PoStnlna platana v gotovini.
Izhaja vsak dan zjutraj razveš
v ponedeljkih In dnevih po pras* nikih. — Posamezna številka Din 1*—, mesečna naročnin« Din 20—, za tujino Din 80-—. IJredniStvo v Ljubljani, Gregor* tičeva ulica St 28. Telefon ured* uidiva 80-70, 80-69 In 80-7L
Cena Din !*•«
Jugoslovan
Rokopisi h n« vračajo. — Oglati po tarifi in dogovora. — Uprav« / Ljubljani, Gradišče 4, tel. 80-68. podružnica v Mariboru, Alekgan* flrova cesta it. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostan« aka ulica BL4.
St. 45
Ljubljana, sobota, dne 26. julija 1930
Leto I.
Nova elementarna katastrofa v Italiji
Strahovitemu potresu na Jugu je sledil uničujoč orkan na severu - ladaljne podrobnosti o divjanju potresa - Pomožna akcija in prestiž fašistovskega režima
Trst, 25. julija, n. Medtem ko je vsa Italija in ves svet pod silnim dojmom strašne katastrofe, ki je zadela velik del južne Italije, je vzdivjal sinoči v severni Italiji med Vidmom in Trstom ter Trentom in Brescio strašen orkan, ki je napravil v teh plodovitih krajih ogromno škodo in zahteval tudi večje število človeških žrtev. Ciklon je bil posebno močan južno od M011-tclla in v okolici Treviza. Ljudje takšnega orkana ne pomnijo. Kamorkoli je segel, je uničil polje in vinograde, podrl kmečke hiše, da ni ostal kamen na kamnu. Poleg viharja je padala gosta toča.
Orkan ruši hiše in odnaša ljudi
Kolikor je do sedaj znano, je spričo te katastrofe umrlo 27 oseb, preko 100 pa jih je bilo ranjenih. Najtežje so bile razdejane vasi Venegazza, Volpago, Selva, Javera in Bavara. Tudi ceste je voda izpodkopala, tako da je bil promet na njih prekinjen. Mesto Barco,; ki je ob železniški progi Benetke—Videm, je deloma porušeno. Vse lažje si je mogoče predstaviti sliko strahote tega orkana, če se pomisli, da je bila cerkev v kraju Selva, ki je bila po vojni obnovljena, do temelja porušena. Pri tem je bil poškodovan tudi spomenik padlim vojakom. Štiri velike železne stolpe, v katerih so bili vdelani električni transformatorji je orkan enostavno prelomil, kot da bi bili iz slame. Porušenih je preko 100 hiš, pod katerimi ruševinami je pokopanih mnogo ljudi, žena' in dcce. V mestu Volpago so mrtve 4 osebe, 4 tudi v Nerve-siju, 5 v Barci, 10 v Selvi. Orkan je prodrl do mest Baronija, Lancenigo in Sajarina. Tudi tu je katastrofa zahtevala ljudske žrtve. V mestu Voluno so delavci ravno postavljali streho na ogrodju zgradbe nove električne centrale, ki bo preskrbovala električni tok mestu Livenziji, ko jih je zalotil vihar. Sedem od njih je ciklon odnesel in vrgel nekaj metrov daleč od ogrodja z vso silo na tla. Vseh sedem je težko ranjenih. Zgradba je napol porušena. Vzdolž železniške proge Castelfranco Sussegana je porušenih deset vasi in izgleda, kot da bi jih bili bombardirali težki topovi. Veliko škodo je povzročil orkan tudi v mestih Bono di Godega in Montebruno. Železniška postaja v Nerveziji je porušena.
Pomožna akcija
Čim so prispele prve vesti o tej novi težki katastrofi, so bili iz Trevisa, Benetk in yidma nemudoma odposlani posebni vlaki z zdravniki in sanitetnim materija-lom ter oddelki vojske in milice v prizadete kraje. Iz Benetk so odbrzeli tudi avtomobili v razdejana mesta. Tja je odpotoval tudi šef beneške železniške direkcije. Celo noč so delavci in vojaki popravljali železniško progo, tako da se je mogel davi znova začeti reden promet.
Tekom noči je bilo prepeljanih v Videm in Treviso mnogo ranjencev.
Železniška direkcija v Benetkah je dobila od prometnega ministrstva navodila za nadaljnje reševalno delo. Prizadetemu prebivalstvu je bilo danih na razpolago večje število vagonov, da se prepeljejo ranjenci in oni, ki so ostali brez strehe v sosedna mesta. Pomožna akcija je v polnem teku. V razdejane kraje je odpotovalo več vojaških oddelkov iz Cremone, Vidma, Benetk in Padove.
Strašen vihar nad Neapljem
Neapelj, 25. julija, n. Včeraj popoldne je besnel strašen vihar nad neapeljsko rivi-jero. Vihar je bil posebno močan nad mestom Bagnoli, kjer je bil podoben potresu v zraku. V mestu je vihar odnesel vse krove iznad kopaliških zgradb. Morje je bilo tako razburkano, da so valovi preplavili kopališča in obalo ter je voda udrla celo v osrednje dele mesta. Med prebivalstvom je zavladala panika, ker je bilo prepričano, da je nastal potres. Ljudskih žrtev ni bilo, materijalna škoda pa je zelo velika.
Rim, 25. julija. Po poslednjih vesteh je bilo po potresu najbolj poškodovano ozemlje okrog ugaslega vulkana Volture. Pomožna akcija še ni dosegla teh krajev. Zaradi tega bo število človeških žrtev, ki je bilo sinoči uradno dounano. pač še naraslo.
Število žrtev je gotovo večjo nego 2600. V mestu Villa Nuova, ki je docela porušeno, je število žrtev večje, nego se je spočetka mislilo. To mesto šteje 3000 prebivalcev, 2000 so jih ubile ruševine. Občinska palača je podrta do tal, prav tako tudi katedrala.
Cele družine pod razvalinami
Na ozemlju, na katerem je bil epicenter potresa, so beležili včeraj spet nekaj sla-bejših potresnih sunkov. Begunci, ki so zbežali v mestece Melfi, trdijo, da se je na ugaslem vulkanu Volturi odprlo žrelo in bruhalo ogenj in oblake dima in pare. Zemlja se je neprestano tresla. V Melfiju, ki je zelo razdejan, se pomožna akcija nadaljuje. Izpod ruševin vlačijo trupla. Doslej je bilo naštetih v tem mestu 210 mrtvecev. Včeraj je že štelo število žrtev v Melfiju 150 človeških trupel. Cele rodbine so našle smrt pod ruševinami. Posebno tragičen je slučaj obitelji Domelli. Oče in mati sta se z dvema otrokoma še pravočasno rešila, tretji sin pa je ostal v hiši. Da ga rešijo, so se vsi štirje vrnili nazaj v majajočo se hišo. Ko so vstopili, se je zrušila nanje.
Reševalna dela - Prepoved nabiranja darov
V	Benevento je prispel včeraj minister za javna dela Crollalanza. Davi se je sestal s tamkajšnjim prefektom. Dal mu je navodila o pomožni akciji na razdejanem ozemlju. Naročil mu je, naj se hiše porušenih mest, ki se niso zrušile do tal, takoj podprejo s provizoričnimi zidovi, da ge bo moglo prebivalstvo vrniti vsaj v nekatere domove. Oblasti bodo skušale danes dognati končno število žrtev in ranjencev ler določiti škodo. Nato se bo v ponedeljek ali torek vršila seja ministrskega sveta, na kateri bo sestavljen zakonski dekret o pomoči prizadetemu prebivalstvu južne Italije in o delih, ki jih je treba izvesti v po-
rušenih mestih. Mussolini jo zabranil javno in privatno zbiranje denarja za ponesrečence. S tem baje hoče dokazati, da faši-stovski režim niti v najbolj strašnih momentih ne pozna kolebanja in da kljub težki finančni in gospodarski krizi noče poseči po sredstvih, ki ne izvirajo iz državnih blagajn. Fašistovski listi sklep načelnika vlade podčrtujejo in ga imenujejo vzor samozavesti, češ da bo dvignil prestiž fašistovskega režima.
Državni podtajnik Leoni, ki se prav tako mudi na razdejanem ozemlju, je prišel v Melfi. Ustanovljene so štiri sekcije, ki vodijo pomožno akcijo. Te sekcije delujejo v Arianu, San Nicoli, Baroniji, Lacedoniji in Melfiju. Sekcijam načelujejo inšpektorji ministrstva za javna dela in prometnega ministrstva. Tehnični oddelki vojske in železničarji so se razšli po vsem prizadetem ozemlju. Posebni sanitetni vlaki so prišli iz Rima v Benevento, Neapolj in Foggio.
Otroci brez starišev
Nocoj ob 11. uri odpotuje iz Rima rimski guverner Boncompagni, ki bo v Avellinu zbral deco, ki je ostala brez roditeljev in jo pripeljal v Rim, od koder bo poslana v razna kopališčna mesta, kjer so dečje kolonije. V prizadetih krajih se z vso naglico popravljajo ceste, ki so bile vse uničene, da se na ta način omogoči reševanje ponesrečencev, do katerih še ni bilo mogoče priti. V vseh mestih južne. Italije so se mobilizirali fašistovski miličniki, ki so jih oblasti poslale v razdejane kraje.
Ranjena vojvodinja - Največ mrtvih po vaseh
Naknadno je prišla vest, da je bila vojvodinja Apulijska, ki se je mudila v Nea-polju, ranjena. Nanjo je padla starinska slika z železnim okvirom. Vojvodinja je odšla v spremstvu dvorne dame v bolnico,
kjer so ji obvezali rano, ki je lažjega značaja. V Neapolj je bilo poslanih 90.000 mesnih konzerv in velike količine prepečenca.
Italijanski kralj je odpotoval, da obišče od potresa prizadete pokrajine Avellino, Benevento, Neapolj, Salerno, Bari in Cam-pobasso. Ker je potres porušil veliko število hiš, je največ mrtvih v vaseh. Na mnogih krajih so se sredi cest pokazale razpoke. Vojvodinja D’Aosta je posetila mestece Villa Nuova del Battista, kjer je bilo mrtvih 500 in mestece Apuleia, kjer je potres ubil 350 ljudi.
Človekoljubna Franci ia
Pariz, 25. julija. AA. Predsednik republike Doumergue je poslal sožaljno brzojavko italijanskemu kralju spričo potresne katastrofe v Neapolju. Francoski listi zagotavljajo Italijo, da navzlic težkočam, ki so^ se zadnje čase pojavile med obema državama, vsa Francija toplo sočustvuje a prizadetim prebivalstvom in italijanskim narodom.
Papeževa pomožna akcija
Rim, 25. julija, n. Papež Pij XI. je prejel od duhovnikov iz južne Italije podrobna informacije o škodi, ki jo je potres napravil na cerkvah. Glede na veliko škodo in na veliko število mrtvih in ranjenih v oškodovanih krajih, je papež sklenil, da posije svojega odposlanca, ki bo tamkajšnjemu prebivalstvu delil podpore. Papežev odposlanec mora stopiti v stik z vsemi cerkvenimi zastopniki v južni Italiji in z njimi sporazumno odrediti, kaj na se ukrene, da se bo božja služba naprej vršila, dokler se ne zgrade porušene cerkve. Prebivalstvo v oškodovanih krajih neprestano prireja procesije in pričakuje rešitve od Boga. Duhovništvo se v tej narodni nesreči drzi junaško.
Težke posledice nerešenega indijskega vprašanja
Bojkot v Indiji in na Kitajskem uničil angleško bombažno
industrijo
London, 25. julija. A A. Na snočnji seji spodnje zbornice je trgovinski minister William Graham sporočil, da bo vlada poslala na Daljni vzhod trgovinsko misijo, ki bo proučila tamošnje tržišče in odredbe, ki naj bi razvile na tamošnjih trgih trgovino z angleškim blagom.
Graham je dodal, da bo misija odpotovala takoj in da bo reprezentativnega značaja. Slična misija odpotuje prihodnji mesec v Južno Afriko.
V	debati o stanju trgovine z bombažem v Lancashiru je Graham izjavil, da je bojkot bombažnih izdelkov v Indiji večinoma ustavil trgovino s tem blagom. Položaj na Daljnem vzhodu je to stanje še poslabšal.
Nadalje je Graham govoril o poročilu komisije, ki je proučila stanje bombažne industrije. Komisija je priporočila fuzijo tvornic in reorganizacijo te industrije na zadružni podlagi.
Tako bi ena industrija pomagala drugi. Pri tem je vprašanje bistvenega pomena, ali bo možna reorganizacija raznih delov industrije brez prisilnih odredb.
Vlada želi, da bi skupni odbor delodajalcev in delojemalcev čim prej nadaljeval s proučevanjem poročila in načina, kako bi se predlogi tega poročila tudi uresničili. Vlada bi videla rada, da bi bombažna industrija v Lancashiru storila to prostovoljno brez vmešavanja zakonodaje, kar bi pa bilo potrebno, ako bi se prostovoljna reorganizacija ne posrečila.
»Manchester Guardian« pravi, da deli upanje trgovinskega ministra Grahama, da bo zakonodajna rešitev teh problemov nepotrebna. Je pa stvar industrijcev samih, da dokažejo, da so brez tuje pomoči sposobni urediti svoje zadeve.
Razne sekcije trgovine z bombažem proučujejo trenutno odborovo poročilo, Bombay, 25. julija. AA. Po ponovnem sestanku dveh nacijonalističnih voditeljev z Gandhijem je naraslo upanje, da se kmalu začno pogajanja za ukinitev pokreta civilne neposlušnosti.
London, 25. julija. AA. Finančni zakonski načrt je bil v spodnji zbornici sprejet pri tretjem čitanju z 223 glasovi proti 185.
Odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo
Rim, 25. julija. AA. Po vesteh iz Moskve je nemški minister zunanjih zadev Curtius poslal pozdravno brzojavko Litvinovu pri-likom njegovega imenovanja za komisarja zunanjih zadev. Curtius je v tej brzojavki izrazil nado, da bo Litvinov nadaljeval svoje delo za koristi obeh držav. Litvinov je v svojem odgovoru izrekel Curtiusu zalivalo za pozdrave ter naglasil, da bo deloval v omenjenem duhu.
Berlin, 25. julija. Nemški tisk posveča spremembam v vodstvu sovjetske zunanje politike veliko pozornost, ki je med drugim tudi posledica dejstvu, da je bil pozvan v komisarijat za zunanje zadeve dosedanji sovjetski poslanik v Berlinu Krestinskij,
V	Berlinu obžalujejo odhod Krestinske-ga, ker si je znal ta sovjetski diplomat pridobiti v tukajšnjih krogih s svojim postopanjem precejšnjo priljubljenost. O njem se govori, da je eden izmed onih ruskih diplomatov, ki najbolje poznajo nemško politiko in nemške gospodarske prilike. Dalje se naglaša, da si je Krestinski silno prizadeval za ohranitev čim boljših odno-šajev med Nemčijo in Rusijo.
Kot možna naslednika Krestinskega na poslaniškem mestu v Berlinu se imenujeta Aleksander Rykov, bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev, in sedanji sovjetski poslanik v Ankari, Surič.
Češkoslovaško odlikovanje J ugoslovanov
Praga, 25. julija. AA. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je odlikoval z redom belega leva komainlersko stopnje gg. Aleksandra Bodija, direktorja oddelka v ministrstvu zunanjih zadev, Milana Todoroviča, vseučiliškega profesorja, Milana Sariča, šefa oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo, Velimirja Stojkoviča, načelnika oddelka v ministrstvu poljedelstva, Konrada Šmida, generalnega direk-torja ministrstva financ, in Rudolfa Steinmetza, načelnika v ministrstvu za trgovino in industrijo; vsi v Beogradu.
General Lebleve zapusti čsl, vojsko
Praga, 25. julija. /A. Po letošnjih manevrih zapusti franooski general Leblčve češkoslovaško vojsko in se vrne v Francijo. General ja na Češkoslovaškem že od leta 1923. ter je organiziral vojaško šolo. Po njegovem odhodu ostane v franooski • jni misiji samo 10 članov.
Bivši litvanski diktator aretiran
Kovno, 25. julija, d. V noči od etrtka na petek je bil po odredbi vojaškega poveljnika aretiran prejšnji diktator Woldemaras in deportiran v neznan kraj v provinci. Okrog 2& ure sta se pripeljala pred VVoldemarasovo stanovanje dva avtomobila s policijskimi uradniki in vojaškimi osebami ter odšla v stanovanje in aretirala Woldemarasa, ki sta ga ta* lcoj odpeljala. Vso noč je bila v K ovnu pripravljena policija in vojaštvo. Kot vzrok tega ukrepa navajajo, da je Woldemaras pripravljal nov puč.
Bratianu se umakne iz politike
Bukarešta, 25. julija d. Po poročilih listo* bo Vintila Bratianu prihodnji mesec odložil vodstvo liberalne stranke. Kot svojega naslednika bo priporočil svojdga nečaka Dinu-a Bra-
■	tiana.
Močan potres tudi v Mehiki
Newyork, 25. julij-. AA. Poročajo iz Mehike, da so občutili snoči v državi Oajaka jak po tres, ki tfa je spremljalo votlo bobnenje in močan dež. Prebivalci so v strahu bežati ii hiš. Po dosedanjih poročilih ljudskih žrtev ni bilo.
Pred novimi nemiri v Egiptu?
Nacijonalisti za odstavitev kralja Fuada — Nejasno
stališče Anglije
London, 25. julija, d. Vodja egiptovskega odposlanstva na medparlamentarnem kongresu Makram paša je dobil iz svoje domovine sporočilo, da se bo od kralja razpuščeni parlament jutri v soboto zopet sestal in sprejel odločitev, da se v Egiptu postavi regentski svet. Ta sklep bi praktično pomenil odstavitev kralja.
Ker se ve, da se kralj in ministrski predsednik tudi še v naprej protivita sklicanju parlamenta, se boje, da bodo jutri izbruhnili novi nemiri. Nacijonalisti zadnje dneve agitirajo posebno v egiptovski vojski z geslom: >Ali republika ali nova dinastija!«
Pariz, 25. julija. Negotovost položaja v Egiptu je predmet resnih skrbi francoskega tiska. Dasi so vesti o novih krvoprelitjih utihnile, se tudi po samozavestnih izjavah Sidki paše, da prevzame vso odgovornost egiptska vlada glede zaščite inozemcev, promatra položaj ob Nilu zelo pesimistično. Pesimizem smatrajo tembolj za upravičenega radi dvoličnega stališča, ki ga je zavzela angleška vlada povodom zadnjih dogodkov, ko je izjavila, da se ne bo v nobenem slučaju vmešavala ▼ notranjo borbo v Egipta.
Nove aretacije v Romnniji
Kralj Karel o zadnjem atentata
Bukarešta, 25. julija, n. Policija je aretirala Štiri romunske dijake Makedonce, ki so odobravali Bezin atentat. Izjavljali so celo, da bodo pomorili vse politike in novinarje, ki delajo proti dijakom in proti dijaškim akcijam. V Jassyju so aretirali -nnogo dijakov, Bezine brate in advokata Zaba, ker so na sumu, da so vedeli ra nameravani atentat.
Ranjeni državni podtajnik Angelescu se počuti dobro, tako da bo lahko že jutri zopet prevzel svojo službo v ministrstvu.
Kralj Karel je izjavil novinarjem, ko je
Madiarskim korupcijskim aferam ni konca
Država oškodovana za težke milijone
Budimpešta, 25. julija, n. Državno tožilstvo vBudimpešti je ugotovilo, da obstoji v gradbeni aferi 14 slučajev raznib deliktov. Treba pa je še preiskati 48 slučajev glede gradb vojašnic in drugih javnih zgradb. Načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu in njegovi aretirani tovariši so oškodovali državo, kolikor se je do sedaj ugotovilo, za 10 milijonov dinar-
Ameriški list o Jugoslaviji
Gospodarski napredek in popolnoma urejene razmere
»Temps« opozarja v tej zvezi na obveze, ki jih je prevzela Anglija v 1. 1922. Med drugim je tudi obveza, da bo Anglija skrbela za popolno varnost tujih državljanov v Egiptu. Že radi te svoje obveze bi ne bila smela angleška vlada nikdar podati izjave, da ne bo posredovala v nobenem slučaju v egiptskih dogodkih. Radi tega se je njena izjava popolnoma upravičeno tolmačila kot potuha nacijonalistom, kajti če se nimajo bati nikake intervencije s strani Anglije niti za zaščito življenja in imetja tujih državljanov, tedaj imajo voditelji izgredov proste roke in se lahko znesejo tudi nad inozemce. Ostra nota, ki jo je poslal Sidki paša v London, je bila direktna posledica takega dvoumnega zadržanja angleške vlade, ki se lahko tolmači tudi kot premišljena pristranost, naperjena proti kralju Fuadu.
