Per 211/1914
10002715., 4
...0R5KI GOSPODAR
List za povspeševanje kme-
tijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugI polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno
Štev. I
V Gorici dne 3!. marca 1914.
Tečaj X.
Če se krave prepojajo
ali zvržejo, tiči vzrok v spolovilnem kužnem kataru.
„ . . Bissulin odgovarja vsem zahtevam in je sredstvo, katero pri spolovilnem kužnem kataru skoraj nikdar ne odreče".
Der frankische Bauer 1912, N. 12. „ . . Med zdravili, ki se uporabljajo zoper kužni katar, je bissulin prvi."
Allg. Schweizer Ztg. 1909, N. 12. „ . . Zdravljenje z bissulinom se do dandanes najbolje sponaša".	Koztelek 1909, N. 9.
Bissulin se dobi samo na predpis živinozdravnika. Čuvajte se pred ponarjenimi izdelki! Vsak čepek pristnega bissulina nosi ime na svojem ovoju. Brošurica s sliko te bolezni se dobi brezplačno pri H. Trommsdorff, kem. tvorniea, Aachen-

HHHUT IZIDOR
auL stavbena fvrdka v Gorici
ulica Adelaide Ristori štev. 5.
Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, pro-== računov ter kolavdacij po najnižjih cenah. =
IVAN KRAVO S
AI^J^jf	Gorica na Kornju št. II.
fff^^ SEDLARSKA DELAVNICA Jsiftip Zaloga konjskih »preg in potrebščin za potouanje.
40 odstotno kalijevo sol
ima na prodaj »Goriško kmetijsko društvo" v GORICI
na Kornu št. 2, (v Attemsovi palači). — — — — — —
Kdor hoče dobiti mnogo pridelka, naj seme vsako tretje leto premenja.
mi OVES b®
OVILLKOMM)
Ta težka vrsta ovsa uspeva na vsaki zemlji, izkazala se je kot naj zgodnejša, najrodovitnejša, napravi dolgo, prav dobro slamo za krmo in ne poleže. Ker se mora sejati ta oves naredko, zato zadostuje za vsak oral 60 semena. Razpošilja se 25 kg za k 9.—, 50 kg za k 17.—, 100 kg za 32.- z vrečo vred. Vzorčne vrečice 5 kg po posti frank o proti dopošiljatvi 3 k 20 v.
BENEDIKT HERTL, posestnik GRAD GOLITSCH pri KONJICAH (Gonobitz)
Štajersko.
.Ljubljanska kreditna banka"
podružnica v Gorici
je iavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli, n« knjižice obrestuje po 43|(°|„, viole v tekočem računu po dogovoru. Delniško glavnica H 8,000.000. — Rezervni zaklad K 800.000.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trsi
Tvornica kmetijskih strojev
C. I
(Lastniki: BRSTJE iilž- PR0SCH>
Iždelnje in prodaja raznovrstno
kmet. orodje in stroje najboljše
..........._	- — kakovosti.---
I^^^^MKe&T^Mr^^^MUstanovljeni 1875. = Lastni inž. biro.
^^HgS^Rlvš®!*« Odlikovana z najvišjimi priznanji na vseh
— raz.tavah, ki se jih je udeležila. —
Edini zastopnik za Goriško-Gradiščansko Istro in Kranjsko.
„OorfšHo kmetijska ■	društvo"»B o r i g i,
/•^ffllgS^^^rj.tudi zaloga naših raznovrstnih strojev.
Zahtevajte cenike, ki se pošiljajo brezplačno!
aM^aMa^MsaMi ~ M ž iri ~ j<meeka banka v C^oriei
na Kornu št. 12
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po	3|4 0 0
stalne vloge po dogovoru tudi višje. Načelstvo obstoji iz gg. Dr. Alojzij F r a n k o, predsednik, Ivan S a u ni g, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Matija Rutar, c. kr. viš. sodni svetnik v Gorici, Anton K1 a n č i č, velep. in župan ---v Podgori, Ignacij Kri ž man, nadučitelj v Dornbergu. - - -
fijg&fcj JIM/
SVILOREJSKI ZAVOD
deželnega kulturnega sveta v Tridentu
s podružnico y adrijansftem Casteimare (flbruzzi)
Sviloprejkino seme, selekcijonlrano po celularnem sistemu.
Posebne reje za dobavo semena. Fizijologično in mikroskopično odbiranje. — Racijonelno križanje.
Posebnost p!?,S,,, sperico a bico moro}SfgiLT^alntana
_____ "OUgiailO r	J == meridionale. s
Ta zavod se glasom svojih določil ne bavi s kupčijo in špekulacijo. — Njegov namen jc edino le ta, da prideluje zdravo in izborno sviloprejkino seme — kar dokazujejo 30 letni rezultati. Ta zavod je v stanu, pridelovati najbolj zanesljivo — zdravo seme, ker je opremljen z vsemi modernimi pripravami za izrejo sviloprejk, ter za dobavo in preiskovanje semena in ker ima zanesljivo in tehniški izobraženo osobje.
Naročbe sprejema: Peli con Franc h. št. 56 — Sovodnje pri Rubijah (Goriško), pa tudi „Gor. kmet. društvo"
: v Gorici.	:
Primorski Gospodar
liist za povspeševarcje kmetijstva v slovenskem PrimoFju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo
ffceo. 4. | gorici, dne 31. marca 1914. Jeeaj g.
Obsegi 1. Klarnca, grgonc, gnjet, slankamenka; 1. Kako naj se solo — šparglji za razpošiljanje v oddaljene kraje pakirajo; 3. Skrb za varstvo rastlin v mesecu aprilu; 4. Pod kakimi pogoji oddaja c. k. deželna hramba tovorna živinčeta v zasebno rabo (Nadaljevanje); 5. Gospodarske drobtinice; 6. Kmetovalčeva opravila v mesecu aprilu; 7. Poročila; 8. Društvene vesti; 9. Na no i o priglašeni za pristop k «Gor. kmet. društvu*.
Klarnca, grgonc, gnjet, slankamenka.
