljiv rezultat. Otioci srednjesituiranih staršev. ki imajo svojemu stanu primerno izobrazbo in dobro vzgojo, so povprečno dobri in napredujejo. Otroci bogatih, zlasti onih, v in po vojni obogatelih so brez vsakega idealnega poleta, brezbrižnost jim gleda iz oči. Topi so za opomine, brezvestni v delu, lahkomišljeni po veliki veoini do skrajnosti. Iz njih gleda vojna psiha starišev. Pri otrocih revnih starišev je malo brige za pouk, njih srca so prepojena komunizina in nihilizma. Kje so otroci to dobili? V šoli ne — dom ali okolica sta jim dala to. (Dalje prihodnjič.)