Dejstvo, da je Anglija poslala kljub svojemu prvotnemu stališču dve vojni ladji v egiptske vode, ne pomeni, da je spremenila svoje dosedanje zadržanje, temveč je storila to le iz bojazni, — zaključuje pariški list — da bi ne poslala tja svojih ladij Italija, ki se je na to že pripravljala.
odhajal iz sanatorija, v katerem leži Angelescu, da je po njegovem mnenju zadnji atentat čisto političnega značaja. Njegova želja je, da se ljudstvo v Romuniji čim prej sporazume, da ne bi prišlo v bodoče do nobenih spopadov.
Maniu poseti češkoslovaško
Bukarešta, 25. julija, n. Predsednik romunske vlade dr. Maniu odpotuje v začetku prihodnjega meseca na Češkoslovaško, in sicer najprej v Karlove Vare, potem pa v Prago, kjer bo ostal osem dni.
jev. Preiskava se vodi dalje. Tudi preiskava o aferi v Stolnem Belem gradu je zaključena. Tam se je dognalo, da sta načelnik stolnega Belega grada dr. Zavaroš in gradbeni svetnik Wajda prejemala provizije od gradbenih zavodov, katerim sta dajala koncesije za gradbo bolnic, vojašnic in drugih javnih zgradb. ZavaroS in Wajda sta aretirana.
Za pravo borbenost
Življenje je boj, trd in neizprosen boj In zato zmaga v življenju le tisti, ki je borben To velja tako za posameznika, ko za vsak narod. Posameznik, ki izgubi borbenost, ki klone z duhom, tega neusmiljeno potepta življenje in smrti je zapisan narod, ki preneha bili borben, ki je izgubil polet. Kajti borbenost pomeni voljo do dela in do napredka in samo ta borbenost je tudi prava. Zato je med borbenostjo in borbenostjo velika razlika in napačna borbenost je, kadar izvira le iz izzivanja in nadlegovanja drugih ljudi. Takšna borbenost je lastna pretepačem, d oči m borci take »borbenosti« ne poznajo.
V	prejšnjih časih pa baš prave borbenosti nismo dosti poznali. Sicer so se naše stranke silovito med seboj napadale in se medsebojno borile, toda ves ta boj je bil v glavnem le besedni boj, ki ni segel na dno. Ljudje so sicer silno uživali, kadar je kdo nasprotniku zagodel kakšno posebno krepko in veselo vzklikali: ali jih je. A to je bilo tudi vse. Prave borbenosti pa ni bilo in zato je bilo vsega tega prerekanja na-krat konec, kakor da bi pihnil. Kajti razlika med pravo borbenostjo in napačno je tudi v tem, da prava borbenost boj vzdrži, napačna pa takoj odneha. Borci se izkažejo v nevarnosti, neborci pa le tedaj, kadar ni nevarnosti.
Če niso poznale naše stranke prave borbenosti, pa jo je poznal naš narod. Ko so se Srbi odločili k carinski vojni z Avstrijo, so bili pravi borci in samo najidealnejša borbenost je tudi mogla zmagati albansko Kalvarijo. Prav tako je le borbenost hrvat-skega in slovenskega kmeta mogla premagati vse raznarodovalne poskuse bivše Avstro-Ogrske. In znak najvišje borbenosti je, če se naša jezikovna meja na zapadu ni še za ped premaknila, pa čeprav se more pokazati vsa borbenost le v skrajno pasivnem odporu.
Prava borbenost izvira iz neomahljive zvestobe do misli, ki prešinja posameznika, ko narod. Izseljenec, ki hoče priti naprej in ki v tem boju za svoj napredek ne odneha, je pravi borec. In borben je narod, ki ne odstopi od svoje nacionalne misli in ki za njeno zmago da tudi vsako žrtev. — Borbenost je moralna vrednota in zato je tembolj padal moralno vsak narod, čimbolj je izgubljal borbenost. Zvestoba do narodne misli je že borbenost in zato je pravi nacionalist brez borbenosti nemogoč. Zato pa je tudi treba, da se v9ak jugoslovanski nacionalist zaveda, da mora biti borben, da je to njegova prva dolžnost.
Več borbenosti mora biti geslo današnje dobe in seveda samo one prave borbenosti, ki navdaja borca s tako močno vero, da je ne premakne nobena sila. Mirno in samozavestno iti za svojim ciljem, ne izzivati ne na desno in ne na levo, pač pa braniti svoje pravice proti vsakomur. Z junaško mirnostjo iti na svoj posel, z hladnokrvnostjo junaka iti za ciljem, vedno si sve3ti svoje lastne sile in nikdar v strahu pred silo nasprotnika. To je borbenost junaka in to mora navdati nas vse. Ne se meniti, če tu ali tam izziva kak pretepač ali nevo-šljivec, ker junak se ne pretepa, temveč izvrši celo delo, kadar pride čas obračuna.
Vse ob svojem časul Kadar je čas zidanja, tedaj je pravi borec le zidar, kadar je čas složnega dela, tedaj je borec vzor strpnosti, a kadar je čas boja, tedaj pa plane na dan vsa pridržana sila, ves nakopičen ®rd in takrat je borec že tudi zmagovalec.
Danes smo v času zidanja in hočemo, da bomo še dolgo v tej dobi zidanja, ker hočemo zgraditi tako lepo in tako močno Jugoslavijo, da bo prava divota. Zato so danes jugoslovanski borci zidarji in graditelji in zato ne marajo slišati o prepirih in se za nje tudi ne menijo. Jugoslovanski borci hočejo le graditi in to na čvrstih temeljih, ki omogočajo napredek vsem in ne le nekaterim. Zato pa jugoslovanski borci presojajo vsakogar le po tem, kako pomaga graditi. Nič za to, če je kdo bil nekdaj med napačnimi borci, če je zamenjaval prepir z borbenostjo, dosti je, da je danes med zidarji in brez ozira na preteklost — pozdrav mu! Zato pa tudi nobene prizanesljivosti z onim, ki hoče še danes ovirati to gradnjo Nergači in samo v lastne interese zaljubljeni ljudje ne bodo ovirali jugoslovanske gradnjel
Na vsej črti mora zavladati borbenost, gradilna in možata borbenost, to je misel in namen nove miselnosti, to je velika zahteva nove dobe. Vsak patriot se bo tej zahtevi pokoril prostovoljno in radevolje in se potrudil, da bo uveljavljena ta zahteva v celoti in da bo tudi zlomljen odpor vseh
Beograd, 25. julija, k. »Newyork Herald« prinaša v svoji številki od 18. t. m. celo stran o Jugoslaviji in njenem gospodarstvu. V tem članku se pravi, da je zanimiv napredek, ki ga je doseglo gospodarstvo te majhne države v sorazmerno kratkem času desetih let. Poseben napredek je opaziti v
Praga, 25. julija. AA. >Prager Presse< piše povodom Marinkovičev® deklaracije, poslane v Bukarešto, da je dr. Marinkovič izrecno naglasil, da memorandum nikakor ni naperjen proti industrijskim državam. To se mora razumeti v tem zmislu, da poljedelske države mislijo na pakt z industrijskimi državami, ki bo po principu o razdelitvi dela dovedel poljedelske države do tega, da opuste industrijski protekcijonizem in se posvete samo razvoju svoje poljedelske proizvodnje. Gospodarska nmja med Romunijo in Jugoslavijo bi bila tako čvrsta, da bi industrijske države morale računati s to močno reprezentanco poljedelskih interesov jugovzhodne Evrope.
Praga, 25. julija. AA. >Bohemia< pobija nedavno razlaganje industrijca v Brnu Jeld-neha, ki je v »Prager Tageblattu« predlagal unijo Češkoslovaške, Avstrije in Madjarske v svrho zaščite svojih skupnih gospodarskih interesov. »Bohemiac dvomi, da bi taka unija položaj izdatno zboljšala, ker je obseg vprašanj, ki bi prišla v poštev, mnogo preozek, da bi ss Avstrija mogla odreči misli pirključitve k Nemčiji. »Bohemia« predlaga unijo, ki bi spajala ves teritorij od Jadrana do Severnega morja z Nemčijo, češkoslovaško, Avstrijo, Madjarsko, Jugoslavijo in Ro-mnnijo, ker je samo v tem okviru moči dobiti stanje, kjer bi se vse poljedelske in industrijske države izmenično izpopolnjevale.
Praga, 25. julija. AA. Minister poljedel-
tistih, ki nočejo sprejeti nove miselnosti. Kajti to je v interesu Jugoslavije, v nai-višjem interesu nas vseh!
tekstilni industriji in v pridelovanju opija. Članek ugotavlja, da so razmere v Jugoslaviji popolnoma urejene in da tuji kapital postopoma že prihaja v državo, kjer se ugodno uveljavlja. List propagira tudi po-set jugoslovanske rivijere.
stva Bradač je izjavil na kongresu stranke v Polni, da bo v Romuniji konferenca, ki ji je namen ozdravljenje poljedelskega položaja v Srednji Evropi. Tudi Poljska je povabljena, da se udeleži razgovorov o tem, kako naj se ublaži poljedelska kriza, a Češkoslovaška je že začela v isti namen pod-vzemati zakonske ukrepe. V tem pogledu tedaj ni dvoma, da obstoji poljedelska borba.
Praga, 25. julija. AA. >Narodni Politika« javlja iz Varšave, da industrijski in poljedelski krogi silijo vlado, da povodom konference o poljedelski krizi, ki bo jeseni v Varšavi, sklene vsaj delno zvezo 8 Češkoslovaško, ker je prav tako potrebno gospodarsko zbližanje s to državo kakor politično prijateljstvo.
Bukarešta, 25 .julija, d. Po oficijelnih virih pomeni pravkar končano posvetovanje strokovnjakov v Bukarešti uvod v celo vrsto pomembnih mednarodnih posvetovanj med agrarnimi državami zaradi omiljenja agrarne krize. Predvsem se 28. julija sestane v Sim.ji konferenca jugoslovanskih in romunskih ministrov, gospodarskih resorov, da določi temelje ožjega gospodarskega sodelovanja držav Male antante v smislu spomenice jugoslovanskega zunanjega ministri dr. Marinkoviča, ki je bila včeraj tu izročena.
Končno so se vršila med vladami držav Male antante diplomatična pogajanja o udeležbi na varšavski konferenci, kjer naj bi se stvoril blok agrarnih držav. Rezultat bu-kareške konference daje dobre izglede za nadaljnja pogajanja agrarnih držav.
■■■ »
Minister TrilLovič na inšpekciji
Beograd, 25. julija. AA. Filip Trifunovič, minister za gradnje, je v spremstvu Stanislava Josinoviča, načelnika oddelka za ceste, davi ob
6.	odpotoval, da si og’eda zaključna dela pri montiranju železp!5ke<ra mostu čez Savo pri Sabcu. Minister se vrie preko Valjeva v Beograd in si pri lej priliki ogleda dela na izgradnji in popravilih banovinskih cest.
Vloge brez kolkov
Beograd, 25. julija. AA. Minister za finance e sklenil, da vloge, s katerimi se kmetje obračajo r.a poedine državne vzorne kmetije, iri treba kolkov; ti s kolki po zakonu o taksah. Minister linanc se je postavil na Ftaiišče, da prošnje za take informacije služ ;o splošnim mter^om kmetijskega gosoodarstva.
Napredovanje
Beograd, 25. julija. 1. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gozdove in rudnike podpisal ukaz, po katerem so napredovali višji gumarski svetnik pri šumarskem oddelku Dravske banovine v Ljubljani g. Vladislav Fagan iz IV. skupine I. kategorije v IV. a skupino I. kategorije, prav tako in istotam tudi višji šumarski svetnik g. Emil Obereigner, oba s položajno plačo 18.000 dinarjev na leto, in pod-iumar pri sreskem načelstvu v Litiji g. Hubert Zuljan iz I. skupine II. kategorije v II. skupino iste kategorije.
Znižanje izvoznih carin in železniških tarif ov za izvozno sezono
Beograd, 25. julija. I. V finančn^ n —inistr-stvu je bila dan.s konferenca, ki »o se Ja ude-1 'sili referenti jHz-detih ministrstev in na 1 teri je bilo sklenjeno. Ja se za časa izvozne f rane zn' ijo izvozni c. rlns .i in železniški tarifi, da se na ta način zagotovi čim večji izvoz in Cim lažja konkurenca našega žita in srl.ia na inozemsl.ih trgih. Na konfrend j<* bil izdelan zadeven ; redlog, ki je bil nato predložen ministroma financ in prometa, da ga odobrita. 0 njunih odredbah v pogledu znižanja carinikih 'n železniških tarifov bodo obveščena vse gos <odnr«Vp or<T'<r>Wqf-i v na5i državi.
Oster spor v Alpinski montanski družbi
Dunaj, 25. julija, d. V Alpinski montanski družbi je nastal oster boj. Kakor znano je v upjavnem svetu Alpinske montanske družbe
23	Članov, od katerih je 18 Avstrijce'’, drugi pa so Nemci iz Nemčije. Že pred daljšim časonr Je avstrijski vladni komisar v Alpinski družbi grajal to sestavo n zahteval, da se izločijo ti-*ti člani, ki niso avstrijski državljani. Proti temu se je postavila posebno nemška kapitalistična skupina in znani generalni ravnatelj Ap- old. Sedaj je preddednik Alpinske družbe Kux podal ostavko, ker ni mogel uveljaviti avstrijskega stališča napram nemSki skupini in napram Appoldu. Zaradi nove izvolitve predsednika je bil upravni svet sklican na sejo v Berlin, kar pa seveda smatrajo krt demonstracijo proli avstrijski skupini.
t kalska tekma oko' vrope
London, 25. Julija. AA. Večraj popoldne bo prispeli v Lausane vsi trije angleški letalci in sicer Butler ,Broad in Thorn. Sledila sta jim nemška letalca Bosa in Moetzing. Danes zgodaj zjutraj so trije angleški letalci nadaljevali polet v Bern in leteli po pol uri v Monakovo, kjer so dospeli v sledečem vrstnem redu: Broad, Thorn. Zadnjemu je sledil Moetzing.
London, 25. julija. Danes popoldne so prispeli na Dunaj trije angleški tekmovalci na letalski tekmi okoli Evrope. Prvi je dospel v letalu >Gipsy Moth«, kapetan Broad. Nekaj minut za njim je prispel Alam Butler. Pol ure pozneje se je pojavil Thorn. Vreme je bilo slabo in deževno, kar je do skrajnosti tekmo otežkočilo. Po kratkem odmoru sta Angleža odletela v Prago, kj«*r sta pristala ob 16. Ob 16-19 sta od1'’ i dalje proti Vratislavi.
Neuspeh »Grofa Zeppelina« na severu
im, 25. julija. AA. Zrakoplov »'"rol Hn« je imel * svojim polarnim poletom neuspeh.. Moral se je vrnit5 v Friedl chshafen rac’.! pomanjkanja goriva.
Traktor padel v Sevnično
Sevnica, 25. Julija. Traktor, ki Je last ba rona Hoscheka, lastnika parne žage v. Sevnici in grajščine na Planini pri Sevnici, vozi dnevno les iz Planine. Tudi včeraj je vlekel voz lesa v Sevnico na parno žago. Ko se je umikal drugim vozovom, mu je priklopni voz zd’i "il v obcestni jarek. Pri premikanju traktorji. ta nenadoma padel v Sevnično, ki se tu čisto približa cesti. Pri tem se je šofer Preskei Franc težje poškodoval na nogah in križu. Na mesto nesreče poklicani zdravnik dr. Drago Mušič iz Sevnice ga je prevezal. Njegovo stanje ni opasno. Traktor ni poškodovan in so ga po težjem naporu srečno spravili na »suho«.
Vremenska napoved
Dunaj, 25. julija, d. Vremenska napoved me-tereološkega zavoda za jutri: 1. meu;aje se obla&uo, kasneje čimdalje manj oblačno. Od »raja bolj hladno, vetrovno, le tupatam malo padavin. 2. Precej jasno, temperatura se zniža, bo vreme nekaj zboljšalo, vendar .ie bo še sicer še hladno, na splošno pa izgleda da so popc’aomj zanesljivo.
Živo zanimanje za vprašanje agrarnega bloka
Dalekosežen pomen predlogov dr. Marinkoviča — Češkoslovaška in agrarne države
Proč s preieklostfjo
Kakor ležka mora je tlačila političi al"’.-:r uboge zemljane naše kraljevine do 6. januarja preteklega leta, ko je bil poliiični uiji zadan smrtni udarec. Pezo nez Iravega razmerja so čutila mesta, a v še večji meri podeželski kraji, kjer so privedla politična nasprotstva tako daleč, da sosed že ni več pogledal soseda, brat ne brata. Iz političnega nasprotstva je naspalo osebno ;aspr< tstvo, ki se je z umetnim netenjem političnih strasti pretvorilo v rravo sovraštvo, ki je rodilo mnogo zli in nezdravih posledic.
Znano je, kako je veljal vnet strankar gotove stranke kot najboljši in najpošle-nejši mož, postavljen kot vzor vsem faranom, čeprav je bil v svojem zasebnem življenju poln najslabših lastnosti — in nasprotno značajen in vseskozi pošten mož, ki se ni strinjal z vladajočo stranko — izpostavljen zaničevanju in zasmehovanju Medlem, ko se ;'c prvemu obetal raj že na zemlji, je bil driri izpostavljen materialnemu uničenju.
šesli januar je napravil sicer konec temu žalostnemu stanju podeželskih razmer, a kakor se že dovolj ukoreninjena navada ne more hilro odstraniti in se je odvaditi, tako tudi v tem slučaju še ni povsem vidne spremembe na bolje. Mnogi so, ki kar ne morejo preboleti tistih časov, ki so sicer za vedno minuli — ter se nadejajo, da se bodo ti časi zopet povrnili in da jim pojde njih pšenica zopet v klasje.
A čas bi bil, da spregledajo resnost sedanjega časa, da pričnejo misliti, kam bi privedla politična strast naš narod, če se ne bi žalostne razmere z modrim in energičnim kraljevskim činom popolnoma usta-vile.
Poglejmo našo kmečko mladino, zlasti naše kmečke fante. Resno mislečega človeka mora srce zaboleti, če gieda to mladino, ki bi morala biti naša nada in up bodočnosti, kako se zlasti ob nedeljah udaja pijači do popolne onemoglosti, kako išče prepire, ki se tako radi končujejo s krvavim pretepom, težkim telesnim poškodovanjem ali celo z ubojem.
Na eni strani jadikovanje o dragih časih, v pomanjkanju denarja in dragimi, visokih davkih, na drugi strani pa tako brezmiselno zapravljanje težko prislužene-ga denarja za neizogibni alkohol, ki je prava nesreča za nas Slovence.
In s smelostjo lahko trdimo, da so ne-mali vzrok pijančevanja, kateremu se naša mladina udaja, nesrečne razmere prejšnjih časov. Mladina, ki je zapustila osnovno šolo, je bila največ pripuščena sama sebi. Četudi so bila v kraju razna društva, kot pevsko društvo, izobraževalno društvo itd., vendar mladina v splošnem ni vstopala v društva, bodisi da ni hotela, ker je ni nihče prigovarjal, ali pa tudi ni smela, v več slučajih pa se je tudi bala očitkov od ene ali druge strani. Tako je mladina pripuščena največ sama sebi, brez dobrega vodstva v najnevarnejših letih, zašla je na slaba pota ter se jela udajati pijančevanju, ki jo je moralno in fizično uničevalo.
Akt 6. januarja in zlasti zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije je tudi v tem oziru napravil konec žalostnim razmeram. Z ustanovitvijo Sokola kralje-
vine Jugoslavije je dana možnost vsem državljanom, da vstopijo kot člani, naraščaj in deca v sokolske vrste brez pomisleka, ker se jim ni bati nikakega nasprotstva, zasmehovanja in blatenja. V sokolskih vrstah se bo nladina navzela vseh človeških vrlin, okrepila telo in dušo, na-srkala se vseh plemenitih idej in čustev ter iT"n prav ljubiti svoj narod, domovino in državo. Mledina, ki bo zrastla iz ro-ko!sk:h vrst, t pojena bratstva in ljubezni do človečanstva, bo strpna in prev-
dn. no zatajujoča vse strasti, ki razjeda] i dušo in felo. Taka mladina bo steber države, imajoč pred seboj dobrobit bližnjega, naroda, domc ine in države.
‘ tari polilikarji bodo izumrli, na njih mesta pa bo prišla sokolsko vzgopna mladina in našemu ujedinjenemu narodu bo zasijala lepša bodočnost.