Pri manjših vinogradnikih po goriški in tudi kranjski vipavski dolini se je nekako vdomačila navada, da preveč sade in pomnožujejo navadne nizke trtne vrste, t. i. takšne, ki veliko rodijo, a dajejo prav šibka, za boljšo kupčijo nesposobna vina. To so v prvi vrsti klarnca, g r g o n c in gnjet, katerih vina se uporabljajo večinoma za domačo potrebo, bodisi kot taka, ali pa za zboljšanje družinske pijače ali petijota.
Dokler se te vrste trt s tem namenom sadijo in gojijo, je dobro in celo priporočljivo-, kajti za domačo porabo se pri sedanjih dragih časih ne morejo uporabljati ntočna finejša vina, marveč lahka, cenena vina, kakršna dajajo ravno navedene vrste v izobilju.
Zadnja leta pa so pričeli mnogi saditi take vrste tudi v boljših strmih legah med finejše trtne sorte, t. j. med rizling, burgundec, pinolo itd., kar se pa nikakor ne more odobravati. Da ni to iz kupčijskega stališča pravo, se je očividno pokazalo posebno pri zadnjih dveh vinskih letinah. Marsikateri si je ravno vsled take mešanice koj v jeseni svojo kupčijo pokvaril, posebno oni, ki bi lahko svoj pridelek koj izpod preše prodali, toraj kot še sladki, nepovreti mošt. Mnogi so morali svoj mošt s kolodvora nazaj peljati, ker ga kupec vsled prernale množine
sladkorja in rezkobe, ter preobile kisline, ni mogel rabiti, oziroma po popred določeni ceni plačati.
V resnici so imeli mnogi taki mošti namesto poprečno 15 do 17% sladkorja, komaj 11—13%, merjeni koj po trgatvi v vinogradu, ko ni grozdje toraj še prav nič kipelo. Na kolodvoru so pa imeli taki mošti samo še 10 ali 8 in celo samo 7 ali 6% sladkorja, ker ga je v teku 1—2 dni vsled primerne gor-kote nekaj odstotkov že pokipelo. Ker niso imeli ti mošti tudi r.ikake rezkobe, so kupci, nepoznajoč razmere, postali nezaupljivi, ter so že sklenjene kupčije razdrli in odšli s prazno posodo v druge kraje. In tako se je kupčija takoj zmanjšala za več tisoč hektolitrov, kar se še sedaj čuti tudi na ceni.
Vkljub temu pa bi ne nastali taki nedostatki, ko bi posamezniki potrgali (pobendimali) najprej le bolj zrelo grozdje fi-nejših trt, ali pa ko bi bili pustili še nekaj časa vse na trtah, da bi vse skupaj popolnejše dozorelo, kajti pri zrelem grozdju se sladkor pri količkaj lepem vremenu z vsakim dnem znatno množi.
Naj bi toraj lanskoletne skušnje naše svojeglavne vinogradnike do večje previdnosti prisilile!
Gcrinavedene klarnce, grgonca in gnjeta ter drugih enakih, nizkih vrst ni treba ravno zavreči ali popolnoma iztrebiti, ker tudi te vrste trt imajo iz gospodarskega stališča istotako vrednost, kakor n. pr. rizling, burgundec, silvanec, pinola itd.: toda gre se tukaj le za to, da se take nizke sorte popolnoma ločijo od boljših vrst, ter da se vsako grozdje zase spreša in shrani. Na ta način se grozdje tako ločenih nasadov v poljubnem času, prej ali pozneje potrga, kakor razmere in vreme kažejo. Če morda grozdje, tudi teh v nizkih legali rastočih trt, dobro dozori, potem se lahko ta mošt ali to vino z drugim moštom ali vinam iz boljše lege pomeša. Drugače pa je bolje, da se vsako zase napravi in ločeno shrani.
Sedaj treba že z ozirom na novi vinski zakon previdneje postopati, kajti prav lahko se pripeti, da čeravno ni producent svojemu vinu ničesar dodal, da ga kemično preskuševališče smatra ponarejenim, namreč kot »polvino«, t. j. razredčeno alt s petijotom pomešano pijačo. To se prav lahko zgodi, posebno če izvira dotični pridelek od prav nizkih trtnih vrst, in če groz-
clje ni popolnoma dozorelo, odnosno če se je trgatev vršila ob deževnem vremenu.
Kdor je pa radi katerikolih okolščin primorau pomnoževafi v pretežni meri bolj nizke trtne vrste, potem naj se v nadomestek posluži rajši bele trtne vrste slankamenke, kajti slankamenka v vsakem slučaju bolje dozori in da mnogo boljše vino, kot imenovane vrste. Prav zrela slankamenka doseže tudi 21—22% sladkorja, dočim dosežejo klarnca in druge komaj 14—15%.
Razun tega je slankamenka jako močne rasti, kar jo ravno za plante vsposoblja; je jako rodovitna in napravlja velike grozde, ki le redkokdaj gnijejo, ker imajo jagode debelo lupino. Tudi se krepko zoperstavlja raznim boleznim, ter prenaša, kar je ravno za vipavsko dolino istotako važno; prav dobro sušo in burjo. Ker ima močne liste in debele grozdne peclje, ji tudi toča tako ne škoduje kot drugim trtam z mehkimi in majhnim listjem.
Kako naj se solo-špargljl za razpošiljanje v oddaljene kraje pakirajo.