Zato mladino v sokolske vrste, da si utrdi značaj, napoji ljubezni in oplemeniii srce in pretekli časi bodo res pretekli, ki se ne povrnejo nikdar večl	O.
Revizija poljsko-nemške meje
V	pariškem listu »Journal des Dčbats« je objavil te dni g. Jean Soltan, direktor lista »Messager Polonais«, zanimiv članek, v katerem odgovarja na vprašanja, ali je revizija meje med Poljsko in Nemčijo sploh mogoča. Gre pri tem za revizijo, ki bi obstojala v tem, da bi Poljska odstopila Nemčiji Gdansko in en del svojega ozemlja na zapadni meji države, tako da bi zginil znameniti poljski koridor ali hodnik, po katerem ima Poljska zvezo z morjem in ki se zasekuje med nemško ozemlje, tako da je vzhodna Prusija odrezana od ostale Nem-čije.
Nemci so v zadnjih desetih letih vedno zahtevali, naj se mirovne pogodbe glede tega kota Evrope revidirajo in spremenijo na način, da bi se z odstopom gotovih delov sedanjega poljskega ozemlja zopet vzpostavila zveza med Vzhodno Prusijo in pa Nemčijo. Toda posebno živahna postaja tozadevna propaganda v zadnjem času, namreč od izpraznitve Porenja sem. Kot izgle-da, so si oostavili Nemci za cilj, da prepričajo svoje nekdanje sovražnike, predvsem Francijo in Anglijo, da se mir v Evropi ne more zajamčiti drugače nego z revizijo polj-sko-nemške meje, ki bi zadovoljila nemške zahteve. Prepričane o nevarnosti in v skrbi za utrditev miru bi se velesile potem odločile za pritisk na Poljsko, katera bi pristala na to, da se skliče mednarodna konferenca, ki bi odločala o spremembah njenih mej.
Jean Soltan odgovarja na gornje vprašanje ravno s tega vidika in njega zaključki, ki izražajo brez dvoma stališče vseh Poljakov, bodo gotovo zanimali tudi naše čita-telje ter jih zato tudi posnemamo.
Kar se tiče najprej mednarodnega pritiska, je člankar prepričan, da je tak pritisk nemogoč, ker je izključeno, da bi moglo priti do tozadevnega sporazuma med vsemi prizadetimi velesilami. Govori pa se tudi — nadaljuje Soltan — o »prijateljskih nasvetih« Francije. Mi smo prvi prepričani, da takih nasvetov nikdar ne bo. Toda tudi če bi nekega dne prišli, bi mogla le sila nagnati Poljake do tega, da bi se odpovedali temu, kar jim po pravu pripada. Poljaki smatrajo — a tudi najpopolnejši dija-lektiki jih ne bodo pregovorili —-, da bi odstop Pomerelije ne pomenil nič manj nego nacijonalni samomor. Kdorkoli je govoril o tem vprašanju s kakim Poljakom katerekoli stranke, se je lahko prepričal, da je tako razpoloženje poljskega naroda.
Tudi če bi se dokazalo znanstvenim potom — a od tega smo zelo daleč — da bi bil z ekonomskega stališča odstop onega ozemlja od velike koristi za Poljsko, za evropsko skupnost in za »koridor« sam, tudi tedaj bi bilo to vprašanje daleč od svoje rešitve. Kajti moralna pravica narodov, da se imajo podpisane pogodbe spoštovati, stoji nad materijalnimi interesi, naj bodo ti poslednji še tako znatni in pa važni.
Primorska pokrajina Poljske je zrastla z nacijonalnim organizmom in z vsakim letom postajajo vezi, ki jo spajajo z njim, Če-dalj bolj trdne. Luka Gdansko je neizpodbiten dokaz, da je temu tako.
V	teh okoliščinah ne more imeti propaganda za revizijo poljsko-nemške meje nikakega pomena, razen tega, da je sredstvo za razburjanje duhov. Ideji federalne zveze Evrope in ideji razorožitve se dela najslabša usluga, ki je sploh mogoča, če se pojma »revizija« in »mir« mečeta v en koš. To je isto, kakor če bi hoteli gasiti ogenj z oljem, je obenem le obujanje nevstvarljivih upov in najnevarnejših pohlepov.
Kategorično odklonilno stališče Poljske napram predlogom, da bi se dala oropati svoje posesti, se zdi še dandanes mnogim Francozom in celo mnogim Nemcem le kot nekaka taktika. Treba je najresneje svariti pred takim zmotnim naziranjem.
Voditelji Nemčije vedo pri čem so. Sedaj uporno zahtevajo prijateljska pogajanja o neobstoječem vprašanju »koridora«, ker da čakajo sicer Evropo najhujše katastrofe. Ni pa več daleč čas, ko bodo stavili to zahtevo uradnim potom. Revizijonistično propagando, ki jo organizira berlinska vlada, spremljajo naraščajoča delavnost Reichsvvehra in pa incidenti na vzhodni meji. Vse vkup pa ima lice skrajno vznemirljivega izsiljevanja.
Nova Jadranska železnica
Beograjska »Politika« je objavili ‘11. t. m. prav zanimiv opis de) na novi ž Vi, kd bo vezala Beograd z Jadranskim mi' .. Iz tega opisa posnemamo:
Proga Kraljevo — Kosovska Mitroviča bi morala biti že dogotovljena, delo pa so ovirale številne tehnične zapreke. Ta del proge bo zelo zanimiv, zlasti po ibarski soteski, ki je silno ozka in kriva. Da se izogne prevelikim ovinkom, prehaja proga vsak čas od ene strani reke na drugo preko številnih mostov, tu in tam kar iz predora v predor.
V	Kosovski Mitroviči so zgradili novo postajo tik mesta, ker je postaja železnice Mitroviča — Skoplje nad 2 kilometra daleč od mesta. Nova postaja je zgrajena za veliki promet. Pri Mitroviči so zgradili tudi velik most.
Druga postaja na novi progi ne leži daleč od Mitroviče. To je postaja Zvečan, ki divno leži na vznožju visokega hriba, na hribu pa so razvaline gradu, kjer je živel v jetništvu Štefan Dečanski. Postaja Zvečan bo posebno prav prišla veliki angleški rudarski družbi, ki je ustanovila ogromno rudarsko podjetje »Trepča«. — Angleška družba je hotela, naj se tudi postaja imenuje »Trepča«, končno pa je le obveljalo prvotno ime. Od Mitroviče teče proga v bogato in rodovitno ibarsko dolino. Dolina se polagoma zožuje, dokler ne preide v sotesko, ki se pri postaji Slatina zopet razširi v dolino. Slatina je
24	km daleč od Mitroviče. Od Mitroviče do
Slatine je proga že gotova.
Od Slatine naprej tiri še niso postavljeni. Ta del proge gradi drugo podjetje, gotova pa bo šele na jesen. Soteska se na tej progi dostikrat razširja v dolino, dolina pa se zopet zožuje i sotesko.
Od Mitroviče do Raške meri proga 64 km. — Na tej progi so zgradili 7 predorov in 8 mostov Postaje so sledeče: Mitroviča, Zvečan, Zitkovac Banjška, Slatina, Leposavič, Lešak, Rudnina in Raška. Najbolj zanimiv del proge se nahaja prt Balabanu, kjer se nahaja majhen predor med dvema velikima mostoma. Ta del je bil nedav no dograjen. Najboljši predor na tem delu proge meri 550 metrov, za vse mostove pa so porabili okoli 5 milijonov kilogramov železa. — Največji padec na tem delu proge znaša 6°/o», najmanjši polumer pa 300 metrov.
Od Raške dalje se vije proga najprej skorf precej široko ibarsko dolino, potem pa prehaja v sotesko, skozi katero je proga vsekana v skalo. Takoj za postajo Jašanička banja vidi potnik nenavadne prizore. Pot pelje namreč neprestano iz predora v predor. Največji predor je dolg 1200 metrov, ves ta del proge pa meri 6 kilometrov. Veliki predor bo gotov šele čez 5 mesecev. Od tega dela proge do Ušča je gotovega že nad polovico. Tiri še niso nikjer položeni Poleg postaje Raška in Jašanička banja bo na tem delu proge še postaja »Vojvoda Mišič«.
Pri Ušču bodo začeli kopati premog, ki ga bo rabilo angleško podjetje v Trepči.
Tudi od Ušča naprej je proga prav zanimiva. Na daljavi 10 km sta dva velika mosta in pet predorov, ki merijo skupaj okoli 3 km. Nasipi, ki varujejo progo pred plazovi, so vsi kameniti.
Dvanajst kilometrov pred Kraljevim se popne proga iz soteske in teče dalje po ravnini dn Kraljeva.
Od Kraljeva do Lopotnice je proga popolnoma gotova, od postaje Podumir naprej pa je zgrajen le nasip. Od Raške do Kraljeva je proga dolga 68 kilometrov. Na tem delu proge je 13 predorov in 7 mostov.
Na drugih delih jadranske železnice pa je stanje del sledeče:
Proga Mitroviča — Priština je že gotova, del proge od Prištine do Peči pa so začeli graditi in upajo, da bo letos od 80 kilometrov dolge proge dodelanih 20 kilometrov. Za del proge od Peči do Andrijevice in Berana so izdelani že glavni načrti, tako da bi se z delom lahko kmalu začelo. Od Mojkovca do Kolašina pa je proga trasirana, od Kolašina do Podgorice pa trasa še ni končnoveljavno določena. Del proge od Podgorice do Kotora bi lahko začeli graditi takoj.
vesli
p. Izjava novega goriškega fašistovskega tajnika. Novi tajnik fašistovske stranke na Goriškem Avenanti, ki je preteklo soboto nastopil svojo službo, je novinarjem poleg drugega dejal, da se pri svojem delu ne bo oziral na osebne interese ne z desne ne z leve plati, marveč da bo v premi črti stremel za ciljem, ki si ga je postavil.
Goriško fašistovsko glasilo »L’ Isonzo«, ki je do pred kratkim izhajal po večkrat na teden, je začel zaradi finančnih težav sedaj izhajati kot tednik. V zvezi s tem je Avenanti dejal, da za-more tudi majhen list postati organ silne propagande.
p. V Gorici so policijski agentje aretirali 23-letnega Rudolfa Pavšiča iz Čepovana, ker je nameraval brez potnega lista zbežati preko meje. Izročili so ga sodišču.
p. Obnovitev legitimacij. Po določbah člena 3. italijanskega zakona o javni varnosti se morajo vsako tretje leto obnoviti legitimacije, ki jih morajo imeti ljudje v Italiji kot oseben dokument, ki ga morajo pokazati policijskemu agentu, če jih kje ustavi. Sedaj je potekla prva takšna doba. Po vseh občinskih uradih se zgla-šajo sedaj ljudje in obnavljajo svoje osebne izkaznice. Marsikaterega pozovejo uradniki, da odtisne tudi svoj palec na izkaznico.
Ivan Podlesnik:
Unicil Kvisltm
(Njegovemu in tastih časov spominu).
Bolj kot pri vsakem drugem človeku se odražajo na človeku velikega formata solnč-ne in senčne strani. — »Jutro«, 19.7.1930.
V	predpotresni Ljubljani so se vršili tedenski sejmi vsako sredo in soboto. Takrat so kramarji postavili svoje »štante« na prostoru pred cerkvijo sv. Jakoba. Nekega takega sejmskega dne sta stala pred enim tistih kramarskih šotorov dva ljudsko-šolska učenca in poželjivo gledala na knjige s slikami na naslovni strani. Take knjige — povesti — je izdajala v tistih časih knjigarna Giontini v Ljubljani. Vsak teh dveh fantov ni imel toliko v žepu, da bi sd sam kupil eno izmed tistih knjig — vsaka je stala deset krajcarjev, oba skupaj sta jih pa imela. Zložila sta jih in si kupila eno knjigo povesti. Dva, ki se do tistega dne nista poznala. Eden je bil Tone Kristan, drugi sem bil jaz. Po tridesetih letih od tistega dne me je Tone spomnil na ta začetek najinega prijateljstva.
*
Ko sem bil v gimnaziji, se je začelo med di-Jaštvom tisto gibanje, ki smo ga imenovali »Mlada Slovenija«. Vse polno literarnih in telovadnih klubov smo imeli. Svoje mladostne literarne produkte smo priobčevali v »Edinosti«, »Rdečem praporu« in »Slovenki«. V enem teh klubov sva se s Tonetom zopet srečala. On je imel že tedaj širokd pleča in močne roke, s katerimi se je poganjal v prve vrste. — Umrl nam je součenec v gimnaziji, ki je bil doma iz Viča. Umrl je v ljubljanski bolnici, pogreb se je .vršil na viško
pokopališče. Kupili smo mu venec in ga spremili tja po Tržaški cesti. Ko smo stali ob odprti gomili in so duhovniki končali molitve, se je prerinil skozi vrste pogrebcev mlad fant, se ustavil ob odprti gomili in začel: »Poglejte, prijatelji, svež grob...« Bil je to Tone, ki je govoril svoj deviški javni govor, ne da bi koga prosil za dovoljenje, ne da bi prej o tem komu povedal.
*
Kot dijak srednješolec je potoval ob počitnicah v Črno goro. Ko se je vrnil, mi je mnogo pripovedoval o tisti zemlji, ki se mi je zdela najbolj romantična in najbolj slovanska. Pripovedoval mi je tudi, kako je popival na Cetinjah kavo po kavarnah s samimi črnogorskimi ministri .,.
*
Potem je šel v Prago, v šolo realizma slovenske mlade generacije. Tam so že bili Lončar, Dermota, Mila Udovičeva, Zofka Kvedrova in mnogi drugi. Pot jih je vodila skozi Dunaj, kjer je bil Ivan Cankar in še mnogi, ki so se pripravljali, da bodo zrevolucijonirali domovino. Iz Prage mi je Tone večkrat pisal; kadar je prišel na počitnice, se je ustavil pri meni in jaz sem ga obiskoval na njegovem domu na Viču. Pri teh obiskih mi je pripovedoval o življenju v Pragi in na Dunaju — o tem svetu mojih hrepenenj in želja. Ravno tista leta smo se trije izločili iz telovadnih in literarnih klubov in si ustanovili svoj — teozofski — klub. Moj bog, kako lepi časi so to bilil En sam cilj je blestel pred nami: dober in blag bodi človek 1 S sedanjim zdravnikom dr. E. Š., ki je bil vodja tistega našega majhnega kluba, sva šla nekega popoldne na Xič obiskat Toneta, ki je
prišel na počitnice in je kraljeval v očetovi hiši v sobici, ki se v vsaki kmetski hiši imenuje »kamra«. Vse polno knjig in časopisov je imel na mizi, krog katere smo sedeli in kjer nam je Tone razkladal svoje nove nazore, svojo »življenjsko filozofijo«, nabrano v Pragi. Bil je to z Masarykovim realizmom pomešan marksizem, kar oboje je Tone zgnetel skupaj in popopral z mladeniško radikalnim materijalizmom. Ko sva se s Š. vračala proti večeru v Ljubljano, je obema ležalo nekaj težkega na dušah. Povsem tuja nama atmosfera Tonetovih naziranj naju je pritisnila k tlom. Za naju tuj svet. Oba sva se pa zavedala, da za življenje ni potrebno gledati samo zvezd na nebu, temveč, da je treba paziti tudi na cesto, po kateri človek hodi.
*
Potem Je prišel čas, ko je dobil Etbin Kristan med slovenskim delavstvom in intelektualci svojo mlado generacijo, med katero je bil v prvem redu Prepeluh (Abditus), Linhart, potem Lončar, Dermota, Kocmur in drugi. Mladi, nadarjeni Linhart je začel izdajati »Naše zapiske«. Prve številke sva mu pomagala napisati Prepeluh in jaz. Tone je bil tedaj že menda v Gorici in se je le malo oglasil. Tudi osebne vezi med nama so postajale rahlejše. Mnogo bodrilnega ognja je pošiljal tiste čase med nas Etbin Kristan, ki je v Trstu urejeval in izdajal »Rdeči prapor«, čegar podlistke smo polnili mi iz Ljubljane s prispevki. Enkrat me je doletela čast, da je bil neki moj podlistek konfisciran. Etbin Kristan je poslal na Dunaj klubu socijalnib demokratov interpelacijo radi te konfiskacije, ki naj bi jo klub vložil, da bi bil podlistek s tem imuniziran. Predno je do tega prišlo, je bil parlament razpuščen«
Tone je odšel iz Gorice v Idrijo. Več let se nisva videla, niti si pisala. Spomladi leta 1906. sem bil prvič na Dunaju. Takrat sva se slučajno srečala v dunajskem parlamentu. Tone je pripeljal deputacijo idrijskih rudarjev k nekemu ministru.
Potem se dolgo vrsto let nisva niti videla, niti si pisala. Dolgo vrsto let, ko sva stala vsak v drugi bojni fronti. Boji teh front so bili takrat ogabni, ker so predaleč rezali v zasebno življenje posameznikov. Tone je bil že v Ljubljani, oziroma Šiški, kjer je začel s konzumom. Iz Krekovih besedi vem, da je isti gledal v Tonetu upoštevanja in, vsled njegove delavnosti, spoštovanja vrednega nasprotnika, osebno pa prijatelja, kar pričajo Krekova pisma, ki jih Je le-ta pisal Tonetu za časa Tbeimerične afere.
*
V	prvih povojnih mesecih sva se po Prepe-luhovem posredovanju po dolgih letih zopet sestala s Tonetom, ki je bil tedaj poverjenik v vladi za Slovenijo. Meni je bilo tedaj in mi je Se danes žal, da tiste povojne dobe ni dočakal naš Cankar. Koliko gradiva za slike in sličice, komedije in tragedije je bilo takrat vsak dan. Toda to ne spada v te spomine. Tone je bil tedaj tudi predsednik neke, med vojno ustanovljene gospodarske organizacije, ki se je Imenovala »Vojna zveza«. Bil je to nekak neoficijelni prehranjevalni urad, v katerem so bile poleg veleindustrije združene vse slovenske konzumno organizacije. Poleg veleindustrijalcev Gassnerja, Pollaka in drugih je sedel Tone, je sedel Gostinčar, Kocmur in Čobal in še drugi, katerim je predsedoval Tone. Par dni po tistem najinem prvem sestanku po dolgih letib, se je pripeljal nekega dopoldne k meni na Gorenjsko Tone.
Krasote in zanimivosti okolice ‘Pokljuke
Univerzitetni docent v Zagrebu g. dr. Fran S u k 1 j e nam je poslal sledeč zanimiv članek o pokljuškem okolju, kjer bodo v nedeljo, dne 27. t. m. svečano otvorili galerije Nj. Vis. kraljeviča Andreja.
Gorje pri Bledu, 24. julija. Poznam Bled in njegovo okolico že iz predvojnega časa. V ta kraj sem prižel kot vojak In med vojno, a po prevratu prebijem vsako leto, to je zdaj osmo leto, po mesec dni v tem prekrasnem gorskem kraju.
Ko se spomnim na Bled, kakršen je zadnja leta, moram ugotoviti, da se postopoma dviga in napreduje, da pa se deli v dva dela. Prvi je del od jezera proti Lescam, katerega lahko Imenujemo Bled zabave in plesa, drugi je pa del proti Gorjam in bajnemu Vintgarju, nedaleč od pravega blejskega kolodvora. To je Bled pravega, resničnega oddiha, Bled prijateljev prirode in Bled planincev. O prvem Bledu bom napisal prihodnjič nekaj vrstic, danes samo omenjam, da se bojim, da bodo ogromni hoteli ob jezeru, množica modernih vil in velemestni metež storili, da bo »otok bleški« kmalu nehal biti »kinč nebeški«. Da se to ne zgodi, poskrbi za to oni del blejske okolice, ki mu je bilo do tega, da je naredil prirodo in njene lepote pristopne vsem tistim, ki iščejo v njenih lepotah veselje In oddih, in ki so siti mestnega ropota in mestnega prahu.
V	tem pogledu je na prvem mestu posebno lepa gorska vasica Gorje, oddaljena pol ure od postaje Bled proti Pokljuki in Mrzlemu studencu. To je prava, čisto slovenska vas, kjer prebivajo čisti gorski Slovenci. Ti so nedavno ustanovili podružnico Planinskega društva, ti naši dični kmetje so z velikim trudom in prizadevanjem omogočili planinske izlete v tem kraju in odkrili lepoto prirode. Naravnost diviti se mora človek, koliko razumevanja in zmisla imajo ti preprosti kmetje za prirodne krasote. Imajo razumevanje za navadne izletnike, za planince, pa tud one, ki pridejo v te kraje, da jih znan-»tveno proučujejo. S pravim istinitim veseljem sprejmejo oni vsakega, ki pokaže le malo ljubezni za njihovo prekrasno okolico.
Ni torej slučaj, da so se letos odločili, da popravijo in urede pot preko Pokljuke na prekrasni Mrzli Studenec pod Triglavom. Ta planinska pot, ki se bo imenovala po imenu našega najmlajšega princa Nj. Vis. Andreja, bo v nedeljo otvorjena in blagoslovljena. Pred dnevi sem jo prehodil in reči moram, da sem bil vzhičen nad prirodno lepoto in nad trudom, ki je bil potreben za propagando lepote tega kota naše očarujoče domovine.
Pot ni težka; drži preko prekrasnega gozdnega kraja skozi Pokljuko in končuje na glavni Cesti nekoliko pred Mrzlim Studencem.
Pokljuška ravan je zelo zanimiva tudi s prirodoslovnega stališča. Zelo so znana botanična in geološka raziskovanja tega kraja, a tudi mi-ueralog in petrograf najde tu zanimiv teren.
Ko se spustimo z glavne ceste iz Gorja na Mrzli Studenec v lepo gorsko vasico Krnico v dolini Radovine, nam padejo v oči takoj v začetku poti na Pokljuko terciarne plasti v obliki peska in laporja. Tercijarne plasti dobimo v okolici Bleda, vendar niso razsežne. Našel sem jih na številnejših mestih v dolini Radovine in tudi v dolini Save, okamenine pa dobimo v njih redko. To je tudi vzrok, da je težko določiti nivo teh plasti. Tu pa tam se mi je posrečilo najti nekaj manjših školjk, katere pa za določitev starosti teh plasti niso merodajne.
Preko debelih plasti šljuvke, kateri nekateri pripisujejo tudi tercijarno starost, pridemo skozi Pokljuko do apnenca, tu in tam z dolomitnimi vložki, kasneje pa do apnencev in dolomitov jurske starosti. Na nekaterih mestih so te plasti tako idealno uslojene, kakršne dobimo samo tiskane v šolskih knjigah.
Tudi v tektonskem pogledu je Pokljuka zelo zanimiva, vendar ne moremo na tem mestu o vsem tem podrobno razpravljati. Tudi na koncu soteske Pokljuke po novi poti skozi pravi pragozd sem našel mnogo zanimivosti; naj omenim samo boksite, nato neke zelenkaste in sive škriljavce, katerih starost je treba šele določiti, nato .plasti apnenega mačka itd.
Mnogo je stvari tukaj, ki so zanimive z geografskega, geološkega, mineraloškega in botaničnega stališča. Ker pot sama ni naporna, je posebno primerna in priporočljiva za dijaške ekskurzije.
Marljivemu predsedniku in tajniku gorjanske podružnice Planinskega društva, kakor vsem onim navdušenim Gorjanom, ki so s svojimi žulji v potu pripomogli, da so uredili to pot, gre pa priznanje in zahvala vseh, ki ljubijo prirodo.
 ■»——
Kranjska gora v sezoni
Kranjska gora, 24. julija. Kranjskogorčani še ne pomnijo, da bi imeli toliko tujcev kot letos. Društvo za tujski promet ima vpisanih skoro že 1000 tujcev in verjetno je, da prekorači to Število. Ze sedaj jih je 250 več kot lansko leto in ni čudo, ako ne dobijo vsi prenočišča, ker takega navala ni nihče pričakoval. Merodajni faktorji bodo pač morali preskrbeti za prihodno sezono več stanovanj, ker je gotovo, da bode prišlo vsako leto več posetnikov.
Imel sem priliko govoriti z različnimi poset-niki in na žalost so mi povedali, da ni mogočo dobiti sobe in tako, hočeš ali nočeš, morajo zapustiti Kranjsko goro.
Imamo tudi gospodo, ki že nekoliko dni spi po »planinsko«, t. j. na senu, ki se pa tudi dobro počuti in z veseljem in potrpežljivo prenaša dobre in slabe strani planinskega ležišča.
Največ posetnikov je Srbov In Madjarov, a ne manjka tudi naših Dolenjcev, ki prirejajo izlete v naše krasne planine. Kranjska gora je prenovljena, vesela in živa. Zdi se, kot bi bil v kakšni večji srbski varošici.
Naši mili gostje so naravnost presenečeni in ne najdejo izraza, kako bi prehvalili ta prekrasni planinski raj.
Le škoda, da vreme ni tako, kot bi moralo biti. Sicer je pa povsod tako in upati je, da bomo imeli kmalu zopet lepe solnčne dneve in da pohitimo v krasno urejeno kopališče »Jasno«, ki ga vsaki dan popoldne oživlja naš ljubljanski »Jonny Jazz«. To so fantje, ki znajo zabavati našo publiko. In zvečer je vsaki dan koncert v tem ali onem hotelu. Zdi se, kot bi bil na Bledu.
Omeniti moram, da imamo tudi na pošti moderno tehtnico, ki pa je žal pokvarjena. Tudi jaz sem se hotel tehtati in glej, kazalec kaže vedno in vedno 75 kg, kar je za mene gotovo premalo. Sele pozneje sem opazil listek, ki pravi, da je tehtnica pokvarjena. Upamo, da se bo ta nedostatek popravil.
Reklama me je zvabila na Bled, da si ogledam znamenite veslaške tekme. Plačal sem predpisano vstopnino, ki se mi je zdela precej visoka. O tekmi nočem govoriti, kritik Je bilo
v listih dovolj, s katerimi se popolnoma strinjam. Vse to me je tako ozlovoljilo, da sem zapustil »biser kranjske dežele« in prišel zopet v Kranjsko goro. Sicer pa o Bledu več drugič.
X. Y.
II. kongres slov- katoliške akad. mladine.
Drugi dan kongresa so se udeleženci odpeljali že zgodaj zjutraj v Stično, kjer so prisostvovali koralni sv. maši v samostanski cerkvi. Po sv. maši, kakor tudi popoldne, se je vršilo zborovanje na katerem je podal g. univ. prof. dr. F. Grivec s korefe-rentoma g. dr. P. Issaivom in g. M. Čuba-tim (oba Ukrajinca), velezanimiv referat o »Cirilometodijski ideji in katoliški akciji«, iz katerega glavne misli na kratko navajamo: Ciril-metodijsko idejo in katoliško akcijo preveva ista težnja po cerkvenem edinstvu in univerzalnosti. Se več, vezani sta tudi historično: po svetovni vojni zaznamuje katoliška cerkev nov mogočen vzpon, ki je našel izraza v katoliški akciji, istočasno pa je z nastankom novih slovanskih držav dana katoliškim Slovanom prilika, da se samostojno uveljavijo v univerzalnem organizmu cerkve kot posredovalci med katoliškim zapadom in krščanskim slovanskim orientom. Ciril-metodijska idejo je prožeta z najčistejšim krščanskim duhom in pomeni njega poglobitev in kar je najvažnejše: ima svojstvo regulatorja za ureditev odnosov med katoliškimi in pravoslavnimi Slovani.
Nadalje sta referirala g. ing. Julo Stano (CSR) in g. Jan Wislinski (Poljska) o »Perspektivah slovanskega katoličanstva v bodočnosti« in pa g. dr. Janko Kalaj (Jugo-slavija-Hrvatska) s koreferentom g. J. Si-vveckim (Poljska) o »Slovanskem katoliškem in liturgičnem gibanju«. Zvečer so se kongresisti vrnili v Ljubljano in zborujejo danes v beli dvorani hotela Union. Ob 20. uri jim priredi Slovensko kat. akad. starešinstvo prijateljski večer, jutri pa na-rede skupen izlet na Bled.	S. M.
* * *
V	našem včerajšnjem poročilu o poteku prvega kongresnega dneva je pomotoma izostalo, da je g. dr. Kotnik sporočal kongresu pozdrav bana inž. Semeca, kakor je tudi bilo napačno navedeno ime zastopnika češkega konzula Stanislav Jan namesto g. Jan Novak, kar tem potom popravljamo.
Blagoslovitev in krst novega ljubljanskega letala
Po inicijativnem delu ljubljanskega Aerokluba, ki si je kot prvi Aero-klub v državi pred štirimi leti nabavil privatno športno letalo, dosega ponovno Ljubljana prvenstvo v konstrukciji in dograditvi novega športnega letala povsem domačega porekla. Te dni je bil dogotovljen in preizkušen avion »Bloudek XV.«, v nedeljo, dne 3. avgusta ob 11. uri dopoldne pa se izvrši slovesen blagoslov in krst na bivšem vojaškem aerodromu v Šiški, kamor vabimo vse prijatelje letalstva, da počaste požrtvovalno delo na polju avijacije s svojo navzočnostjo.
Novo letalo bo slovesno krstil presvitli gospod dr. Gregor Rožman, kumovala pa bo gospa Ksenija Hribarjeva.
Ker se bo svečanosti udeležilo tudi več letal Aero-kluba iz ostalih delov države, bo priredi-
Kultura
O Magerholdovem gledališču
Ko je nedavno cel mesec gostovalo v Parizu Mayerholdovo gledališče iz Moskve, se Je francoska kritika ločila v dva ostro usmerjena tabora: eni so bili mnenja, da je Mayerholdov oder prinesel novo, živo umetnost, ki ruši in bo porušila vse, kar je starega in preživelega, drugi pa so dejali, da je Mayerholdova pot — pot v barbarstvo. Resnica Je, da sta se v teh pariških kritikah spet enkrat sešla dva svetova, ki se na vseh poljih kulturnega, družabnega’ in političnega življenja neprestano bijeta med seboj. Vprav rusko in pa francosko gledališče predstavljata dva čisto različna socijalna in politična ambienta, dve čisto nasprotni smeri, in zato je razumljivo, da kritikom o Mayer-holdovem gledališču ni bilo mogoče pisati brez političnih in idejnih simpatij in antipatij. Stara Evropa, ki se je uredila v močne, trdožive družabne in politične oblike, je ustvarila iz sebe tudi dovolj umskih sistemov in dovolj silna umetnosti, da je z vsem legitimirana za silobran. Nagoni konservativizma, ki živijo v človeku, so vedno do neke mere tudi tvorni: straža so, ki bdi nad kulturo in civilizacijo, ki jo je ustvaril razvoj. Prav tako pa je res, da bi vsega tega kulturnega razvoja nikoli ne bilo, če ne bi imel človek tudi nekaj tiste božje slasti nad nemirom v sebi in okrog sebe in tiste večne, neugnane, nikoli izpolnjene želje po uovein.
Ko je Mayerhold gostoval v Parizu, so bile vse kritike vsaj enega mnenja: da je novi teater nenavadno zanimiv in da premore igralce redkih talentov. Mayerhold sam, ki je star že okrog šestdeset let in bi DOtemtakem skoraj
bolj spadal v penzijo kakor pa na avantgardistični oder, je teatrski umetnik in teoretik izredno žive invencioznosti in večnega upora. Kot sin bogate nemške podjetniške družine v Rusiji, Je bil sprva tudi on namenjen tovarnar-skemu življenju, pozneje pa se je sprl z očetom ln vstopil v dramatsko šolo Nemirovič-Dančen-ka v Moskvi, iz katere je izšel kot najboljši dijak. Potem je bil angažiran na novoustanovljenem hudožestvenem gledališču. Po štirih letih pa je zapustil stari naturalistični teater in je ustanovil svoj irealističnl oder, ki je po revoluciji obveljal za državnega.
Mayerhold je mnenja, da oder ni avtorjeva, temveč — povsem igralčeva domena. Igralec na odru ustvarja, on podaja tam svoje lastno delo. Režiser naj ne bo poslušni Izvrševalec pisateljeve dramske zamisli, on naj ustvari in organizira svoje lastno odrsko delo; kar Je literarnega v igri, naj se popolnoma podredi njegovi ideji. Oder naj bo opremljen z najnujnejšim, zavreči je treba vso sentimentalno ornamentiko in dekoracijo, v kateri se Je tako rado izgubljalo staro gledališče. Podreti je treba rampo med odrom in občinstvom — občinstvo naj teatra ne gleda samo in vsaj ne molči, temveč naj sodeluje pri ustvarjanju drame. Zato novi oder ne pozna zastora in je v nasprotju s starim odprt kar od treh strani. Ozadje odra tvori stena, ki jo umaknejo, kadar zamenjujejo scenerijo, in vpričo občinstva prinesejo delavci podij, na katerem je že vse pripravljeno za naslednji prizor. Da imajo v takem gledališču stroji in pa svetlobni efekti veliko vlogo, se razume že samo ob sebi. Scena ne sme nikoli mirovati, kretnje telesa pa morajo biti v intimnem skladju s smislom in vsebino dejanja in prostora (biomehanika). Posamezna mesta v drami in komediji podčrtuje godba, neme prizore pa namesto igralcev izvajajo lutke. — Ves ta novi teater ie kakor ena sama večna izpoved
silnega, fanatičnega pozitivizma, kakor eno samo verno, optimistično prižemanje in vtapljanje človeka v stroje in stvari.
Tako je Mayerholdova umetnost nekakšna zanimiva mešanica drame, operete, kina in marionet, sredstva, po katerih najrajši sega, so groteska, stilizacije in biomehanični ritmični gibi. Njegova umetnost je resno, pogumno iskanje novega, pa dasi je na evropskih gledališčih že zdavnaj občuten njegov vpliv, pa so umerjene, ubrane, dokončne vrednote, ki jih mora vsaka umetnost dati iz sebe, še vendar daleč pred njim. Morda ni eno zadnjih vprašanj, ki so še nerešena pred Mayerholdovim gledališčem: da je za novo gledališko umetnost treba tudi novih avtorjev in novih del.
teljem podana možnost pokazati svoj proizvod ob strani drugih avionov, ki so bili deloma kupljeni na Angleškem, deloma pa izdelani v domačih aeroplanskih tvornicah v Beogradu io Novem Sadu.
Pridite in dokažite, da je letalstvo tudi v Sloveniji postalo spoštovana in priljubljena sporU na panoga.
| V
Žrtev nedeljske avtobusne nesreče na Celovški cesti
Ljubljana, 25. julija. Vsem je še v spominu avtobusna nesreča, ki se je pripetila v nedeljo 20. t. m. na Celovški cesti. Avtobus, ki ga je šofiral 28-letni Ludvik Kern, je zadel v avtobus tvrdke Peteline, katerega je šofer Rustja ustavil, ko je opazil, da mu drvi nasproti, vozeč zdaj levo zdaj desno, Kernov avtobus. Ta avtobus je zadel z zadnjim koncem v tovorni avto in nato treščil v vogal Knezove hiše, kjer se je prevrnil. Izpod avtobusa so potegnili strašno razmesarjena šoferja Kerna in ženo sprevodnika državnih železnic 43-letno Mihaelo Petrovčič, stanujočo v Černetovi ulici. Ta je danes popoldne ol» 15. uri podlegla težki poškodbi, ki jo je zadobila pri tej nesreči. Sprevodnik avtobusa g. Ponikvar in jet-niški paznik Ivan Černe sta bila pri nesreči k sreči le lažje poškodovana in so ju iz bolnice takoj odpustili.
Mihaelo Petrovčič in šoferja Kerna je rešilni voz odpeljal takoj v bolnico. Petrovčičeva je imela skoro vso kožo posneto z glave in nevarne vreznine po rokah in vratu. Njeno stanje so zdravniki takoj označili za zelo težko, vendar je bilo nekaj upanja, da ponesrečenka ozdravi. Kljub operaciji in skrbni negi na kirurškem oddelku bolnice je pa po skoro teden dni trajajočem trpljenju podlegla. Izgubila je precej krvi, razen tega so nastale komplikacije po operaciji, katerih Petrovčičeva, ki ni bila močne konstitucije, ni prestala. Postala je smrtna žrtev nesreče, ki jo je zakrivil po zadnjih ugotovitvah šofer Kern, katerega stanje je tudi vedno nevarno.
Poziv lovcem bivše mariborske oblasti
V	dnevih od 81. avgusta do 15. septembra t. 1. se bo vršila v Ljubljani Jugoslovanska šumarska in lovska razstava. Z ozirom na kratek rok osnoval se je v okvirju mariborske podružnice S. L. D. odbor, k:i si je nadel nalogo, zbrati po možnosti iz okoliša bivše Štajerske vse karakteristične in za razstavo v poštev prihajajoče predmete (trofeje, lovska orožja, lovske slike, lovsko opremo itd.) in tako posredovati med osrednjim razstrvnim odborom in tukajšnjimi lovci.
Velika važnost te doslej največje lovske razstave v Jugoslaviji nas sili, da vsi po svojih močeh prispevamo, da bodo tudi naši kraji na tej razst- 'i častno zastopani.
Na podlagi dose 'anjega pregleda inaterijala je pričakovati, da bodo predmeti naših cko-l.šev razstavljeni v lahnih oddelkih. Ker pa je odbor prepričan, da je še mnogo krasnih predmetov shranjenih pri posameznih lovcih oziroma zakupnikih, obrača se tem potom na vse lovske tovariše 3 poziv m, da nemudoma pri-glase, ka’ere predmete bi bili pripravljeni razstaviti. r < prejemu teh prijav bo odbor pred-meie pregledal, proti jamstvu prevzel in zavaroval ter poskrbel, da se po razstavi lastnikom zopet v redu in nepokvar' ni vriu'
Ker pa morajo biti razstavni predmeti do 15. avgusta v Ljubljani, kjer se bodo posamezne lovske trofeje tudi ocenjevale in nagrajale, pro-sirio lovske tovariše, da se raS^mu pozivu nemudoma odzovejo.
Predmetov, kateri so že prijavljeni našim zaupnikom, ni po' “bno zopet prijavljati.
Prijave naj se naslovijo n-i; Franjo Košir, Maribor, Telefon 2281. (Oblastna hranilnica) ali: Hubert Luckmann Maribor, Koroška c. 2. Telefon 2335).
Novi rokopisi Turgenjeva. Francoski literarni zgodovinar Andrč Mazon, ki je pred kratkim objavil nekaj neznanih pesmi v prozi Turgenjeva, je zdaj izdal obširno, 200 str ni obsega joče delo, v katerem cbjavlja in komen?' ■ i množico njegovih osnutkov, korenspondence itd., ki jo je našel v Parizu. Prvi del vsebuje Mazonov uvod, drugi del je vesten, pregleden seznam zapuščine Turgenjeva, tretji pa prinaša nekaj njegovih tekstov in karikatur. Najdragocenejši je pač inventar, ki navaja mnogo povsem novih ali pa vsaj še ne čisto dognanih stvari: neobjavljena pripovedna dela in fragmente, pesmi v ruskem in francoskem jeziku, operne in operetne librete, avk biograiske dokumente, nekaj njegovih pisem, nekaj pisem njemu itd. Teksti, ki eo objavljeni v zadnjem delu, vzbujajo upanje, da bo neumorno Mazo-novo raziskavanje spravilo na dan še mnogo prav zanimivih stvari.
Jadransko morje v zvočnem filmu. V Beogradu se mudi zastopnik neke velike nemške filmske družbe, ki ima namen, pripraviti dela za zvočni film >Na sinjem Jadranu«. Stroški za izgotovitev filma bodo znašali blizu pol milijona dinarjev.
Brežice
Sokol v'Brežicah priredi v nedeljo, dne 8. avgusta 1930 svoj letni telovadni nastop z ljudsko v selico. Prireditev se vrši na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v v liki Iforani in ostalih prostorih Narodnega doma. od t tavanje so obljubila tudi nekatera oko':$ka Sokolska društva. Na programu je dalje srečo-lnv, kegljanje na dobitke in kolesarska po že-va di.ka. Za znižano vožnjo po železnici je zaprošeno.
2)el. Toplice
V*.'	23. . m. se je vršila id kr. . ve
banske uprave v Ljubljani razpisana 'misij-ska razprava za preureditev ceste Straža-Topli-ce, o katere slabem stanju se je že toliko razpravljalo. Komisija se je sestala v Straži nako-jodvoru ter ' >Čila prv tno razpravo v prostorih g. Vintarja v Straži, nadaljevanje na po ogledu ceste v kopali'M restavrarji v Toplicah. Razpravo in zapisnik vodil za bansko uoravo g. dr. Skubic z inž. g. Juvano-n. Kaz-prave so se udeležile poleg skoraj celokupnega sreskega cestnega odbora tudi nastopnimi občin Toplice, Šmihel-Stopiče, Prečna, Poljan^ in Čr-mošnjice ter mnogo interesentov, k> uporabljajo omenjeno cesto. Med privatnim'' interesenti je prišlo do polnega sporaz..ma Določila se je višina vsote, ki jo bodo privataiki prispevali k preureditvi ceste. Nat n je komisija odšla v Toplice, kjer se je nb 15 i r..zmava nadaljevala. Ker se s sklepom zastopniki občin niso zadovoljili, so se pon-vno vrnili k razpravi z zastopniki občin. Kazprava je bila mestoma dokaj burna in tudi mestoma ae4varna. Končno so se po prigovarjanju voditelja komisije dr. Skubica sporazumeli.