V lanski 23. štev. »Prim. Gosp.« sem toplo priporočal pridelovanje takozvanega »s o 1 o š p a r g 1 j a«. Poudarjal sem, da se pridelovanje takih špargljev prav dobro izplača, kajti proda se ga v oddaljenih krajih, kjer podnebje za pridelovanje špargljev ni posebno ugodno, prav drago. Kakor sem uže v zgorajnavedeni številki omenil, pošiljalo se je svoječasno take šparglje s Slapa pri Vipavi celo v Stockholm, takozvanemu potrolejskemu kralju g. Nobel-u. Da se pa ti šparglji na poti ne presuše oziroma polomijo, se morajo pred razpošiljanjem pravilno zapakirati. Takšni šparglji so morajo zapakirati tako, kakor kaže podoba 1. Napraviti se morajo v to svrho zabojčki iz kolikor mogoče tenkih deščic. Luč ali notranji dolgo-
Fr. G o m b a č v Ljubljani.
stni premer naj meri pri teti zabojčkih nekoliko več nego znaša dolgost špargljev t. I. 12 do 27 cm. Visočina in širina zabojčka se ravna po množini špargljev, ki se imajo zapakirati. Na dno zabojčka naj se dene najprej tenko plast mokrega, ali vendar dobro iztisnjenega mahu, istotako naj se pokrijeta z mahom tudi obe končnici zabojčka. Na dolnjih koncih naj se odrežejo špar-glji vodoravno in ne poševno, nakar naj se vlagajo v zabojček tako, da bo obrnjen dolnji konec prvega proti desni, drugega proti levi končnici i. t. d., tako naj se vlagajo ves čas, dokler se zabojček do vrha napolni. Na vrh špargljev naj se dene ko-nečno tenka plast vlažnega mahu in pokrovec nato z žebeljčki pritrdi. Dobro je, če se vsako tretjo ali četrto v zabojček vloženo plast špargljev med pakiranjem narahlem poškropi s čisto vodo. Tako zapakirani šparglji ne zgube, tudi če so na poti 8 dni, skoraj prav nič ne svoji teži. prav tako ne zgube pa tudi prav nič nasvoji dobroti. Ce se pa zapakirajo naravnost v šope zvezani šparglji po običajnem načinu v košare ali pa za-bojčeke, zgube četrtino svoje prvotne teže, a postanejo obenem trdi in zgube mnogo na okusu.	R. Dolenc.
Skrb za varstvo rastiin v mesecu aprilu.
V vinogradu se bliža zatiranje škodljivcev koncu, kvečem da se zapazi pri prav zgodnjih trtnih vrstah prve lističe zvite v smodke po trtnem rilčkarju ali trtjonu. Te smodke naj se odščipnejo in sežgejo. Že sedaj je treba, da si omisli vinogradnik dobro trtno škropilnico in žveplavnik. Ker je treba gledati pri prvi na to, da se prihrani na škropilni tekočini, zato se priporoča naj si nabavi vsakdo, če le mogoče, škropilnico z različnimi razpršilniki, kakor n. pr. razpršilnik Trenti"), kateri
Pod. 1. Zapakirani sološpargelj.
Tak razpršilnik se dobi pri inž. Robert Paternoli v Gorici.
služi prav dobro posebno pri prvem škropljenji vinogradov, trtnic, kakor tudi kasneje za pokončevanje grozdnega molja ali kiseljaka. Pazi naj vsak trtorejee, da kupi za žveplanje trt kolikor mogoče drobno semleto bodisi navadno kakor tudi ga-lično žveplo, ter naj ne gleda preveč na višjo ceno, kajti, če tudi za nakup več izda, prihrani pa na materijalu in doseže mnogo boljši uspeh.
Ko sadno drevje cvete, naj se pusti na miru, ko pa odcvete, naj se zatirajo razne bolezni in škodljivci, ki se pojavijo v tem času.
Nadaljuje naj se s pokončevanjem rilčkarjev in raznih drugih škodljivcev, ter njihovih ličink in gosenic, ki se začnejo prikazovati. Da se spravijo z drevja, naj se drevje na vse zgodaj zjutraj krepko strese, kajti ker je mrčes nekako otrpnel, pade vsled sunka na tla. Da se pa lahko poberejo oziroma na tleh ležeči pokonča, naj se razgrne pod drevesom po tleh kakšno rjuho. Zamorjeni in zrumeneli cveti so napadeni od ličink, zato naj se zmaste s prsti ali pa oberejo in sežgejo. Go-seničja gnezda naj se z vejico vred, na kateri vise, odrežejo in sežgejo ali pa osmode z goseničjo bakljo. Ce so se polotili čre-šenj ali pa drugega sadnega drevja pedici ali zemljemerke, naj se takšno drevje poškropi z emulzijo, obstoječo iz tobakovega izvlečka in milnice mazavega mila (kakršna se uporablja za pokončevanje rastlinskih ušic na sadnem drevjem, vrtnicah itd.). Tej emulziji naj se doda nekoliko špirita ali pa arsenikove raztopine. Kdor uporablja arzenikovo raztopino, treba da je previden, ker so arzenikove soli zelo strupene! Dobro je tudi če se obnove lepivni pasi po deblih, kajti na nje se ulovi mrčes, ki slučajno ali pa stresanjem drevja pade na tla in se hoče zopet vrniti po deblu na drevje.
Ko drevje odcvete, naj se poškropi v drugič z 1 odstotno bakrencgalično-apneno raztopino, da se prepreči gniloba sadja, grintavost, rija itd., samo oni raztopini, s katero se hoče obvarovati krtovičenje breskvinega listja, naj se doda odstotka amonijevega klorca. Da se obrani drevje sadnih moljev ali tončičev, naj se doda galično-apneni raztopini na vsak hI po 50—80 g kalijevega arsenikat pazi naj se pa, ker je ta sol strupena!). Priporočljivo je. da se poškropi drevje vnovič v
vseli prejnavedenih slučajih še v tretje in sicer kaka 2 do 3 tedne po drugem škropljenji.
Nadaljuje naj se s prekopavanjem in preoravanjem zemlje. Nikar pa ni smeti pozabiti pri tem delu na to, da je treba pokončati ličinke, ki so se spravile na površje. Pokončajo naj se na oni način, kakor se je nasvetovalo v pretečenem mesecu.
Da ne požro posejane turšice vrane, se priporoča pobarvati oziroma namočiti jo v anilinovi barvi. Plevel rastoč v žitnih setvah se pokonča, ako se ga poškropi z P/ raztopino zelene galice ali pa naj se raztrosi, dokler je rosan, apneni dušeč. Pa se pokončajo strune (pokaličine ličinke), kakor tudi stonogi, naj se nastavi zvrtan krompir, ker se radi poskrivajo vanj. nakar se jih pomori.
Kdor travnikov še ni pobranal, je sedaj skrajni čas, da to stori. Ce so ogrci travno rušo mestoma uničili, naj se* ta mesta prekopljejo, pognoje in s travnim semenom obsejejo. Nadaljuje naj se z izkopavanjem podleska.