Dnevne vesli
— Švicarski konzulat v Zagrebu dne 1. avgu sta t. 1. -idi švicarskega narodnega praznika no bo posloval.
— Prafesor Mafija Mur’ v Črni gori. Kakor smo že poročali, se mudi v Jugoslaviji že od meseca maja profesor univerze v Pragi Matija Murko. Potuje po Jugoslaviji z namenom, da prouči našo narodno pesem. Obiskal je doslej že Šabac, Ložnico, vzhodno Bosno in Črno goro. V Črni gori je obiskal Podgorico, Cetinje, Spuž, Danilov Orad, Nikšič, Savnik in Žabljek. Kot najvažnejše središče žive narodne epike je profesor Murko označil Nikšič, kjer je fotografiral nad 30 narodnih pevcev z guslami. Prof. Murko se nahaja zdaj v Sloveniji, odkoder se bo vrnil v južnovzhodno Črno goro in Staro Srbijo.
— Otvoritev pošte Ljubljana 6. Dne 1. avgusta t. 1. se otvori pošta in telefon Ljubljana 6 v novi hiši ge. Bohinc na Rimski cesti št. 31. Pošta bo prihajala z avtomobilom zjutraj ob 7-16, ob nedeljah in praznikih pa ob 8'04 in ob delavnikih s pošcem ob 10‘40 in 15'30. Odhajala bo ob delavnikih s pešcem ob 10‘10 in ob 15 ter z avtomobilom ob 18-22, ob nedeljah in praznikih pa ob ll-05. Pošta bo sprejemala vse vrste pošiljk, izdajala pa bo samo pošiljke za sledeče državne urade in oblasti: kr. bansko upravo Dravske banovine (za vse podrejene oddelke), Dravski žandarmerijski polk, žandarmerijsko četo in postajo, direkcijo šum, tobačno tovarno in monopolsko upravo, tehniško srednjo šolo in za trgovsko akademijo. Na pošti je pritrjen pi§. nabiralnik sistema Vlček, ki ga izpraznjuje pošta Ljubljana 1, poleg tega bo v prostoru za stranke nabiralnik, ki ga izpraznjuje pošta Ljubljana 6. Rrzojav bo urejen naknadno. Dotlej oddaja pošta brzojavke po telefonu pošti Ljubljana 1.
— Naše vojne ladje v Aleksandriji. Pred ('ne v* sta pripluli v Alekucndrijo naši podmornici »Nebojša« in »Hrabri« v spremstvu ladje »Sitnica«. Ladje so na večjem potovanju po Sredozemskem morju. Ker je bil to prvi obisk jugoslovanskih vojnih ladij ■* Egiptu jim je priredila jugoslovanska kolonija v Aleksandriji svečan sprejem. Častnike je pogostil naš poslanik g. Dučič.	;
— »Junaki zraka« v Zagrebu. V Zagreb je dospel z družino znani nemški ekvilibrist Artur Strohschneider. Družina je znana pod imenom »junaki zraka«. Nahaja se na daljši turneji po Jugoslaviji. Strohschneider izvira jz stare družine artistov, ki si služi kruh že nekaj desetletij z vratolomnimi produkcijami na vrvi. V Zagrebu se bo družina producirala na 50 m dolgi vrvi, katero bodo napeli med borzno palačo in Domom inženjerjev in arhitektov v višini 30 m.
— Pričetek del za novo beograjsko električno centralo. Te dni so začeli nivelirati pri Beogradu zemljišče, kjer bodo zgradili novo električno centralo. Stala bo na desni strani Dunava, kjer bodo teren zvišali, da ga tudi aajvečje poplave ne bodo dosegle. Zgradbo je prevzelo Švicarsko društvo za promet in elektriko. Obvezalo se je dograditi v dveh letih centralo, ki bo imela tri turbine z 18.000 kw. Po potrebi se bo pa kapaciteta dvignila tudi na 30.000 kw.
— Zanimiv izum dveh beograjskih tehnikov. Beograjska teh”11- Peter Tomanovid in Mirko Vojteh sta pustila patentirati zanimiv izum, ki so ga že preiskali 5n se je zelo obnesel. Gre za aparat, ki se da monti -ati na vsak avto In ki prisili šoferje, da vozijo po mestu s predpisano liitrostio fe se zg"'” nesreča, je mogoče ugotoviti na diagramu, s koVko hitrostjo je šote.' vozil.
— Novi zakoni v slovenskem jeziku. V zbirki zakonov. Vi jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, izidejo v kratkem sledeči zakoni: Zakonik
o	sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilno pravdno postopanje); Zakon o zemljiški knjigi in zakon o "•'tranji ureditvi, napravljanju in popravljanju zemljiških knjig in Zakon o izvržbi in varovanju (izvršilno postopanje).
— Sprejem v zavod za slepo deco v Kočevju.
V	zavod za slepo deco v Kočevju se sprejemajo v začetku šolskega leta 1930/31 slepi otroc! Pogoje - sprejem glej v tozadevnem oglasu kr banske uprave v »Službenih objavah« današnje, številke lista.
— Stari vozni listki namesto premoga. Predvčerajšnjim so zakurili parnik »Bitolj«, ki prevaža potnike iz Beograda v Zemun in obratno, s starimi voznimi listki in ne s premogom. Vozne listke morajo potniki oddati v Zemunu ali v Beogradu, ko izstopijo. V nekaj tednih se teh rabljenih listkov nabere toliko, da jih porabijo v kurilnici parnika namesto premoga. »Bitolj« je vozil predvčerajšnjim skoro ves dan z rabljenimi voznimi listki.
— Ameriška zapuščina. Izseljeniški komisari-jat v Zagrebu, Kamenita ulica 15, poživlja naslednike pokojne Lefevre Antonije, rojene Koenig, baje iz Celja, ki je umrla v Ameriki, da se javijo koinisarijatu s svojimi točnimi naslovi in z dokazi o sorodstvu zaradi nadaljnega postopanja pri izplačilu zapuščine.
— T' jdražji prostor v Beogradu. Nekdaj se je dobilo v Beogradu zemljišče za gradnjo po zelo nizki ceni. Danes se ne dobi več zemljišča pod 100 Din za mJ. V bolj središčnih ulicah je cena od 300 do 2000 Din za m2. Stavbni prostori v Knez Mihajlovi ulici in na Terazijah so po 10 do 15 tisoč Din za ma. Najdražje je pa zemljišče v Beogradu in gotovo tudi v vsej Jugoslaviji, kj se nahaja trgovina Vasiča in Jociča preko poti »Ruskega carja«. Ko se je nedavno Jadranska zavarovalna družba za to zemljišče zanimala, k; bi tam zgradila veliko poslopje, je vprašala lastnika, upraviteljstvo neke konk. mase,
ali proda zemljišče in za koliko. Dobila je od' govor, da konk. masa nima nai.iena prodati zemljišče, če se pa družba zanj zanima, bi stal 1 m’ okoli 18.000 Din.
— Preprečena mostna nezgoda. Iz Bohinja nam javljajo: Most čez Savo v soteski je pred 14 dnevi banovinska uprav« dogradila, tako da je prehod čez Savo zopet siguren. Novi most je bil komaj teden dni v prometti, ko se je 20. t. m. popoldne vsled močnih nalivov zrušil opornik starega mostu v Savo. Ako banska uprava ne bi pravočasno spoznala upasnega stanja starega mostu in ne bi odredila takojšnje zgraditve novega lesenega mostu, bi prišlo najbrže do večje nesreče. Vestnosti državnega inženerja iz Kranja, ki je pregledaval vse mostove Bohinjske ceste in odredil popravo soteškega mostu, je zahvaliti, da ni prišlo do neizogibne nesreče.
— Požar v Štorah. Ob zadnji nevihti je strela udarila v gospodarsko poslopje g. Žaklja na Pečovju pri Štorah. Poslopje je pogorelo do tal, ker v bližini ni bilo zadosti vode za gašenje.
— Vreme. Vreme je skoro v vseh krajih države Še vedno nestanovitno. V Ljubljani je bila včeraj por.iči kratka, a huda nevihta, med katero je padala tudi redka toča. Dopoldne je kazalo zelo lepo, popoldne po je bilo oblačno in se je pripravljalo na dež. Najvišja temperatura je bila 23 30 C, najnižja pa 150 C. V Mariboru je zjutraj deževalo. Deževalo je tudi v Zagrebu in Splitu. Najnižje temperature so bile: v Mariboru 15, v Mostaru 24, Zagrebu 17, Beogradu 21, Sarajevu 19, Skoplju 18, Splitu 22° C.
— Vročina v Beogradu. Predvčerajšnjem je bil v Beogradu najbolj vroč dai. v tem poMju. Opoldne je kazal termometer 35-8° C. Razen tega ni bilo nikjei drug ;d v državi tolike vročine kakor v Beogradu. Vročina je bila tembolj neznosna, ker je vladala v mestu težka sopara. Nebo je bilo popolnoma oblačno, dežja pa ves dan ni bilo.
SJjulbljcmcz
■ Slovenskemu ženstvu. V dneh od 1. do 4. avgusta se bo vršil v Ljubljani I. kongres prostovoljnega slovanskega gasiMva pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Tega kongresa se udeleže poleg skorajda korporativnega jugoslovanskega tudi večje skupine prostovoljnega gasilstva slovanskega (češkega, poljskega, I olgarskega) ter zastopniki in odposlanci raznih državnih gasilskih zvez Evrope. Poudarjati "ažnost in pomen te velikopotezne, o'•'Seko-ristne in člo-ekoljubne organizacije bi bilo odveč. Vsakdo ve in zna ceniti prekoristno in nesebično delovanje gasilstva, ki je izključno usmerjeno le v korist splošnosti in posameznika. Naša dolžnost je torej, da izkažemo ob prili-fri vseslovanskega gasilskega kongresa gasilstvu vso pežnjo in naklonjenost, da izkažemo našemu gasilstvu naše spoštovanje in hvaležnost. Iz teh razlogov nnj pri gasilskih prireditvah v s] nostnih dneh sodeluje tudi slovenska ženal To-drob?n program prireditev je razviden iz javnih oglasov in dnevnega časopisja. Slovensko Ženevo! Vabimo te, da se udeležiš v čim večjem številu teh slavnosti. Osobito prosimo naše žen-sivo iz vseh pokrajin Dravske banovine, da sodeluje v p" ’ 'jn, dne 3. avrusta t. 1. pri slpv-nostnem sprevodu v narodnih nošah. Zbirališče narodnih noš, bodisi posameznih ali v skupinah, je v nedeljo, dne 3. avgusta ob 8. uri zjutraj na Kongresnem trgu pred univerzo. Ljubljansko ženstvo posebej in vse ljubljansko občinstvo opozarjamo, da praznuje I. ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo v dneh konc:esa tudi fiO-letnico svojega obstoja, 60-letnico svo-jeg.. človekoljubnega in požrtvovalnega delovanja. Tudi teh slavnosti naj se udeleži slovensko ženstvo 1 Posebej pa je še poklicano ljubljansko ženstvo, da s svojo udeležbo in navzočnostjo povzdigne redko jubilejno slavje in da tako izraža svoje hvaležnosti in simpatije do tega društva. Tudi teh slavnosti, katerih program je že objavljen, naj se udeleži ženstvo če le mogoče v narodnih nošah. — Franja Tavčarjeva.
■ Za zaščito mladoletnih otrok. Včeraj so ovadi1' r~’-pga možkega, vi je pretepal ml-Poletnega otroka, in nekega drugega, ki je zaposlil mladoletnika, kar je po zakonu kaznivo.
■ Karambol v Šelcnburgovi ulici. Na križišču Šelenburgove in Knafljeve ulice se je pripetil karambol, ki bi imel lahko usodne posledice. Trčila sta avtomobil, ki ga je šofiral prokurist
I.	Marinko, in kolo, na katerem se je vozil dijak K. J. Ta je hotej baje avtomobil prehiteti in je je zaradi tega zadel v avto in padel « kolesa. Le duhapolnosti g. Marinka se je zahvaliti, da se ni pripetila večja nesreča, kajti ustavil je avto še pravočasno.
■ Policijsko ovadbe. Včeraj je bila naznanjena policiji utaja 5300 Din v škodo Dragan Antona, 1 telesna poškodba, 2 prestopka zglaševalnih predpisov, neka ženska zaradi kaljenja nočnega miru, 1 pobeg od (Toma, 1 prestopek radi hoje po železnici, 2 kršitvi uredbe o zapiranju trgovin, 4 kršitve avto-predpisov, 17 kršitev cestno-policijskega reda.
■ Aretacijo. Včerajšnja policijska kronika zaznamuje 1 aretacijo zaradi preklinjanja in zabavljanja nad državo, dve zaradi nečistosti in tri perlustracije.
■ Tatvina rjuh. Vlakovni preglednik Stojkovič Josip, stonujoč v Mostah, je prijavil policiji tatvino rjuh. Tat mu jih je odnesel iz nezakle-ne omare v nezaklenjenem 'stanovanju. Rjuhe, imajo monogram I. I. in I. K. Osumljena je tatvine neka postrežnica, ki je poznala domače razmere. Stojkovič trpi 700 Din škode.
i	■ Listnico mu je ukradel. Delavec Ulrih Fran je javil policiji, da mu je nekdo ukradel za kurilnico državne železnice listnico z raznimi dokumenti. Ulrih ima zaradi tega okoli 300 Din škode.
‘Mavibcr
m Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju.
Društvo za zdravstveno zaščito mladine je prejelo od dvornega maršalata obvestilo, da je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila odobriti, da se novi dečji dom pri Sv. Martinu na Pohorju imenuje »Počitniški dom kraljice Marije«. Nj. Vel. kraljica je prevzela tudi pokroviteljstvo nad otvoritvijo doma dne 3. avgusta t. 1. Svečane otvoritve se bo kot zastopnik Nj. Vel. kraljice udeležil general, ki bo še določen.
m Dubrovniški, odlikovanja. O priliki svojega zlatomašniš\-ega jubileja je škof dr. Andrej Karlin podelil desetim cerkvenim dostojanstvenikom lavantinske škofije naslov konzistorijalnih svetnikov, 41 du^vnikom, župnikom in dekanom pa naslov duhovnih svetnikov.
m Častni večer luksemburškega zmagovalca. Tukajšnje sokolsko društvo priredi nocoj ob 8.30 v Narodnem domu častni večer svetovnemu t.e-lovadnemb prvaku bratu Toši Primožiču. Povabljeni so vsi Sokoli in prijatelji Sokolstva.
m Nemški skavti v Mariboru. V petek je prispela sem manjša skupina skavtov iz Nemčije, ki potujejo preko Avstrije in Jugoslavije na naše Primorje. Skavti so dijaki, ki se preživljajo z godbo in petjem. Igrali in peli so tudi po mariborskih ulicah in zbrali posebno od nemških someščanov precej denarja.
m Študijsko potovanje docenta dr. Matka. Primarij internega oddelka tukajšnje javne bohv o, docent g. dr. Ivan Malko, bo početkom avgusta odpotoval na znanstveno poučno potovanje po Danskem, Švedskem. Vr>rveškem in Finskem, kjer bo proučeval zdravstvene in skrbstvene ustanove za pobijanje tuberkuloze. Obenei se bo udeležil tudi sedmega mednarodnega kongresa za pobijanje tuberkuloze, ki bo od 13. do 15. avgusta zasedal v Oslu.
m Avtobusna proga Košaki-Nova vas. Mesino avtobusno podjetje je sklenilo, da zaradi neren-tabilnosti ukine progo Košaki—Glavni trg -Nova vas. Preden se proga ukine, poziva podietje prizadeto občinstvo, naj predloži vodstvu podjetja morebitne predloge glede spremembe voznega reda in zboljšanja prometa.
m Avtomobilski izlet čez Koroško. Tukajšnji avtomobilisti priredijo danes v soboto in jutri v nedeljo izlet preko Koroške v Krajnsko goro. Odhod s trga Svobode ob 14. uri.
m Vprašanje sanatorija za tuberkulozne železničarje. " kor znano, je prometno ministrstvo sklenilo, da zgradi pri Slovenski Bistrici Poliorju velik sanatorij za tuberkulozne železničarje. V to svrho se te dni dovršujejo vse strokovne predpriprave, posebno meteorološkega značaja. Dunajska meteorološka centrala je svoj mate^al že izročila ministrstvu v Beogradu in istotako ga pripra-lja ludi Ljubljana.
m S pakopališč... r'-!gdalens1ra župnija bo zgradila na svojem pokopališču na Pobrežju 18 novih a '.a ' lih grobnic. Grobnice bodo najmodernejše zgrajene in urejene, tako da bodo v
ol./as temu sl ’-'' pobreškemu pokopališč''.
m Zopet nevihta. Po viharju, ki je v čet’tek popoldne zavil ves Maribor v oblake praha in polomil tudi nekaj dreves, je proti jutru v pe-t t nastala še nevihta s strahovitim bliskom in gromom ter nalivom. Vihar, ki je nevihto spremljal, je zopet podrl več dreves v okolici, mnogo škode je pa napravil tudi na sainem drevju. Vremenski preroki zatrjujejo, da se bodo nevihte in viharji ponavljali še do avgusta.
m Vozni red za nedeljo. Za nedeljo 27. t. m.,
o	priliki zlatomašniškega jubileja škofa dr. Karlina, velja za dovoz in odvoz vozil na Slomškovem trgu isti red kakor o priliki birmovanja.
m Občni zbor stavbne družbe »Ribniška koča« se bo vršil v sredo 30. t. m. oh pol 20. uri v restavraciji v Narodnem domu. Dnevni red običajen.
m Bar.ika zn 'eložirance. Mestna občina je sklenila, da zaradi na periferiji p ^s’ posebno barako, v kateri bodo našr zn etišče mariborski deložirai ;i, ki kampiraj sedaj pod obosl državnega ir stu.
m Lep razvoj javne kuhinje. Tukajšnja javna kuhinja, ki je bila komaj pred tednom dni otvorjena. se zelo lepo razvija Doslej je bilo pri njej priglašenih nad 100 stalnih gostov uradniškega in delavskega stanu. Kuhinja je prirejena za 300 oseb, potemtakem jih lahko sprejme še kakih 200.
m Z ribjega tega. Na ribjem trgu so se v petek prodajale samo morske ribe skombri in to-nine. Prve so bile po 20, druge pa po 26 Din kg.
m Nesreča mestnega avtobusa. Mestni avtobus, ki vozi na progi Glavni trg - Mariborski otok, 80 ^?..v Pe,ek dopoldne pri premikanju zaletel v Marijin steber na Glavnem trgu. Zaradi udarca sta se poškodovala tako avto kakor tudi podstavek stebra. Vendar škoda ni velika.
m Težka nesreča kolesarja. V petek dopoldne je v bližini gostilne Šiker na cesti Maribor -Sv. Lenart padel s kolesa 26 letni Franc Podlipnik, lesni trgovec na Teznu. Pri padcu si je zlomil bok in dobil tudi več poškodb na roki. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico.
m Tatvina povrtnine. Julijani Pemovi na Meljski cesti 60 so v zadnjih dneh pokradli z vrta več krompirja, kumare, fižola in druge povrtnine v skupni vrednosti 250 Din.
m Želja obiskovalcev Mariborskega otoka. Ob otvoritvi otoka se je obljubilo, da se bodo postavile restavracijske mize za nekopalce tudi v gozdičku nad kopališčem. Namesto tega se jo ves prostor zagradil in rezerviral za kopalce,
čeprav nihče tja ne hodi, v restavraciji sami je pa posebno ob nedeljah mnogo premalo pro štora. Želeli bi tedaj, da bi se obljuba izpol nila in da bi se čimprej postavile mize za ne kopalce tudi v gozdiček.
m Policijska kronika. Aretirana sta bila v Če trtek Anton J. zaradi goljufije in potepuštva ter Franc F. zaradi pijanosti. Prijav je policija pre jela 11, poročil pa 5.
m Tatvina kokoši. Ivani Kolarjevi v M~,jn; ulici 30 je neznan tat v noči od srede na četrtek udrl v drvarnico ter ji pokradel kokoši. Ko.sr jeva utrpi 150 Din škode.
C>el#e
Ukinitev toka. Jutri v nedeljo 27. julija n» bo v mestu in okolici električnega toka od 8 do 12. ure dopoldne radi popravil transforma torja.