Love in pokončavajo naj se majni hrošči, zlata minica in drugi razni večji škodljivi hrošči. Otresa naj se drevje v zgodnjih jutranjih urah, hrošči poberejo, oparijo in dado prešičem ali vržejo kokošim.
Da ne napade špargljev rija, naj se poškrope z 1% bakre-nogalično-apneno raztopino. Kjer se je bati, da bi bolhači pokončali zeljnice (vrzote, kolerabe itd.), kakor tudi krmsko peso itd., naj se raztrosi po lešicah pesek namočen v petroleju, pepel, tobakov prah ali pa prah živega apna zmešan z žvep-leno moko.
Natančna navodila in pojasnila, tičoča se varstva rastlin daje vsakomur brezplačno podpisano vodstvo.
Vodstvo c. k r. kmet. - k e rn. p o s k u š e v a 1 i š č a
v G o r i c i.
Pod kakimi pogoji oddaja c. k. deželna bramba tovorna živlrjčeta v zasebno rabo.
(Nadaljevanje.) § 7.
Pravnemu pomočku odškodbe zaradi prikratbe nad polovico prave vrednosti se odrekata obe stranki.
§ 8.
a)Uprava	deželne brambe ima pravico dati tovorno živinče vsak čas, zlasti tudi v njegovem s t o j al i š č u ogledati in preiskati.
b)	Rabnik je dolžan privesti tovorno živinče, da se dožene sposobnost za vojno službo, na prejeti poziv (pozitivno obvestilo) na vsako leto dvakrat, spomladi in v jeseni, vršeče se redne p r e g 1 e d e ob času in na kraju, ki se naznanita v pozivu.
Ako se ne posluži ta pravica, se lahko tovorno živinče pri-en mesec, odpade prvi redni pregled.
Nadalje odpade tudi vedno redni pregled, ki neposredni e sledi službovanju tovornega živinčeta.
c)	Pregled se vrši nadalje vselej, kadar pride tovorno živinče na službovanje, da se dožene njegova sposobnost za vojno službo.
d)	Ako se tovorno živinče ne privede za enega pod b) in c) oznamenjenih povodov, mora rabnik, ako se pogodbeno razmerje morda ne razveže na podlagi § 9 e) ali f), privesti tovorno živinče na dodatni pregled ob času in na kraju, ki se mu naznanita; na tak pregled je privesti tovorno živinče, če se pogodbeno razmerje ne razveže v zmislu § 9 b), tudi tedaj, kadar se ob pregledu spozna, da je »nesposobno za vojno službo, pa se še da popraviti«.
e)	Rabnik ima ob pregledih tovornega živinčeta po § 10 a) pravico do povračila prevoznih stroškov, razen če gre za dodatni pregled, ki je postal potreben zaradi neopravičene zamude ali zaradi tega. ker je bil rabnik kriv gori omenjenega stanja tovornega živinčeta.
f)	Tovorno živinče se s pregledi rabniku sme dalje časa odtegniti nego en dan. ne vštevši prevoza.
§ 9.
a) Ako rabnik krši določila § 2, ima poveljstvo pravico brez ovinkov razvezati pogodbeno razmerje.
b)	Ako postane tovorno živinče zaradi rabnikove krivde »nesposobno za vojno službo, pase seda po-popravit i«, ima poveljstvo tudi pravico razvezati pogodbeno razmerje.
Ako se ne posluži ta pravice, se lahko tovorno živinče pridrži pri krdelu dotlej, da se popravi, ako ga poveljstvo ne prepusti rabniku, da se popravi.
Rabnik je v vseh primerih dolžan plačati konvencijsko kazen v znesku 30 kron.
Ako se je pogodbeno razmerje razvezalo po točki b). prvi odstavek, kakor tudi tedaj, kadar se je tovorno živinče pridržalo pri krdelu v zmislu točke b), drugi odstavek, je rabnik vrhutega dolžan upravi deželne uprave povrniti oskrbne stroške za tovorno živinče v obsegu, določenem v § 10 b), dotlej, da se popolnoma zopet popravi, toda ne za daljšo dobo nego za tri mesce. Prav tako ga zadenejo tudi stroški prevoza tovornega živinčeta h krdelu, oziroma od njega in stroški za porabljena zdravila i. dr.
Ako se najde tovorno živinče, če se je prepustilo rabniku, da se popravi, po njegovi krivdi po preteku primerne dobe še vedno v gorioznamenjenem stanju, razveže poveljstvo pogodbo; pri tem mora rabnik plačati vse stroške po sprednjem odstavku.
c)	Ako postane tovorno živinče po rabnikovi krivdi »nesposobno za vojno službo, se ne da več popraviti«, razveže poveljstvo pogodbo. Uprava deželne brambe proda tovorno živinče na dražbi prostovoljno, brez posredovanja sodišč ali javnih oseb in rabnik mora. ako izkupilo ne doseže stroškov nakupa, upravi deželne brambe doplačati razliko na te stroške. Od tega pa si sme za vsako vštevno leto dosedanje zasebne rabe odbiti znesek ene šestine stroškov nakupa; pri tem se doba 6 mescev manj sploh ne šteje, doba nad 6 mescev pa se šteje za polno leto.
Ako nastanejo upravi deželne brambe pred dražbanjem tovornega živinčeta oskrbni stroški, jih mora rabnik povrniti v obsegu § 10 b).
d)	Ako tovorno živinče po rabnikovi krivdi pogine, a k > se je moralo pobiti, ako se izgubi ali ako rabnik izročeno mu tovorno živinče p r o d a ali z a s t a v i .mora upravi deželne brambe povrniti stroške nakupa; pri tem veljajo določila pod c) o odbitku tudi tukaj. Razen tega je dolžan plačati 100 kron konvencijske kazni.
e)	Ako se tovorno živinče ne privede narede npr e-gledalinadodatr>; pregled, ne da bi rabnik takoj zadostno opravičil to opustitev, ima poveljstvo pravico razvezati pogodbeno razmerje.
Ako se poveljstvo ne posluži te pravice, je rabnik dolžan plačati 30 kron konvencijske kazni.
f)	Ako se tovorno živinče ne izroči pravočasno ob času, določenem za prihod na službovanje,izjemnoslužbovanje v miru ali za mobilizacijo, ne da bi se to tako zadostno opravičilo, izgubi rabnik pravico do povračila prevoznh stroškov do kraja izročitve. Ako traja zamuda več nego 6 ur, zapade tudi konven-cijski kazni, koje višina znaša v primeru mobilizacije, ali izjemnega službovanja v miru 30, v prmeru službene vaje pa 5 kron. Ta kazen se zviša za vsakih 24 ur nadaljne zamude za 30, oziroma 5 kron. Razen tega lahko poveljstvo tud ipogodbo razveže, ako znaša zamuda večnego24ur.
Ako se tovorno živinče ob prihodu v službovanje izroči brez podkove. ustrezajoče določilu § 3 a), je rabnik dolžan plačati 4 krone odškodnine.
g)	Ako rabnik po službovanju tovornega živinčeta ali v drugih primerih zamudi naznanjene mu čase, ob katerih mora priti po živinče, ne da bi to takoj zadostno opravičil, ali ako pusti tovorno živinče o priliki prevzemnega akta (§ 1 predzadnji odstavek), pregleda ali v drugih primerih pri krdelu, namesto da bi ga odvedel po pogodbi, mora upravi deželne brambe povrniti narasle oskrbne stroške v obsegu, določenem v § 10 b), -in izgubi pravico do povračila stroškov za prevoz nazaj. Ako znaša zamuda več nego 6 ur zapade razen tega konvencijski kazni 2 kron. ki se zviša za vsakih 24 ur nadaljne zamude za 2 kroni. Ako znaša zamuda več nego 3 dni. ima poveljstvo pravico razvezati pogodbo.
h)	Ako rabnik sploh ni podal po §§ 3 b), ozir. 6: I b) in c) naloženega mu naznanila, da je tovorno živinče postalo »nesposobno za vojno službo«, da je poginilo ali se izgubilo ali da se je moralo usmrtiti, ali ga ne poda pravočasno ali ga sicer poda, pa odreče pozneje zahtevana natančnejša pojasnila, nastopijo pod b). c) in d) tega paragrafa določene pravne posledice tudi tedaj, kadar rabnika ne zadene daljna krivda.
i)	Ako se po določilih tega paragrafa razveže pogodba, mora rabnik tovorno živinče takoj na svoje stroške vrniti krdelu brez pravice do odškodnine.
k) Krivda rabnikovih nameščencev je enaka njegovi lastni krvdi.
1) Več oseb je odgovornih nerazdelno.
m) Eventualno dalje segajoča rabnikova dolžnost odškodbe
po načelih občega državljanskega prava se ne izključuje s temi določili.	(Konec sledi.)
Gospodarske drobtinice.
Ce živina ne mara žreti, potem zadošča največkrat, kakor pravi ravnatelj (iielen v »Werstpreuss. Landw. Mitteilun-gen«, ena sama žlica soli ali pa nekoliko Glauberjeve soli, ki se primeša krmi. V težkih slučajih naj se pokliče živinozdrav-nika. Priporoča se živinorejcem prav toplo, naj nikar ne kupujejo dragih tajnostnih praškov, kajti s temi si ni živina nič na boljšem, pač pa se s skupovanjem istih polni mošnjiček prodajalčev
Med najškodljivejše glcdavce spada podzemska miš, katera uničuje po nekaterih krajih mlada drevesa. Razširja se ta žival od leta do leta vedno hujše, ne da bi se jo zamoglo doslej uspešno zatirati, ker ne zauživa razun nekaterih vrtnih zelišč oziroma njihovih korenov nič drugega, kakor samo drevesne koreninice. Strup se ji zamore toraj nastavljati samo v korenju, peteršilju in zeleni ali šelinu.
Ker so strupi za vsako žival nevarni, zato je treba pri nastavljanju istih največje previdnosti. Zato pa so začeli kmetje, v takih krajih, kjer je teh miši veliko, loviti jih z mišjimi pastmi. Na Štajerskem, Avstrijskem in drugod prirejajo posebne učne tečaje za mišjelovce, sicer pa se tudi to sredstvo prav dobro ne sponaša, pač pa se uniči z njim tudi koristni krt.
Potrebno se mi zdi, da navedem tu neko angleško sredstvo, katero priporoča ravnatelj dr. Edvard Hotter v Gradcu.
Vzame se namreč 10 dkg koruzne in 5 dkg pšenične moke, 3 dkg ognjenčevo-kislega barita in zamesi z vodo v precej gost kvas, kateri se potem, ko se je dcbro premešal, z valjem po-vablja in razreže na približno 450 koščekov.
Ko so se koščeki nekoliko posušili, poškrope se s peterši-ljevim oljem, katero se je zredčilo s špiritom. To je potrebno, da miši te koščeke lažje najdejo. Koščeki se nastavijo po luknjah, katere je treba narahlo odkriti in nato zopet zlehka pokriti.
Z baritovimi koščeki se zatirajo tudi podgane. Razun tega pa se rabi za pokončevanje pcdgan tudi v prah stolčeno steklo, katero se zmeša v pečen, masten cvrtnik in položi v kosih po luknjah.
Naprava rezanice iz suhe krme (sena in slame) se izvršuje pred vsem v ta namen, da z rezanico drugovrstno krmo temeljito zmešamo. Podelavanje krine v rezanico je posebno v tekih slučajih važno, ko je treba pokrmiti večjo množino manj okusne in manj tečne suhe krme (slame, kislega, debelega sena), kar pa se navadno posreči le tedaj, če takšno krmo razrežemo in jo napravimo s primešanjem drugih krmil (peso, repo) bolj okusno. Tudi pri prehodu od suhe na zeleno krmo in narobe, se priporoča, dajati najprej oboje zmešano in nato šele polagoma preiti na samo suho oziroma samo zeleno krmo.
Vendar pa se suha krma ne sme nikdar tako razrezati, da bi jo zamogle živali brez vsakega žvečenja naravnost pogoltniti, kajti če je rezaniea prekratka, pogoltne jo žival brez posebnega žvečenja in takšna krma se premalo prebavi in slabo izkoristi.