* Smrtna kosa. V četrtek popoldan je v javni bolnici na posledicah operacije umrl g. Maks Pesič, dolgoletni pisarniški vodja pri odvetniku dr. Skobernetu. Dosegel je starost 52 let Po greb bo danes pooldan ob 17. uri iz bolnice na mestno pokopališče. Bil je blag in pošten mož
V	javni bolnici je umrl v četrtek g. Josip Man,, vpok. železničar iz Sv. Vida pri Grobel nem star 65 let. Bodi jima lahka zemljicaI
Tophski pevski zbor na Dobrni nastopi no COJ prvič Na sporedu so slovenske narodne pesmi in dr. Schwabova »Zdrava Marija« za or-kester, solo in mešani zbor. čisti dobiček je namenjen podružnici Rdečega križa v Dobrni. Začetek koncerta ob 20. uri.
* Izgubljeno in najdeno. V parku je bila iz gubljena rjava ženska ročna torbica z železniško legitimacijo na ime Milena Dintinjana in povečevalno steklo, vredno 200 Din. — Na An Rkem vrhu je gdč. Jurčka Knezova našla srebrno zensko zapestnico. Dobi se na policiji.
l	es, ki ne more kolesarjev. Gospod M. v Gosposki ulici ima hudega psa, ki stalno napada ljudi, zlasti pa kolesarje. Tako je predvčerajšnjim napadel Antona VVieslerja in ga močno ugnzel. Zdravnik, ki je g. Wieslerju obvezal rano, ga je poslal v Pasteurjev zavod, da sra cepijo prot. steklini. Policija pa je naročila last-niku psa, da ga izroči živinozdravniku v pre-iskavo m da ga priklene.
Smavlno pri £iiifi
Zanimanje za »Jugoslovana«. Zanimanje za »Jugoslovana« je vedno večje. List je na prodaj v trafiki ge. Pevec v Šmartnem. Od nedelje na prej se dobi tudi v trafiki Cirile Vizler nri mostu, širite m zahtevajte »Jugoslovana« po-
deUo^27 Trn'™''' VOJn-LraZp0red se vrS' v ne-ran ° službi bJn 8®lmiSČUJv Litiji. Pričetek po rani siuzDi doz i. Razpored se vrši za občin«
ganizator vLjubljani in Šmartnem in gdč. Franc Bilo srečno*	’	daVŽ"a Un,dnica v Litiij-
Vvhniha
pokolu hnrlt’?i-,lvan GJom' Podpolkovnik v šnm n * enonadstropno hiš,) na biv-Sem Oroszyjevein svetu. S tem bo zadana
Scije nandoeoft °d -V°Kalne SeligerjVve ‘-ta vracje pa do Oroszyjeve vile,— Štefan Jurev-čič, železniški uslužbenec, bo pri svoji 'hiši
prašfče 13 d°Ziflal d™*o in hlev za
Državna cesta ni m.mo v najlepšem stauiu.
■	icer pa ni čudno, da je cesta razrita, s.v drvi po njej avtomobil za avtomobilom, fn koliko težkih voz, obloženih z lesom vozi po .ej cesti.
J P°Pravljajo pod strokovnim vodstvom cestnega nadzornika obcestno zidovje med Vrhniko in Kakovcem.	«
Tz>2»cvl/e
Tatvine bakrenih in medeninskih delov na lokomotivah. Podjetje inž. Dukič in drug, ki pi -obiva premog na dnevnem kopu Dobrna, je po svoji., organih že dalj Časa r .ažalo, da n -. zlobna roka demontira medene, bakrene in trnaste dele na lokomotivah, ki so Čakale pred delavnico na Lakonci na popravilo. Dne 29 t m. r je zasačil pazni- podjelja ^ulcig kleparskega vajenca Trebušak (pri tvrdki šporn) pri tatvini teh predmetov, pri ^emur inu je oo-magal tudi njegov sovajenec Razboršek, ki pa je medtem zbežal. Oba sta imela nakradeno ze večjo množino medenine, katero sta skrila v neki grm. K. ata b'la fanta prijeta, sta prizna la, da sta vršila tatvino medenih, bakrenih in finKastih strojnih lelov že dalj časa, da ju je pa k tatvini nagovarjal in zapeljal mojstei Spcrn, ki jima je plačeval za kg ukradenega blaga 2 Din. Šporn si je čestokrat šel sam ogle dat aprave na rudn u, na ’ ler i so se nahajali kovinski predmeti, nato pa je poslal tja oba vajenca, da sta na rojih demontirala razn-; ventile, cevke, vijake, matice, številke itd. T di vozičkom sta odvzemala medeninaste ležaje Oba storilca, ki sta stara 15 'et, sta trdila, da je ukradeno blago prodajal "|>nrn v Zagreb, kamor se je pogosto vozil. Škodo ceni podjetje Ing. Dukič in drug na 13.000 Din. Šporn je bil eti n.
Nemška vabila gasilskega društva steklarn* v Hrastniku. Gasilsko ' štvo steklarne v Hrastniku je slavilo v nedeljo 20. t. m. ob letnico svojega obstoja, pri kateri priliki je bila blagoslovljena tudi nova društvena brizgalna To mlado društvo, katerega članstvo se rekrutira po večini iz hrastniških s'eklarjev, je smatralo za potrebno, da izda in razpošlje poleg slovenskih tudi nemška vabila k prireditvi. Mi nimamo nič proti temu, če se vabijo naši nemški sodržavljani v nemškem jeziku, toda odločno moramo grajati, da društvo razpošilja nemška vabila zavednim Jugoslovanom in našim narodnim ustanovam, kar razumljivo izziva in žali nacijonalni Čut našega naroda.
■žbivali in godba
Znano je, (la dvigne godba nekatere umetnike do najvišje stopnje njihove delavnosti. Gledališki igralec p. '	. godbo, da si v suhoparni
filmski okolici lažje predstavV oj svet. Druge d ‘ ' ne delavce pa godba zopet ovira pri njihovem delu, ker jih moti in '•vrača od njiho-vesra =nhega razmišljanja.
Drugačen pa je odnos godbe do čisto mehaničnega dela, kakor je n. pr. delo tovarniškega delavca O tem razmerju je delal obširne študije profesor Sachsenberg v večjem številu tvor-niških obratov. V tvornici za cigarete je n. pr. pc- •>vil v prostor, kjer so delavke zlagale cigarete v ovojčke, poseben inštrument, ki je dajal gotove tone v vedno enakih presledkih. Ritem teh tonov je bil prilagoden ritmu cigaretnih delavk, ki so opravljale svoje delo čisto mehanično skladno z ritmom godbe. Pri tem je opazoval. da se je delavnost delavk dvignila za 20 odstotkov.
Tudi v fabriki za sukanec so napravili sličen joskus; v poročilu o teh poskusih pravi vodstvo tvornicc. da so v prostorih, kjer po bili instrumenti, delavci delali veliko hitreje tn čvr-»tejše kakor v drugih dvoranah.
Samoposebi umevno je, da morajo imeti toni svuj poseben ritem, da izzovejo pozitiven učinek. Nepravilni in neritmični toni pa odvračajo ljudi od dela in jih motijo. Tudi to so preizkusili v neki fabriki za izdelavo raznih aparatov. Tam 90 postavili v kotlarno inštrument, ki je proizvajal neritmične tone in število nepravilno izdelanih delov raznih aparatov je narastlo na 75 odstotkov.
Se bolj presenetljivi pa so bilt poskusi z godbo pri živalih, zlasti pri molži krav. Med kmeti je že od nekdaj ukoreninjena vera, da petje med molžo pospeSuje oddajo mleka. Prej so bili mnenja, da je mleko, ki ga molzejo, že pred
molžo nabrano v vimenu. Zato so smratrali, da je mnenje, da bi godba ali petje ugodno vplivala na oddajo mleka, zmotno, ker se količina mleka v vimenu z nobenim dražilom ne da povečati. V novejšem času pa so ugotovili, da znaša količina na Mzenega mleka dvakrat več kakor pa drži vime in zato trdijo sedaj, da oddaja krava baš med molžo velike količine mleka v vime. Zato pa ni izključeno, da ne bi mogla oddaje mleka v vime med samo molžo pospeševati godba, in dosedanji poskusi so to naziranje v polni meri potrdili.
Von Stetten-Aystetten je opazoval večje število krav 22 dni. Vse so imele enako hrano in navadno tudi zelo enako količino mleka. Ko pa je postavil v hlev inštrument, da je kravam med molžo godel, so dale do 6 odstotkov mleka več. Kravam so godli različni inštrumenti, gosli, gramofoni in lajne. Godba je vplivala na vse krave, a na vse v enaki meri. Nekatere krave so dale le do 2 odstotka več mleka, druge pa celo do 10 odstotkov. Sedaj delajo poskuse, kakšne rezultate bi se dalo doseči, če bi kravam ne "*Ii le med molžo, ampak tudi v večernih presledkih od molže do molže. Če bi se poskusi posrečili in če bi bili rezultati ugodni, bi dosegli morebiti možnost, da bi kravo molzli lahko vsaj po enkrat več na dan kot zdaj.
Pod vplivom godbe namolzeno mleko pa ima
manj 5čobe kakor "nva^no mleko. To pomeni,
da izloča krava med molžo ob godbi več tekočine kakor trde mlečne snovi.
Ta pojav so si razlagali nekateri tako, da so rekli, da upliva godba bolj na osebo, ki molze, kakor pa na žival, češ da je oseba ob godbi spretnejša.
Slične poskuse so napravili tudi pri kozah in tudi pri teh so opazovali prav take rezultate kot pri kravah.
Krvoločne ženske
V	pariškem zaporu Saint-Lazare sedi 22 žensk, ki so vse obtožene, da so pomorile svoje može ali pa svoje ljubimce. Osemnajst od njih je svoje može postrelilo z revolverji, tri so jih zabodle z nožem, ena pa s sekiro. To visoko šte vilo krvoločnih žen je zanimalo glavnega jetni-škega zdravnika in on trdi, da bi bilo zločinov, ki jih rodi strast, dosti manj, če bi ne bili porotniki tako sentimentalni in če ne bi zlasti žensk tako milo sodili. Vse to pa bi se dalo doseči le, če procesi ne bi bili javni, da se žen-ske pred občinstvom ne bi mogle postavljati kot nekake junakinje, potrebno bi bilo pa tudi nadzorovati prodajo orožja.
p->* t dni s^diio pariški porotniki neko ženo, ki je mislila, da se dajo spori z možem ali ljubimcem rešiti samo z revolverjem. To je gospa Turneau, ki je lani meseca novembra ponoči uHla v hotelu svojega moža. Že kraj zločina je čud n. Mož in žena sta živela ločeno, shajala pa sta se enkrat na teden v hotelu, kjer pe stanoval mož. Pri nekem takem sestanku je mož ženi zagrozil z revolverjem, predno se je vlegel, potem pa je položil revolver pod blazino. Ko je mož zadremal, je žena revolver vzela, on pa se je zbudil in ji je hotel revolver iztrgati.
V	strahu, da jo bo mož res ustrelil, je ona ustrelila nanj. Krogla je moža ranila do smrti. Tako opisuje namreč ves dogodek obtoženka.
Priče in poizvedbe pa pravijo drugače. Umorjeni Turneau je bil velika dobričina. Svojo bodočo ženo je spoznal 1. 1912., ko je bila stara komaj 17 let. Imela pa je kljub svoji mladosti že precej burno preteklost za seboj in tudi otroka. Turneau je živel s to žensko nekaj let v divjem zakonu in nežno skrbel za njo in za njeno dete. Ko pa je rodila drugih, se je ž njo poročil in se dal vpisati takrat v krstno knjigo tudi kot oče prvega otroka. Tedaj pa je začela žena možu očitati, da preveč pije, da premalo dela in da nič ne zasluži in kar je podobnih
očitkov. Miru v hiši ni bilo več, tako da je prišlo do ločitve. Turneau je vse te udarce mimo prenašal. Po ločitvi se je sestanil v hotelu, pristal pa je na to, da se z ženo sestane vsak teden. To čudno razmerje je trajalo do novembra lanskega leta, ko je žena moža ustrelila, potem pa šla na policijo, kjer je svoj zločin takoj prijavila. Obsodili so jo na dve leti ječe.
Novi rekordi
Modema tendenca gre dandanes za rekordi.
V	čem in kako je rekord desežen, je postranska stvar, glavno je, da je rekord. Športni rekordi so znana stvar in o pomenu oziroma o brezpomembnosti teh rekordov so ljudje že mnogo pisali. Ampak če je start za rekordi že enkrat tukaj, je treba ž njim računati in vzeti 9tvar kakor je, kakor kakšno bolezen, ki je ni mogoče tajiti, ampak je treba ž njo pač računati. Mi vemo, da se dandanes ljudje kosajo v tem, kdo bo snedel v določenem času več omo-kov ali popil večjo količino pijače — vse to so rekordi. Mii vemo, da hočejo postaviti rekord v zbiranju pramih škatljic za žveplenke in kar še takih podobnih stvari pada ljudem v glavo.
In kdor take stvari pozna, se ue bo prav nič čudil, če bere, da so v Ameriki prišli policaji na nekem družabnem sestanku na kurijozno idejo, da tekmujejo, kdo bo pojedel v določenem času največ klobasic. Pri tej tekmi je dosegel zaželjeni rekord neki Christoplier, ki je pojedel v 34 minutah fi4 parov klobasic. To je rekord, ki ga ne doseže zlepa niti najbolj lačen ljubljanska študent. Za nameček pa je pojedel slavni zmagovalec nad klobasicami še 2 čebuli s kruhom in veliko porcijo fižola zabeljenega z obilo masti. Dva dni kasneje je moral sicer nastopiti dopust radi bolezni, ampak rekord je le imel. — Gospodična Ema Lee, 181etno dekle, si je pa priborila druge vrste rekord. Stavila je namreč, da bo nepretrgoma poslušala radio 80 ur. Stavo je dobila in s stavo vred je tudi dosegla rekord v poslušanju radia, ker je imela obešen poslušalnik okoli glave celih 84 ur. Če je pa odšla po »votji dobljeni stavi in po svojem doseženem rekordu tudi na bolniški dopust, kakor njen »rekordni« tovariš Christo-pher, tega zgodovina ne pove.
Velika dožba za milijarde
Rodbina knezov iz rodu Stirbey je igrala in še igra v zgodovini Romunije veliko vlogo.
Princ Jurij Stirbey, čegar oče Demeter je igral v bojih za osvoboditev Romunije veliko vlogo, si je pridobil leta 1880. francosko državljanstvo, potem ko je bil že v svoji domovini vojni minister, predsednik parlamenta in minister za vnanje zadeve.
Neizmerno bogastvo rodovine mu je omogoči-
lo,	da si je kupil v Parizu krasno palačo, v Beconu sijajen grad, v Royanu lepo vilo, v Nizzi pa palačo ob najlepši cesti »Promenade des Anglais«. Vsa ta svoja bivališča je opremil z velikimi umetnostnimi zakladi.
Leta 1895. se je 65-letni knez oženil z vdovo bivšega finančnega ministra pod Napoleonom
III., z gospo Fouldovo. Zakon pa je ostal brez otrok, zato pa je vzel za svoje obe hčeri svoje soproge, namreč markizo de Grasse in še danes živečo gospodično Fouldovo. Leta 1925. je knez umrl, njegova žena pa že prej. Testament je določal kot glavni dedinji že omenjeni hčeri.
Kmalu po knezovi smrti pa se je pojavil pred izvršile! testamenta v Parizu ne več mlad mož, ki se je izdajal za profesorja SchOtte-ja iz Draždan. Ta je trdil, da je pravi sin pokojnega kneza in kot dokaz za svojo trditev je pokazal pravilen krstni list grško-pravoslavne cerkve na Dunaju, glasom katerega se je on rodil leta 1853. kot sin kneza Jurija Stirbeya in kamomice Alojzije Schiitte iz Hannovera, ki je bila uslužbena pri kneževi materi Elizabeti. Poleg tega se je izkazal s pismi, ki jih je pisal knez njegovi materi, iz katerih je razvidno, da je knez mlado mater stalno podpiral z rednimi prispevki in da ji je tudi sicer z nasveti in dejansko opomogel. O otroku pa ni v pismih niti besedice.
Obe pohčerjeme hčerke kneza Stirbeya, ki so nastopile dedščino takoj po smrti svojega »očeta«, sta označili Schiitte-ja seveda takoj kot navadnega sleparja. Francoska justica pa je bila drugačnega mišljenja in je velik del zapuščine sekvestrirala in postavila pod sodno nadzorstvo.
Rešitev zadeve pa je otežkočena še s tem, da j* profesor SchUtte leta 1927. umrl, a njegovi trije sinovi, ki stanujejo v Londonu, Berlinu in v Chemnitz-u, tožijo naprej, pomaga jim pa denarno jako močan denarni konzorcij.
V Parizu pa zastopa dediče po nezakonskem otroku bivši socialistični poslanec Moutet, eden najsijajnejših advokatov. Razsodba bo pa izrečena te dni.
Harmonika je najbolj priljubljena
Neki franooski list je nedavno priredil anketo o tem, kateri glasbeni inštrument je med ljudstvom najbolj priljubljen. Rezultat ankete je bil velezanimiv. Mi smatramo navadno, da je najbolj priljubljeni inštrument klavir ali pa gosli. Temu pa ni tako, vsaj na Franooskem ne, in bržkone tudi pri nas ne. Anketa je namreč dokazala, da je — vsaj na Francoskem — najbolj priljubljen inštrument harmonikaI Za harmoniko se je izjavila večina francoskih bralcev. Harmoniki pa slede sledeči inštrumenti: gosli, čelo, kitara, lovski rog in saksofon. Klavir je torej, kakor kaže, prav malo popularen.
Interesne sfere za zvočne filme
V Parizu je te dni zborovala konferenca zastopnikov tvornic za izdelavo zvočnih filmov. — Uspeh konference je bil ta, da so podpisali pogodbo med zastopniki nemške in ameriške industrije zvočnih filmov, kjer so se dogovorili, da bodo izmenjavali svoje patente za izpopolnitev filmov, glede prodaje in izposojanja zvočnih filmov pa so si razdelili cel svet v tri skupine.
Po tem dogovoru spadajo severna, srednja in jugovzhodna Evropa v interesno sfero nemških fabrik.
Posebno rezervirano ozemlje so si izgovorili Amerikanci.
V vseh drugih deželah pa vlada svobodna konkurenca. Za nemško filmsko industrijo ostane odprt ameriški trg in obratno.
Pogodbo so sklenili za 15 let. Pogodba pa še ni popolnoma izdelana, ampak je to, kar so podpisali, le neka predpogodba. Za ameriške izdelovalce aparatov za zvočne filme so podpisali pogodbo zastopniki tvrdke »VVestern-electric« in zastopniki tvrdke »Electrical - reserve - Corporation«. Oba koncerna sta po posebnih pogodbah že itak tesno zvezana med seboj. Pa tudi tvrdka »General Talking« igra pri pogodbi važno vlogo.
Tudi evropska industrija zvočnih filmov je nastopala kot sklenjena skupina. Firma »Tobis« razpolaga z važnimi patenti. Velik vpliv pa imajo na produkciji zvočnih filmov tudi tvrdke Siemens & Halske in AEG (splošna elektrifin« družba), ki so tesno zvezane z ameriško »General Electric«. S temi tvrdkami pa je zopet v tesni zvezi francoska skupina »Gaumont«.
Od teh pogodb pričakuje Nemčija velik dvig svoje produkcije zvočnih filmov.
SirNe ,,Jugoslovana“!
N
nivtv,
r ’
iiii fcUV® .nfeilniViriil"-«'!«	•
Največja tvornica za izdelavo traktorjev in poljedelskih strojev v Rusiji. Tvornica izdeluje na leto do 50.000 traktorjev.
Alan Hynd:
Dvojni umov na visoki železnici
Ta umor spada med najgrozovitejše in najbolj zverinske zločine, ki jih je doživel Newyork. Zasluga kriminalne policije je, da je bil umor razkrit v vsej celoti in da so bili zločinci prijeti.
Mračen dopoldan, začetkom oktobra 1923.
V	Westend banki, na 86. cesti, na vogalu 20 avenije v Brocklinu sta stala dva mlada moža pri pultu. V enakomernem toku so prihajale in odhajale stranke, da dvignejo ali vplačajo denar, številni blagajniki, v katerih spretnih rokah so šumeli novi bankovci, so bili preveč zatopljeni v svoje posle, da bi opazili oba moža, čeprav je bil njihov razgovor, ker se je vršil le šepetaje, za ostrega opazovalca sumljiv. In v resnici je bil ta razgovor izhodišče za zločin, ki je vzbudil vsled svoje drznosti in nečlovečnosti ogorčenje in osuplost celo v tem mestu, ki je bilo sicer vajeno na najhujše grozote. Pogovor pa se je vršil tako, kakor sledi:
»Povej Tony, ti si vendar delal preje v tej banki. Kako spravljajo tukaj denar proč?«
— Ah, imajo par blagajniških uslužbencev ki nosijo denar v »Irving Bank Columbia Trust Company.«
»Zakaj ga nosijo tja?«
— Ker spravlja tam ves svoj denar We-
stend banka.