Dolga krma se na vsak način bolj dobro prežveči nego kratka, ker se ne da prej požreti, dokler ni prežvečena, če pa jo živina žveči, jo dobro preslini in pripravi za prebavljanje.
Ce se poklada prav kratka in mehka rezaniea, večina te ne pride pri prežvekovalcih niti v vamp, vsled česar živina take rezanice niti več ne prežvekuje. Kdor ima na razpolago' dobro seno ali pa navadno zeleno krmo in ga ne sili pomanjkanje v to, da bi slamo med to krmo mešal, dela potratno, ako po-delava takšno krmo v rezanico, kajti trati se krma in zamuja čas po nepotrebnem. Govedo žre tako dolgo, dokler ni vamp poln in gotovo je, da se zgodi to prej, če zauživa dolgo nego pa kratko krmo, kajti slednja se močno stisne.
Ali se lahko uporabi pokvarjen riž kot krma. C. kr. na-mestništvo poroča glede tega to-le: C. k. finančno minister-stvo je sporočilo poljedelskemu ministerstvu, da je cd neke po-šiljatve riža, ki je bil poslan riževi razluščilnici v Trstu, pred več meseci padlo pri razkrcanju v luki 30 vreč v morje. Od teh 30 vreč se je potegnilo doslej iz morja eno samo, katere vsebina pa je bila že plesniva.
Ker namerava tvrdka Fr. Petronio v Skednju one vreče riža in vreče, ki so še na dnu morja, ko jih iz morja dvigne, uporabiti kot krmo, zato se je obrnilo namestništvo uradno do živinozdravske višje šole na Dunaju in zaprosilo naj se izjavi,
ali bi se ne dal morda ta riž uporabiti brez vse skrbi kot klaja za živino oziroma ali bi ji znal škodovati.
V izjavi pravi zgoraj navedena šola, da plesniva krma živini škoduje, ker spravi prebavljanje v nered, provzroča vnetje žlemne mrenice v želodcu in črevah, sopilih in očesih, konečno pa da provzroči tudi zastrupljenje, ki se razodeva v obliki nervoznosti. Z druge strani pa pravi, da se je živina večkrat krmila s takšno pokvarjeno krmo in da se ni opazilo ni-kakih slabih posledic.
Kdor že hoče uporabljati plesnivo krmo. pomisli naj najprej prav dobro ,kakšno vrednost ima živina, kateri namerava pokladati takšno krmo. Nadalje pa je treba še pomisliti, da je riž, ki je še na dnu morja, ako ni že segnil ali pa če ga niso že morske živali požrle, napojen z morsko vodo, ki je grenka in provzroči pri živini, ki ni na to navajena, prav lahko hudo drisko.
Kmetovalčeva opravila v mesecu aprilu.
Na do m u: Pazi, da se bo tvoja živina pravilno negovala. Proti koncu meseca krmiti jo začneš lahko z zeleno kla-jo, ali zapomni si dobro, da se ne sme izvršiti prehod s suhe na zeleno klajo prenaglo, ker ima to zle posledice. Da to preprečiš, primešaj, ko začneš pokladati zeleno klajo, ti klaji precej sena ali pa slame, naslednje dni pa množino sena ali slame polagoma zmanjšaj. Tudi če goniš živino na pašo, daj ji. preden gre na pašo, nekoliko suhe klaje, a tudi pasi jo spočetka le po malo časa.
Vino pretoči na vsak način sedaj v drugič, sicer se ti lahko zblodi, kar pa prizadene mnogo nepotrebnega dela in sitnosti.
V tem mesecu pričneš lahko z zidanjem novih in poprav- * Ijanjetn starih stavb.
Na polju: S sajenjem krompirja nadaljuj, posej turšico, krmsko peso in deteljo, ter posadi fižol. Da zatreš na turšičnem zrnju morebitno se nahajajoče trose sneti ali takozvanih kil,
operi jo pred setvijo z 2 do 3% raztopino modre galice. Da se žitne setve okrepijo, raztrosi pred pletvijo ,in sicer o suhem vremenu, na vsak h a površine po 1 do 2 kvintala čilskega solitra. Okoli sv. Jurija ali proti koncu tega meseca pričneš lahko s košnjo laške detelje (inkarnatnice) in zimske rži za zeleno klajo.
V	vinogradu: Dovrši rigolanje, zasajanje, vežnjo in okopavanje. Ameriškim divjakom omandraj ali oblomi poganjke in sicer pusti na vsaki trti samo po 2 lepša, če je trta močna k večem 3 za pocepljenje, ter priveži jih takoj h kolcu. S cepljenjem trt v suho nadaljuj. Proti koncu meseca pričneš gnojiti trtam lahko s čilskim solitrom.
V	sadovnjaku: Kar si namenil pocepiti ali pa prece-piti, izvrši čimprej. Na mladih, pocepljenih divjakih nastale poganjke odstrani. Preglej sadno drevje natančno in zatri morebitni škodljiv mrčes in njegovo zalego takoj.
Na vrtu: Da ti zelenjave poleti ne primanjka, posejaj jo od časa do časa zopet, posebno pa solato in radič posejaj v raznih presledkih. Posadi melone in kumare.
V	gozdu: S sajenjem gozdnih sajenic prejenjaj, prav tako tudi s kleščenjem. Listje in gozdno travo poberi čimprej. Zatiraj razni gozdu škodljiv mrčes, zlasti pa borovega prelca, borovega in smrekovega lubadarja.
Predpriprave za IX. avstrijski vinarski kongres v Gorici.
Na povabilo deželnega glavarja visokorod. g. dr. Alojzija Faidutti se je vršila v goriški deželni zbornici dne 15. januarja t. 1. prva seja v svrho organiziranja osrednjega odbora za prireditev IX. vinarskega kongresa, ki se ima vršiti na inicijativo dunajskega državnega vinarskega društva v jeseni tek. leta.