»No lepo. Že razumem. Kdo pa opravlja ta pota?«
Imajo nekega starega dečka Barlowa, ki je bil preje policijski stražnik in pa nekega nepridiprava Laughlina.
»Ti imaš voz, Tony?«
— D-a-a. Imam neko kureto pred vratmi.
»Ali nosijo mnogo denarja od tu?«
— Da, čisto lepo vsoto. Včasih 50.000, včasih tudi stotisoč. Povej no Joe, zakaj bi tako hitro rad vse to zvedel?«
»Oh, moj Bog! Samo tako bi rad vedel.«
Oba sta potem odšla na cesto in stopala v Tonyjev avto. Voz se je ril skozi silen promet ulic, križal Eastriver na Manhatta-ne in nadaljeval svojo pot proti severu k Bronxu, kjer se je ustavil pred neko iz rdeče opeke zgrajeno letno hišico. Tony in njegov spremljevalec sta izstopila.
»Halo Joe!« je glasno zadonel pozdrav iz ust več mož, ko sta stopila v hišo.
»Halo ljudje«, je odgovoril Joe. »Mislim, da vi poznate mojega prijatelja Tonyja? Ali ne? Preje je bil v Westend-banki in ravnokar mi je povedal, kam spravljajo mačka.«
Baš v tem trenutku je vstopil še neki plavolasec. »Halo fantje!«
»Halo, Whitey!« je dejal Joe, čegar brat je bil novodošlec. »Moj prijatelj Tony bo nam tu vse povedal, kar moramo vedeti o Westend-bankd.
»Hm, kaj pa prav za prav tiči za vsem tern?« je vprašal Tony.
Nekdo je tedaj planil pokonci in pritisnil Tonyju revolver na rebra.
»Tisti maček nas nekaj zanima, ki ga blagajniški uslužbenci nosijo iz banke, in ti boš tako dober in nam ljubeznivo izdal, kdaj da zapuste bančno poslopje in kam gredo. Ce ne boš sedaj lepo poslušno odprl ust, ne boš nikdar imel več prilike še kdaj odpreti ust. Ali si razumel?«
Pet tednov je minilo. Bilo je dne 13. novembra zvečer. WiUiam Barlow, 64 let star, preje sergeant pri njujorški policiji, sedaj blagajniški sluga pri Westend-banki, je sedel udobno v naslonjaču v svojem majhnem domu v Brocklinu. Cisto je bil zatopljen v svoj časopis, ki je poročal o drznem roparskem napadu na Morgana Morrisona, blagajničarja velikega podjetja Ward Baking Company v Brocklinu. Trije roparji so mu vzeli ves denar za plače, v vsem 18.000 dolarjev.
Naslednji dan ob 9-30 sta vstopila Barlow in njegov spremljevalec William Langhlin, okoli trideset let star bivši vojak svetovne vojne, v pisarno blagajnika Westend-banke.
»Danes morata biti še prav posebno oprezna,« jima je dejal blagajnik. »V zadnjem času je bilo vse polno napadov na blagajniške sluge in ta stvar pri Ward Companyji zelo smrdi.«
Langhlin in Barlow sta se nasmehnila. Z desnico sta s zelo pomenljivo kretnjo segla v zadnji žep, kjer sta imela svoje samokrese.
Blagajnik jima je nato naštel 43.607 dolarjev v lepo urejenih zavojčkih. Langhlin je vzel denar in ga zavil v star časopis. Vse skupaj je potem vtaknil v že zelo obrabljeno voščeno platno, da je bil zavoj na las podoben zavoju, v katerem nosijo rokodelci svoje orodje. Barlow pa je svqjo denarno aktovko napolnil s časopisnim papirjem, da bi se mislilo, da nosi denar. Ta knčt so uporabljali že več mesecev in upali so, da se bo v slučaju napada na slugo posrečil.
Nato sta oba zapustila banko. Barlow je šel kakih sedem metrov naprej. V banki so mislili, da bo na ta način mogel Langhlin streljati na vsakogar, ki bi napadel Barlowa.
Vedno v tej razdalji sta odšla oba h postaji visoke železnice v 86. ulici. Vstopila sta v vlak in se vsedla vsak na drug konec kupeja, kakor da se sploh ne bi poznala. Postaja, na kateri sta običajno izstopila, je bila na križišču 45. ulice z New Utrecht-avenijo. Od te postaje sta nato hodila peš v Irwing Bank Columbia Trust Company, ki se je nahajala na križišču s 35. ulico.
Tik, predno je prišel vlak na kolodvor, sta vstopila v vlak tudi dva mlada moža. Eden visok, a drugi čokat, ki sta izstopila iz zaprtega, s kostanjevo barvo prelakira-nega avtomobila, ki je čakal že nekaj časa pred stopnjiščem, ki je vodilo h postaji visoke železnice. Oba sta se splazila po stopnicah navzgor in se skrila v čakalnici.
(Dalje prihodnjič.)
Nov pravilnik o trošarini
Na osnovi člena 73. zakona o troSanini je linanoni minister predpisal in objavil pravilnik za izvršitev tega zakona. Pravilnik je zelo obsežen in podrobno obravnava predmete, M so podvrženi trošarini od začetka njih proizvajanja pa do časa, ko se stavijo v promet in vpo-rabijo. Trošarina se ne plača za predmete, ki go namenjeni za neposredno vporabo kralju, kraljici ah prestolonasledniku, bodisi da so domačega ali inozemskega izvora. Dalje se ne plača trošarina za predmete, namenjene za neposredno uporabo diplomatskim zastopnikom na našem dvoru; predmete, izdelane v inozemstvu, če 6e poSljejo »kozi našo državo, in na predmete, ki se neocarinjeni vračajo v inozemstvo; dalje na predmete domače proizvodnje, ki se izva-lajo v inozemstvo in na predmete za naučne »vrhe.
Noben predmet, ki ni podvržen trošarini, se «ie sme pustiti v prost promet in porabiti, če ni zanj plačana trošarina. Trošarino je treba plačati tudi na predmete, ki se trošijo v samih tovarnah. Pri plačilu trošarine se ne more dati popusta, niti se ne more plačilo odložiti.
Velike tovarne in velika podjetja plačujejo trošarino vsakih 15 dni, vsak mesec, vsaka dva aJd vsake tri mesece, kakor se posebej dogovore i finančnim ministrstvom. Pivovarne plačujejo trošarino na 6 mesecev. Na predmete, ki se uvažajo iz inozemstva, se plača trošarina pri uvozu, oziroma pri carinjenju. Na predmete, ki se izdelajo doma, se plača trošarina pri davčnih upravah. Po posebnem odobrenju pa se lahko plača po poštni hranilnici. Trošarina se lahko tudi eksekutivno izterja. V Jugoslaviji sme proizvajati trošarinske predmete vsakdo, razen ma-Mh trgovcev, branjevcev, gostilničarjev in ka-varnarjev, ki ne smejo proizvajati pijač, ako nimajo posebnih delavnic, popolnoma ločenih od lokalov za njihov gostilniški ali kavarniški obrat. Prepovedano je ustanavljati tovarne za špirit za dobo deset let, izvzemši v Srbiji, Črni gori, Dalmaciji ta Sloveniji. Tudi zgradba tovarn za kvas je prepovedana za 6 let v vsej državi.
Drugi, posebni del pravilnika govori o višini trošarinskih postavk za posamezne predmete. Tako se plaža trošarine: na sladkor iz repe ali iz sladkornega trsa, rafiniran ali sirov 600 Din za 100 kg, na kavo 400 Din od 100 kg. Na pivo se je določila trošarina s posebnim pravilnikom od 12. julija 1929.; na vino znaša trošarina .100 Din za 100 litrov; pod rvinomc
je razumeti samo vino iz grozdja, če Je prevrelo. Vinski mošt se ne smatra za vino, dokler ue prevre, toda najkesneje do 20. novembra. Če ima vino več ko 18 alk. stopinj, se smatra za špirit in se plačuje zanj trošarina po hekto-literskiih stopnjah kakor za alkohol. Trošarina za vina se plačuje, ko se sta vi ja v promet ali v porabo, plačati pa jo mora prejemnik vina, na ekstrakte, esence in eterična olja z alkoholom, neglede kako se uporabljajo: 3000 Din za 100 kg; na električno razsvetljavo: na sve-tiljke mesečno 10 Din, neglede na to, koliko čaša se uporabljajo; na žarnice preko 10 do 12 sveč je treba plačati enkrat za vselej po 5 Din, na žarnice preko 32 sveč se plača 0'20 Din za vsako normalno svečo; na žarnico preko 15 do 40 watov se plača enkratna trošarina 5 Din, na žarnice od 40 do 100 vratov se plača enkrat za vselej po 020 Din za vsak wat, a preko 100 watov enkrat za vselej po 0-40 Din za vsak wat. Občine ne plačajo trošarine na žarnice In svetiljke, ki služijo razsvetljavi kraja, ako so žarnice nabavljene neposredno iz tujine ali od domače tovarne. Takih žarnic občine ne smejo prodajati, a tudi ne uporabljati za druge namene. Kdor žeM uporabljati svetiljko za razsvetljavo, mora 24 ur prej pismeno javiti pristojnemu oddelku finančne kontrole in plačati pristojbino. Vsak nadaljnji mesec je treba plačati to trošarino 24 ur pred potekom meseca.
Na plin za razsvetljavo se plačuje na trošarini 0'20 Din od kubičnega metra. Ista trošarina se plača, tudi če je pLin namenjen za kurjavo ali za pogon motorjev. Občine ne plačajo trošarine na plin, bi se uporablja izključno za razsvetljavo kraja. Na špirit (alkohol) se plača, če se prideluje v poljedelskih tvornicah špirita po 20 Din od hi stopnje, a po 23 Din, če se prideluje v industrijskih tovarnah špirita. Prav toliko se plača za špirit iz inozemstva. Na kvas se plača 4 Din od kg neglede na to, ali se proizvaja skupaj z drugimi fabrikati, ali sam. Na žganje se plača 14 Din za hi stopnje. Pri uvoženem žganju se plača ista trošarina poleg carine. Za žganje se smatra destilat iz sadja. Izdelovanje žganja iz drugih tvarin je prepovedano. Proizvanje alkohola iz drugiih stvari je dovoljeno samo v tovarnah špirita. Na ocetno kislino, napravljeno h lesa, se plača po 4 Din od 1 stopinje jakosti. Jakost določajo carinarnice oziroma finančne kontrole. Na bencin se plača trošarina 300 Dan za 100 kg.
Gospodarske vesti
X Zaradi krise v ielezniSki industriji bo .
ustavila zaenkrat Prva žebljarska in železarska zadruga v Krogi za en teden svoj obrat.
X Paroplovne zveze med Sušakom in Španijo. 1. avgusta se bo otvorila direktna paroplovna zveza med Sušakom in španskimi lukami. Vsakih 15 dni bo odplul iz Sušaka parnik paror plovne družbe »Oceania« proti jugozapadu in redno obiskal sledeče luke: Split, Gruž, Barcelono in Alicante. »Oceania« bo v svrho rednega vzdrževanja te nove plovne prosre prejemala od države 6 milijonov Din subvencije.
X Nova tovarna steklovine v Jugoslaviji. Francoska tovarna Scu Goben, ki poseduje fili-Jalna podjetja skoro v vseh evropskih državah, namerava tudi v naši državi osnovati podružno tovarno. Podjetje bo izdelovalo predvsem strojno steklo za šipe na oknih.
X Češkoslovaška industrija pira v mesecu maju. V maju je obratovalo na Češkoslovaškem 444 pivovaren. Producirale so 1,011.000 hi piva v primeri z 948.000 hi v aprilu. Od te proizvodnje je bilo porabljenih doma 900.000 hi, 21.000 hi ca so ga izvozili
X Madjarske novčaniee po 5 pengo pridejo izven prometa. Novčaniee madjarske narodne banke po 5 peng8, ki nosijo datum 1. avg. 1928, ee sprejemajo kot zakonito plačilno sredstvo samo še do 31. decembra t. 1. Od tega termina pa do 31. decembra 1933 jih bo prejemala samo Madjarska narodna banka.
X Prva bilanca Adam Op-1. d. d. Znana nem-Ika avtomobilska tovarn- Adam Opel, d. d., Rttssel heim, ki se nahaja pod kontrol ameriške General Motors, je zaključila svojj prvo bilanco z zgubo 2-368 milj. mark.
Dobave
Dne 4. avgusta 11. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbo v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave laz-nih strojev. — (Oglas je na vpogled v p!?ami Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Borzna poročila
dne 25. julija 1930.
Devična tržišča.
Ljubljana, 25. Jul. Amsterdam 22‘69, Berlin 13-4475—13-4775, Bruselj 7-8828, Budimpešta 9-8850, Curih 1095-90, Dunaj 7-9522—7-9822, London 273-95—274-75, Newyork 56-165—66-365, Pariz 221-84, Praga 166-78—167-58, Trst 294 28 do 296-28.
Zagreb, 25. Jul. Amsterdam 22’69 bL, Dunaj 795-22—798-22, Berlin 13-4475—13-4775, Bruselj 788-28—791-28, Budimpešta 987—990, Milan 894-211—296-211, London 273-95—274-75, New-york ček 56-165—56-365, Pariz 220-84-222-84, Praga 166-78-167-58, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 25. julija. Amsterdam 22-66—22-72,
Serlin 13-4475—13-4775, Dunaj 795-22—798-22, ruselj 786-78—789-78, Curih 1094-40—1097-40, London 273-95—274-75, Milan 294-10—296-10, Kewyork 56 1650—56-3650, Pariz 220-84—222-84, Praga 166-78—167-58, Stockholm 15-1416 do 15-1816.
Dunaj, 25. julija. Berlin 16886, Amsterdam 284-72, Kopenhagen 189'50, Stckholm 190-10, Kewyork 707-40. London 34-42. Pariz 27-825,
Beograd 12-55, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4-2075, Varšava 79’345, Sofija 5-1263, Milan 37 05, Curih 137-49.
Curih, 25. jul. Beograd 9-125, Pariz 20-245, London 25-03725, Newyork 514-475, Bruselj 71-925, Milan 2695, Madrid 59, Amsterdam 207, Berlin 122-85, Dunaj 72-71, Sofija 3'735, Praga 15-255, Varšava 57-70, Budimpešta 90-215.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 25. julija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87-75-89, voj. škoda 440-25 440-50 (440-50), voj. škoda avg. 440—441 (441), sept. 441 bi., dec. 440'25—440"50 (441), 4% agr. obv. 54-75 do 55-50, 7% Bler. pos. 87-50-87-875 (87-50), 8“ Bler. pos. 97-50—98-50, 7% pos. hipoL 86—86 75 (86-50). — Banke: Hrvatska 50 d., Prašte-diona 905-910, Udružena 190-192, Ljublj/kreditna 122 d., Narodna banka 8250—8275. — Industrije : Šečerana Osijek 320—330, Trboveljska 402—408, Slavonija 200—210, Vevče 125 d.
Beograd, 25. jul. 7% in vest. pos. 91—92, 4% agrar. obv. 56—57, 7% drž. Hipot. b. 89 do 98-75 (3000 dolarjev), 7% Bler 90 b., 8% Bler 100-50 bi, 6% Begluške bv. 75 d., Rdeči križ 54—56, Vojna škoda 453-50—455 (398 komadov), ultimo avg. 456—456 50.
Dunaj, 24. jul. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-40, Dunav-Sava-Adria 12-20, Prioritete 92, Ruše 35-25, Trbovlje 50.
Notacije naših dri. papirjev v inozemstvu.
New York, 25. juL 8% Bler 97-97-50, 7% Bler 86-75—87-50, 7% Hipot. b. 85-85-50.
London, 25. jul. 7% Bler 86-75—87-50.
Žitna tržišča.
Ljubljana, 25. jul. Tendenca čvrsta, zaključki: 2 vagona pšenice, 4 vagoni koruze. — Pše n i c a : nova bačka, 80/81 kg 235—237-50, nova bačka, 79/80 kg 222-50—225, nova bačka, 78/79 kilogramov 220—222-50. — Koruza: bačka 165—167-50. — Ječmen: novi spomladanski, 69/70 kg 165-167-50, novi ozimni, 66/67 kg 155 do 157-50. — Oves: novi baranjske provenience 205—210. — Rž: nova bačka, 72 kg 162-50—165. — Moka: bačka nularica, stara 405—410, bačka nularica, nova 395—400.
Novi Sad, 25. jul. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 66 K vagona, oves 1 vagon, koruza 77 vagonov, moka 3 vagone, otrobi 10 vagonov.
Sombor, 25 Jul. Pšenica: bačka, 79/80 kg 180—185, slav. 78/79 kg 171-50—172-50, sremska 78/79 kg 170-175, ban. Tisa šlep 80 kg 185 do 190, ban. Bega Slep 79 kg 182-50—187-50, ban. Bega kanal 79/80 kg 180—185. — Oves: bački, sremski 150—155. — Rž: bačka nova 100—110. Ječmen : bački, sremski 64/65 kg 107-50 do 112-50, bački, sremski, letni 69/70 kg 130—135, baranskl 70 kg 135—140. — Koruza: bačka 122-50—127-50, bačka, ladja Dunav, avgust 125 do 130. — Moka: bačka št. 8 100—105, ostala nelzpremenjena. — Otrobi: pšen. bački 85 do 90. — Tendenca: neizpremenjena. Promet: 450 vagonov.
Budimpešta, 25. jul. Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: okt 19-65-19-88 (19-85 do 19-86), marec 21-45-21-64 (21-60-21-61), maj 22-10. — Rž : 12-65-12-94 (12-81—12-82), marec 13-95-14-20 (14 07—14 10). — Koruza: Julij 16-50-16-90 (16-70-16-72), avgust 15-95-16’44 (16-42-16-44), trs. avg. 13-95-14(13-90-14).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca nespremenjena, brez prometa.
(Speri
Tekme za savezni pokal.
Nasprotnik Ilirije v I. kolu tekmovanja za pokal J. N. S. Gradjanski (Karlovac) je Ilirija brzojavno sporočil, da odstopa od tekme in pripušča Iliriji zmago par forfalt. Glede prošenj Haška in Gradjanskega (Zagreb) je J. N. S. rešil, da zgubita tekmi par forfaitin da prideta njuna nasprotnika Marsonija oziroma Slavija brez tekme v II. kolo. Vrši se torej edinole tekma Maribor—Primorje v Mariboru in sicer glasom propozicij točke 11 d na igrišču Maribora.
Plavalno prvenstvo L. P. P.
Sobota ob 9. uri: 1. 100 m prosto juniorji:
1. predtek: Tuma (P), Divjak (I), Vilfan (P), Fritsch (I), Jamnik (I), Kandič (P); 2. predtek: Maier (P), Lavrenčič (I), Jandl (P), Kodre (I), Žirovnik (I), Lunder (P).
2.100 m prosto juniorke: 1. predtek: Otru-ba (P), Treo (P), Bradač (I), Hock (P), Fettich (I), Lampret (I); 2. predtek: Wohlfart (I), Jenko (I), Zalokar (I), Aplenc (P), Prekuh (P).
8. 200 m prsno seniorji: 1. predtek: Ko ir (P), Mikšič (P), Kramar (I), Bleiwei« M. (P), Bradač (I), Grilc (I); 2. predtek: Justin (P', Volkar (I), Liška (I), Ogrin (P), Sever (I), Menardi (P).
4. 100 m prsno juniorji: 1. predtek: čadeš (I), Stegnar (I), Kurbas (P), Zebre (P), Dolenec (P), Skrbinšek (I); 2. predtek: Kukovec A. (P), Šturm (P), Bervar V. (P), Tavčar (I), Jamnik (I).
6. 100 m prsno juniorke: 1. predtek: Kller (P), Rojina (I), Kušelj (I), Škulj (I), Prekuh (P), Nowy (P); 2. predtek: Sever P. (I), Aplenc (P), Otruba (P), Wohlfart (I), Treo (P).
6. 100 m prosto seniorji: 1. predtek: Dolhar (I), Kolar (P), Druškovič (P), Jenko (I), Otruba (I), Tuma 0. (P); 2. predtek: Lampret J), Erbežnik (P), Turnšek (I), Katavič (P), Payer (I), Gabršek (P).