Seje so se udeležili: Deželni glavar dr. Faidutti, na-mestništveni svetnik dr. P i p p i t z, vladni svetnik T. F r ii-h a u f, deželnega glavarja namestnik dr. Alojzij Fran ko,
Poročila.
deželna odbornika F r. Dom in ko in dr. p I. Flego, voditelj gor. kmet.-kem. poskuševališča in višji nadz. M a k s i m. R i p p e r, delegat avstr. drž. vinarskega društva ravnatelj Fr. W e n i s c h, predsednik Gor. kmet. društva A. Jakončič, goriški župan G. B o m b i g, presednik trg. obrtne zbornice G. V e n u t i. ravnatelja dež. kmet. šol A. Š t r e k e I j in d r. Turek, dež. kmet. nadzornik dr. P o r t e 11 i, živinor. nadzornik M. K 1 a v ž a r in kot zapisnikar dež. tajnik dr. G r u-sovin.
Deželni glavar naznani, po primernem pozdravu navzočih, v italijanskem in slovenskem jeziku, da je Nj. Svetlost c. k. namestnik knez Hohenlohe radi nenadne obolelosti zadržan udeležiti se te seje, a da je obljubil podpirati nameravani kongres po vseh svojih močeh in želi kongresu najbolji uspeh. Nato predstavi vlad. zastop. dr. Pippitz-a in delegata avstr. drž. vinarskega društva, navnatelja Fr. Wenisch-a.
Svojo odsotnost so s pismom oziroma brzojavko opravičili istrski deželni glavar g. dr. Ricci, baron Mersi in južnega Tirolskega, predsednik dež. kult. sveta v Poreču g. Appollcnio in 1. podpredsednik Terezijanske c. kr. kmet. društva eksel. baron Locatelli.
Predsednikom kongresa se je izvolil z vsklikom gč deželni glavar dr. Faidutti, podpredsednikom pa g. dr. Al. Franko.
Z osklikom se je izvolil častnim predsednikom kongresa Njih. svetlost knez Hohenlohe c. kr. namestnik v Trstu.
Sklene se soglasno, da se ima prirediti za časa kongresa tudi razstava kletarskega orodja in deželna razstava grozdja in vina, ter vinska poskušnja.
Volitev izvrševalnih odsekov se bo vršila v drugi polovici meseca februarja t. 1.
Društvene vesti.
»Goriško kmetijsko društvo« v Gorici. — Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Amonijev sulfat z 201l2°lo dušca, posušen in semlet, k v po 38 K, nadrobno pa po 40 v kg.;
Kalijevo sol 42% kvintal po 13 K 50 v;
Superfosfat s 14/16% v vodi raztopne fosforove kisline, kvintal po 7 K;
Tomaževo žlindro, znamke »Zvezda« in sicer zajamčeno s 16% po 6 K 24 v;
Čilski solitar s 15/16 odstotki dušca, kvintal po 34 K;
Modro galico najboljše kakovosti, angleško in sicer zajamčeno s 99 odstotki, kvintal po 64 K, nadrobno po 66 v kg;
2 v ep len o moko, ventilato, kg po 18 vin. Oddaja se v platnenih vrečah po 50 kg, pa tudi nadrobno;
2 v e p 1 e n o g a 1 i č n o moko, vsebujočo 3% modre galice kg po 20 v. Tudi ta moka se nahaja v platnenih vrečah, držečih po 50 kg, a prodaja se tudi nadrobno;
Gumijeve t r a k c e, znamke »Trissin«, za ceplenje trt zeleno kg po 34 K;
F i c h t e n i n. sredstvo zoper razen mrčes na rastlinah in živalih 1/4 kg po 1 K;
Orehove s e m 1 e t e tropine, zajamčene s 56% beljakovin in tclšče, v vrečah po 75 kg, po 22 v z vrečo vred;
Klajrioapnoin sicer pracipitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je raztopne nad 90%, na debelo t. j. v vrečah po 50 kg po 24, nadrobno pa po 28 v kg;
P e s i n o s e m e, iti sicer ono rudeče Mamouth, kg po
1	K 40 v;
Seme francoske lucerne kg po 2 K, seme štajerske detelje (svinjske detelje) kg po 2 K 10 v. Razen teh semen ima v zalogi tudi raznovrstna vrtna semena.
Dendrinaliv vodi raztopili karbolinej, sredstvo za pokcnčevanje mrčesa iti njegove zalege na sadnem drevju, kg po 80 v;
Amerika n sko lepivo »T r e e S t i c k y« za lo -venje malih i:edicev ali črešnjevih črvov, angleški funt po
2	K 30 v;
Papir za nastavljanje 1 e p i v n i h pasov, na. katere se namaže lepivo za lovenje pedicev, kg po 60 v;
Razen prejnavedenega blaga ima vedno v zalogi sol za živino, različna jeklena orala, slamoreznice, trtne škropilnice itd.
Društveniki, bivajoči na Krasu, si omislijo lahko amonijev : sulfat, kalijevo sol, Tomaževo žlindro, fihtenin, orehove sem-lete tropine, klajno apno, dendrin, amerikansko lepivo, papir za lepivne obroče, modro galico, žvepleno moko, gumijeve trakce, pesino seme in seme lucerne po zgorajnavedenih cenah pri »Centralni podružnici za Kras« v Sežani.
Opozarjamo p. n. društvenike, da naj naročajo vse gospodarske potrebščine pri društvu pravočasno, ter naj se ozirajo pri naročbah na objave v društvenem glasilu pod naslovom »Društvene vesti«. Društvo ima v svoji zalogi le one kmetijske potrebščine, ki so naštete v »Prim. Gospodarju«, zato naj se onih predmetov, ki niso v njem navedeni, sploh ne zahteva.
Na novo priglašeni za pris
1.	Kristanič Anton — Gabrešče — Dobrovo
2.	Bruinat Evard — Miren 104
3.	Ipavec Josip — Gorica, Via Gastaldo 10
4.	Cotič Franc — Šempeter pri Gorici 122
5.	Bekar Alojzij učitelj — Štorje Sežana
6.	Novak Josip — Razguri 76 -— Sežana
7.	Kodram Jušt — Zgonik 13
—	Prosek
8.	Fakin Ivan — Škrbina 33
—	Komen
9.	Makuc Marijo — Volčjigrad
—	Komen
10.	Nardin Josip — Vogersko 86
—	Volčja draga
11.	Bregant Franc — Gorica
T 2. Tul Anton — Mačkovlje — Dolina
13. Lenardič Anton — Osredek 23 — Kojsko
ip h „Gor. hmet. društvu".