7. 400 m prosto seniorke linale: Jerina (P), Antosiewicz (P), Jenko I. (P), Prekuh F. (P), Medved (P), Košak (I), Bončar (I), Ogrin (P).
8. skoki juniorke finale: Dovč (t), Hock (P), Germek (P), Fettich (I), Wohlfart (I).
9. Wat rpolo: Ilirija I. : Primorja I.
Sobota ob 15. uri.
1. 50 m prosto juniorji finale; 2. 50 m prosto juniorke finale; 3. 100 m hrbtno seniorji finale; 4. 200 i prsno seniorke finale; 5. 100 m prsno juniorji finale; 6. 100 m hrbtno juniorji finale: Maier (P), Sturm (P), Wilfan (P), Šušteršič (I), Tavčar R. (i Lavrenčič (I), Žirovni' (I), Tuma (P); 7. 4 X lOOm prosto seniorke finale: Primorje II, Ilirija I, Primorje I, Ilirija III, Ilirija II, Primorje III; 8. 4 X 200 m prosto seniorji finale: Ilirija in Trimorje po 3 štafete; 9. skoki juniorji finale, Pollak (I), Skrbinšek
S, Longyka (I), Triboršek (I), Ziherl 'I), ?ec (P). 10. waterpolo: Ilirija I. : Primorje II.
Prvenstvo I.PP malodane onemogočeno v kopališču Ilirije
V petek bi se moralo pričeli na kopališču SK Ilirije plavalno prvenstvo LPP. Plavači obeh klubov so bili že pripravljeni za nastop.
Tekmovalna ekipa Primorja pa ni mogla v k<-pališče, ker je izjavil neki član kopališke upra ve, da ne dovoli vstopa. Prišlo je do večjih di skusij ter se je končno uprava LPP skupno 7 plavači Primorja odstranila. Plavanja torej ni bilo.
Obrnili smo se radi informacij na g. dr. Dularja, predsednika SK Ilirije in uprave kopališča, ki je izjavil, da klub in uprava absolutno le odobravata pošto1" ija dotične^n člana, ki je tudi prevzel osebno odgovornost nase.
Upravni odbor LPP je imi 1 nato kratko sejo. na kateri j3 sklenil, da se vrši prvenstvo v inesh.em kopališču v K leziji in obenem kon statiral, da ne zadene SK Iliriio in upravo kc pališča nobena krivda na incidentu.
Na kasnejšem sestanku uprave LPP, katerega se je udeležil tudi predsednik SK Ilirije dr. Dular, je splošno prevladovalo mnenje, da stvar mirnim potom likvidira. Sklenjeno je bilo, da se tekmovanje vrši v bazenu SK Ilirije in sicer v soboto ob že določenem času s spremembo, da se vrši petkov program v soboto dopoldne in da se ostale točke pomaknejo v istem smislu naprej.
Na vsak način moramo odobravati dejstvo, da so zmagali uvidevni in razsodnejši krogi, kar pa ne more zakriti dejstva, da vladajo * našem športu nezdrave razmere.
'lužbene ob;ave 1. P. P.
Tekmovanje za prvenstvo LPP se vrši dne 26., 27. in ev. 28. t. m., kar bo še pravočasno objavljeno na kopališču SK Ilirije, ker je predsedstvo uprave športnega kopališča Ilirije dalo garancije, da se bo tekmovanje lahko nemoteno vršilo.
Tekmovanje se prične v foboto ob 9. po svo-ječaeno objavljenem vrstnem redu v soboto popoldne in v nedeljo.
V Ljubljani, 25. julija 1930.
ini. Debelak.	Savo	Sancin,
preds. LPP	teb.	ref.	LPP
Tekmovalni red za prvenstvo Gorenjske.
Na seji tekmovalnega odb-ra T3. julija v Kranju so se verificirale naslednje tekme:
5. K. Bratstvo : S. K. Svoboda 29. junija na Jesenicah 6 : 3, S. K. Bled : S. K. Bratstvo
6. julija na Jesenicah 1 : 1, S. K. Svoboda : S. K. Sokol Kranj 3 : 0 par forfait. Prijavljeni igriilci se veri' cirajo.
Prihodnja seja se vrši na Bledu. P^di g. oze-be\\ Tekma prične ob 16. uri na Stadionu S. K. BI ’.
S. K. Sokol Kranj : S. K. Tržič v Kranju Sodi g. Turner.
Prost je S. K. Svoboda, Jesenice.
Izpadli termini se nadomeste naknadno. Ponovno se p zivajo gg. sodniki, da e za slufaj zadržanosti pismeno oproste pri predse-rl-ništvu, obenem se pozarjajo, da re^no pokljajo pismena obvestila o odigranih tekmah.
S. K Bralstvo, Jesenice : b. K. Bled.
V nedeljo 27. t. m. se odigra na Bledu na stadionu S. K. Bled .-j /ažnejša nogometna tekma letošnjega prvenstva za Gorenjsko, msd jeseniškim Bratstvom in S K. Bledom. Cba kluoa imata doslej enako število točk. Dobila sta t >-slej vse tekme za prvenstvo. Medsebojno sta Bi v prvem srečanju na Jesenicah delila točke.
Pa navedenem sodeč je težko tipati na zmago enega ali drugi kluba.
Mag. St. 32943/29 ref. IX.
Razpis
Občinska uprava mesta Ljubljana razpisuje
oddajo težaških in zidarskih del za popravo opornih in ograjnih zidov, poti in ograj
na ljubljanskem gradu. Navodila in razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. v času uradnih ur od pondeljka, dne 28. julija 1930 naprej.
Ponudbe je vložiti do dne 4 avgusta 1930 istotam.
Mestno načelstvo v Ljubljani
dne 22. julija 1930
Štev. 24083/30 ret IX.
Razp
is
ObSinska uprava ljubljanska razpisuje
oddajo tlakovanja v Pražakovi ulici
' sektorju med Cigaletovo ulico in Dunajsko cesto, ki naj bo napravljeno iz betona.
Pravilno opremljene oferte je treba vložiti v soboto, dne 2. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Kresija; tamkaj se tudi dobijo od pondeljka, dne 28. julija 1930 dalje zadevni razpisni pripomočki.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 24. Julija 1930
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJAM1
te glavna zastopnica kmetovalcev v dravski »anovlnl in štele nad 380 kmet. podružnic tn okrog J6.000 članov, člani plačaio na leto 20 Din ln dobivajo (a to brezplačno strokovni Ust
TURJAŠKI TRG 3
VSAK KMET MORA BITI CLAK KMETIJSKE DRUŽBE
»KMETOVALEC«
Ta list |im nudi strokovni pouk in navodila ca umno gospodarstva Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine
'J
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1414«/1.
Razglas.
V	zavod za slepo deco v Kočevju se sprejemajo v začetku šolskega leta 1930/31 slepi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za sprejem:
1. da je otrok popolnoma ali toliko slep, da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole;
2. primerna telesna in duševna zmožnost. — (Od sprejema so brezpogojno izključeni slabo-
■"i. gluhonemi in božjastni otroci, potem taki, ,i ko neozdravljivo bolni ali imajo pretežke telesne hibe, izvzemši slepote);
3. izpolnjeno sedmo leto starosti;
4. gojenci, katerih roditelji so zmožni plačevanja, morajo prispevati zavodu za oskrbo primerno preskrbovalnino, katere višino določi kraljevska banska uprava Dravske banovine. — Ce je dokazano uboštvo, se preskrbnina lahko zniža ali pa popolnoma izpregleda.
Gojenci dobivajo vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni, ki So jih dolžni preživljati, oskrbeti z obleko, obuvalom in perilom. S seboj v zavod morajo prinesti sledeče potrebščine, ki morajo biti v dobrem stanju in zaznamovane, in sicer dečki: 2 vrhnji obleki, klobuk ali čepico, zimsko suknjo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in čevlje ter po možnosti dežnik; deklice pa: 2 vrhnji obleki, klobuk (čepico ali ruto), zimsko jopo ali plašč, 2 para čevljev, copate, 4 srajce,
4	hlače, 2 spodnji krili, 2 naprsni jopici, 2 predpasnika, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za čevlje in obleko ter po možnosti dežnik.
Prošnje za sprejem gojencev v zavod Je treba vložiti do
dne 15. avgusta 1930.
pri VI. oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
Prošnji je priložiti sledeče listine:
1. rojstni in krstni list;
2. domovnico;
3. zdravniško spričevalo uradnega (to Je Breškega ali okrožnega zdravnika), v katerem naj bo navedena stopnja, vzrok in posledice slepote in izjava glede splošnega fizičnega in duševnega stanja, dalje da otrok zaradi slepote ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole;
4. morebitno šolsko spričevalo, če je otrok že obiskoval kako šolo;
5. potrdilo o cepljenih kozah;
6. ubožno spričevalo, ako so roditelji ubožni, ako pa niso ubožni, pismo, s katerim se zavežejo, da bodo redno plačevali preskrbovalnino, ki jo določi kraljevska banska uprava;
7. potrdilo pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih starši plačujejo;
8. družinski izkaz, izstavljen od župnega urada.
Prošnja je po členu 44. zakona o zaščiti dece
in mladine koleka prosta, ako je ubožnost dokazana z ubožnim spričevalom; ravnotako so dolžne pristojne oblasti po navedenem zakonu izstaviti vse potrebne listine (priloge) brezplačno in koleka prosto.
V	Ljubljani, dne 18. Julija 1930. Kraljevska banska uprava Dravske banovin«.
Pomočnik ba#a: dr. Pirkmajer L r.
V. No. 4432.
3-1
Razglas o licitaciji
Kraljevska banaka uprava razpisuje na podstavi člena 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ter vseh njegovih poznejših dopolnitev in sprememb s skrajšanim rokom 15 dni
I. javno pismeno licitacijo
za oddajo gradbenih del za ureditev cestišča z dvojno prevlako s katranom oziroma z asfaltom na sledečih banovinskih cestah I. reda:
I. Pesnioa—Sv. Lenart km 0‘0 do 5'5,
II. Vojnik—Dobrna km 6 do 8,
III. Celje—Laško v predelu skozi toplice mesta Laš&o,
IV. Celje—Rogatec v predelu skoai zdravilišče v Rogaški Slatini.
Pri tem pride do oddaje: ad I. ca. 26,587 m’ s proraSunjenimi stroški Din 1,110.919-90.
ad II. ca. 7600 ma s proračunjenimi stroški Din 367.400--, ad III. ca. 8189 ma s proračunjenimi stroški Din 450.395--, ad IV. ca 6031 mJ z delnim polaganjem kock v izmeri 517 tna s proraSunjenimi stroški Din 634.623-55.
Predvidena je pri vseh od 1. do IV. navedenih cestah dvojna površinska prevlaka in sicer prva s katranom s pridatkom mesfalta ali asfalta, druga s prameksom.
Kraljevska banaka uprava je pa upravičena, ako se izikaže potreba, v posameznih odsekih oddane proge uporabiti tudi kak jačji sistem, oziroma primerno spremeniti sedaj predvideni način površinske obravnave.
Načrti, proračuni, splošni in posebni pogoji so reflektantom na vpogled med uradnimi urami v I. odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, ter se lahko isto-tam kupijo po nabavni ceni.
Ponudniki lahko reflekti rajo na vsa od T. do
IV.	navedena dela, ponudijo pa lahiko tudi za posamezne od I. do IV. naštete ceste. V vsakem slučaju pa se mora za vsako progo predložiti ločeno oferto v obliki popusta na enotne cene vsakega posameznega uradnega proračuna.
Litacija se bo vršila pri I. odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg 1,
v ponedeljek dne 11. avgusta 1930. ob enajstih dopoldne.
S	100 Din kolekovane ponudbe je predložiti določenega dne med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije in sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako »Ponudba za ureditev cestišča z dvojno površinsko prevlako
na banovinski cesti.............ponudnika I I.«
Pozneje došle ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša ad I.: 106.000 Din, ad II.: 37.000 Din, ad III.: 46 000 Din, ad IV.: 64.000 Din za jugoalovanske, odnosno 212.000 Din, 74.000 Din, 92.000 Din In 128.000 Din za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13 in sicer bodisi v gotovini, aili v državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B »pogodbe in nabave«. O položeni! kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Obenem se mora vsak ponudnik izkazati z uverenjem ministrstva za zgradbe, da še sme udeleževati javnih licitacij, in s potrdilom opremljenim s kolkom za 20 Din, da je plačal davke do vštetega tekočega četrtletja; pooblaščenci pa morajo predložiti poleg pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacija.
Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, obseg razpisanih del po potrebi povečati ali zmanjšati, ne da bi smeli podjetniki zato zahtevati posebno odškodnino, nadalje oddati dela ne glede na višino ponudenih svot, kakor tudi odkleniti vse ponudbe brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
V	Ljubljani, dne 25. julija 1930. Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E IV 1247/30—10.
1740
Dražbeni oklic.
Dne 24. septembra 198 0. ob de-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Skoke, vi. št. 301. Cenilna vrednost: 37.157.— Din; najmanjši ponudek: 24.771-32 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 21. julija 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 6359/11.	1J26—2—1
Razpis,
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 18. avgusta 1930. ob enajstih nabavo:
i.Mi Instrumentov, tropolnih sldp- 1, okroglih bakrenih palic, h''krenili zhirninic, kabljevih glav, autom. sklepal, zveznih kosov.
Pogoji se dobe , ri n- nj.
Velenje, dne 22. julija 1930.
Dir’""!* drž. rudnika Velenje.
Štev. 6422/11.	1736—2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje na dan 18. avgusta 1930. ob enajstih nabavo:
400 q portland cementa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Velenje, dne 22. julija 1930.
Direkcija drž. rudnika Velenje.
štev. 2435.	1723
Razpis.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v državnih in versko-zakladnih gozdih v področju šumske uprave v Boh. Bistrici prodajo 10.770 plms v režiji izdelanega mehkega tehnično-porabnega lesa in 81 prm8 mehkih drv.
Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. 1., je vlož iti do 26. avgusta 1930. do 11. ure dnr"'11 pri isti direkciji.
Vsa predmetna pojasnila daje direkcija sum v Ljubljani in šumska uprava v Boh. Bistrici.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 19. julija 1390.
1734
Razpis službe.
Ravnateljstvo Javne borze dela v Ljubljani razpisuje za svojo podružnico v Mariboru uradniško mesto s prejemki po določbah pragmatike uslužbencev ustanov za posredovanje dela. — Zahteva se najmanj srednješolska ali njej enakovredna izobrazba. Prednost imajo oni prosilci, ki so zmožni knjigovodstva. Prošnje s prilogami, kolkovane v smislu določb zakona o taksah, je vlagati do inkl. 12. avgusta 1930. na ravnateljstvo Javne borze dela v Ljubljani.
Javna borza dela v Ljubljani.
Ljubljana, dne 23. junija 1930.
Knjige, časopise, lepake, uradne tiskovine, brošure in drugo izvršuje solidno
TISKARNA MERKUR
Ljubljana, Gregorčičeva 25 Lastfna knjigoveznica
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI SO ŽEJNI
Toda Desmahis je bil v skrbeh. Ob tej uri je vroče ljubil vse tri ženske, s katerimi se je igral na zaloge in požiral je vse z žgočimi in sladkimi pogledi. Ljubil je Theveninovo radi njene ljubkosti, gibkosti, premšljene umetnost, pogledov njenih oči in radi njenega glasu, ki je šel do srci; ljubil je Elodijo, ker je čutil, da je prekipevajoče, bogate in radodarne narave; ljubil je Julijano Hasardovo vkljub njenim obledelim lasem, belim trepalnicam, pegasti polti in suhim prsim, ker je bil, kakor tisti Dunois, o katerem govori Voltaire v »Devici«, v svoji plemenitosti vedno pripravljen dati tudi najmanj lepi kak dokaz ljubezni, in to tem bolj, ker se mu je zdelo, da je v tem trenotku najmanj oddana in torej tudi najbolj dostopna. Prost vsake domišljavosti, si ni bil nikdar svest, da bo uslišan, ni bil pa tudi nikdar uverjen, da ne bo uslišan. In tako se je ponujal na slepo srečo. Porabil je ugodno priliko tesnega zbliževanja med igro ter povedal nekoliko nežnih besedi Thevininovi, ki ji to ni bilo neljubo, a ni mogla odgovoriti vpričo ljubosumnih pogledov grajana Janeza Blaža. Še bolj zaljubljeno je silil v grajanko Elodijo, o kateri je vedel, da ima zvezo z Camelinom, toda ni imel tako velikih zahtev, da bi hotel njeno srce sam zase. Elodija ga ni mogla ljubiti, toda po njeni sodbi je bil lep in ni se ji popolnoma posrečilo, da bi mu to prikrila. Slednjič
je svoje najbolj goreče želje zaupal ušesom grajanke Hasardove: odgovorila je nanje z izrazom osuplosti, ki je mogel svedočiti prav tako o brezkončni udanosti kakor o topi ravnodušnosti.
V	gostilni sta bili samo dve spalnici, obe v prvem nadstropju in na istem mostovžu. Leva, lepša, je bila prevlečena s cvetličastimi papirnatimi tapetami in okrašena z zrcalom, velikim kakor dlan, čigar pozlačeni okvir je moral prenašati nedostojnosti muh že izza mladih let Ludovika XV. Tu je stalo pod baldahinom iz pisanega katuna troje postelj, opremljenih s pernatimi blazinami, žimnicami in šivanimi odejami. Ta soba je bila namenjena trem grajankam.
Ko je prišla ura počitka, sta si Desmahis in gra-janka Hasardov%, vsak s svojim svečnikom v roki, voščila na mostovžu lahko noč. Zaljubljeni graver je stisnil hčeri trgovca z barvami v roko listek, na katerem jo je prosil, naj pride, ko bo vse že spalo, k njemu v podstrešje, ki je bilo nad sobo grajank.
Ker je bil preudaren in je gledal v bodočnost, je že za dneva preštudiral dvorišče in raziskal to podstrešje, polno svežnjev čebule, sadja, ki se je sušilo pod rojem os, zabojev in starih potnih kovčkov. Videl je celo staro šepavo posteljo na jermene, ki ni bila več v rabi, kakor je sodil, in razparano slamnico, po kateri so skakale bolhe.
Nasproti sobi treh grajank je bila precej majhna soba > tremi posteljami, kjer naj bi spali grajani, kakor bi vsak mogel. Toda Brotteaiur, ki je bil sibarit, je šel spat na skedenj v mtvo. Janez Blaž je nekam izginil, Dubois in Gamelin pa sta brez dolgega obotavljanja zaspala. Desmahis je legel v posteljo; toda ko je nočna tišina kot stoječa voda zagrnila hišo, je graver vstal ter
se povzpel po lesenih stopnicah, ki so začela hreščati pod njegovimi nogami. Podstrešna vrata so bila samo priprta. Od znotraj je prihajala dušeča vročina in oster vonj gnilega sadja. Na šepavi jermenasti postelji je spala Klada z odprtimi ustmi, privzdignjeno srajco in razkoračenimi nogami. Bila je ogromna. Skozi podstreš no okence je silil lunin žarek, ki je zalival z lazurjem in srebrom njeno kožo, ki je med luskami blata in madeži gnojnice blestela v mladosti in svežini. Desmahis se je vrgel nanjo; planila je iz sna, se prestrašila ter zavpila; toda ko ji je bilo jasno, kaj hoče od nje, ni kazala ne presenečenja ne nejevolje in se je delala, da še dremlje v polsnu, kar ji je jemalo jasno zavest p zunanjem svetu ter ji obenem dajalo možnost nekakega občutja..«
Desmahis se je vrnil v svojo sobo, kjer je spal do dneva v mirnem in globokem snu.
Drugi dan, ki je bil poslednji dan dela, je potujoča akademija krenila nazaj proti Parizu. Ko je Janez Blaž plačal gostilničarja z asignati, je državljan Poitrine tarnal, da ne vidi več drugačnega denarja razen »štirioglatega« in obljubil je veliko svečo tistemu svetniku, ki bi zopet spravil na dan rumenjake.
Ponudil je grajankam cvetlic. Na njegov ukaz je Klada splezala na lestvo, v coklah in podbrencana; kažoč odkrito svoja blatna in blesteča meča, je neumorno rezala vrtnice z grmovja, ki se je vzpenjalo po zidovju in ga pokrivalo. Iz širokih rok so ji padale vrtnice kakor dež, kakor hudournik, kakor plaz Elodiji, Juliji in Theveninovi v razprostrta krila. Voz jih je bil poln. Ko so se pod noč vrnili, so jih prinesli domov polna naročja in njihovo spanje in njihovo prebujenje je bilo vse prepojeno £ njihovim vonjem.
Izdaja Uskorna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Uiobšlek. — Urednik Janez Debevec. — Za luseratm del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Laibljani.