14.	Matelič Ivan — Livek 19
15.	Furlani Ivana — Rihenberk [97
16.	Čargo Peter — Šempeter pri Gorici 7
17.	Černic Aleksander — Šempeter pri Gorici
18.	Baša Angelj — Brdo 101
—	Dornberg
19.	Gradnik Josip — Medana 56 Dobrovo
20.	Petkovšek Valentin Ing. agri-culturae — Gorica
21.	Merkelj Evgen — Vel. Žablje 87 Sv. Križ-Cesta
22.	Fikfak Anton — Nožno 10
—	Kožbana — Dolenje
23.	Terčon ivan — Mavhinje 15
—	Devin
24.	Šibrav Janez, posest. — Gradič 32 — Kormin
25.	Peter — Šempeter 21 — pri Gorici
26.	Bofulin Franc — Šempeter 207 pri Gorici.
ur VSAK
goriški kmetovalec, ki so bavi s pridelovanjem črešenj in je nastavil prošlo jesen na debla Jepivne pase t j pa ime pase namazane z lepi-vom za lovenje mrčesa, ki ne zleta, ampak lazi po deblu na drevje, se je lahko uveril, da je lepivot zvano
„Tree Sticky"
(amerikansko lepivoj edino in najbolje sredstvo za to, da se
obvaruje črešnie pedičevih gosenic.
Kdor pravočasno nastavi lepivne pase, uverjen naj bo, da mu mali pedic ne bo delal škode na črešnjah.
»Goriško kmetijsko društvo« kot glavni zalagatelj amerikanskega lepiva za Goriško-Gradiščansko, za Trst z okolico in Istro sprejema že seda| naročbe na to sredstvo.
Sadjerejci zgla ite se pri tem drnštvu in naročite čim p ei potrebno množino tega lepiva, da obvarujete prvi pomladanski pridelek — vaše črešnje.
Prečitajte natančno članek, pri-občen v 4. številki lanskega .Primorskega Gospodarja na strani 53 in ne odlašajte z naročbo!_
GORIŠKO VINARSKO DRUŠTVO
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna goriška vina- Razpošilja ni. vse kraje od 56 litrov dalje. Vzoru ^in pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica Torrente poleg Vinar-m wm m ske kleti 12. m mw w
ivii
y
sedanji čas, so Kayser, Afrana ln Veritas
najboljši, pripravni tudi za umetno vezanje.
Dobivajo se samo pri
u Gorici na Kornu 12.
Cenike na zahtevo brezplačno.
Lastna mehanična c* delavnica, m
O KO REN IN J ENE KOLČI-BSLFE
trt Rapestris montlbola in Riparia Rupestris I. vrste
se dobe pri podpisanem in sicer lOOO bilf za 45 bron. "^gf
Artur Portada, Pag (Dalmacija).
Znana stara domača tvrdka z železnino
O. ZAJEC
naznanja uljudno, da je preselila svojo trgovino v prostore hiše
Goriške ljudske posojilnice
GOSPOSKA UL ŠT 7 (PREJ KROJAŠKA ZADRUGA).
Na novo praktično urejena trgovina omogoči nas naše cenj. odjemalce vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno po-streči.
Zahvaljevale se dosedanje cenjenej naklonjenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, priporočamo se za obilne naročbe v naših novih prostorih z odličnim spoštovanjem	Q. Zajec.
Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri
ANTON BREŠČAK
GORICA - GOSPOSKA ULICA ŠT. 14 - GORICA
Via Signori, lastna hiša — kateri ima v zalogi najbogatejšo zbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najce-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žime in platno.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo,
Cene brez konkurence. — Daje se tudi na obroke.


AL. KORSIKA
Ljubljana - Bleiveiso?a cesta - Vrtača 3.
Naznanjam čatistemu občinstvu, da je izšel moj novi cenik za I. 1914 in se dobi brezplačno in poštnine prosto. Imam v zalogi vsa zanesljiva poljska zelenjadna in cvetlična semena. Se priporočam za cenjena naročila. Z odličnim spoštovanjem
AL. KORSIKA
Razglas za svilorejce.
Otvarja se naročba na svilodno seme za leto 1914 občeznane tvrdke prof. G. Pa-squalis di Vittorio (Italija) po sledečih cenah:
Folmieno (pli&iallo) ekstra onca 33 ir. p K 13
Letošnji poskusi so se in h orno obnesli.
Tlaročbe sprejema
„ Goriško kmetijsko društvo" v Gorici.
ZMLETE OREHOVE TROPINE
- so -
■ ■ prav dota in izdatna taa za vsakovrstno živino - •
Te tropine so se prav dobro obnesle pri pitanju ovac in prešičev, pri mladi živini, so izborno nadomestilo za oves pri konjih in izvrstno močno krmilo za delavne vole, ter dobro krmilo za molzne krave.
Pšenični otrobi vsebujejo le 18°/0 beljakovin in maščobe, orehove tropine pa vsebujejo 56 °/o beljakovin in maščobe.
Toplo priporočamo našim živinorejcem, naj si nabavijo čimprej zadostno množino teh tropin.
Dobe se v zalogi „Gor. kmet. društva" v Gorici, Korenjskl trg 2.
Jajca za valenje
od dveh kot najboljih današnjih pasem in najbolj odlikovanih izpodrjevalnih kokoši.
Črno rožnato grebenasta Minorka
zadobljena naravnost s pomočjo petelina zmagovalca imenom ,,VICTOR", kupljenega v Ameriki za 6000 mark (kokoši so stale po 800 k ena).
Izredni eksemplari, ki neverjetno mnogo nesejo. Velikanska jajca I vrste po 90, II vrste po 50 vin. Jerebičasta Plymoutli - R. enaka sliki, amer. importirana najbolja pasma za meso in pasma, ki prav pridno nese. Jajca za valenje in sicer ona od I vrste po 90, II vrste po 50 v.
Jamčim za svežost jajc in 100% oploditev.
„Gefliigelhof Smržifz- Moravsko".
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L. Lukežič)