VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXV)! CELOVEC, PETEK, 17. DECEMBER 1982 ŠTEV. 50 (2101) PO RAZGOVORIH NA DEŽELNI VLADI: Tri strankarski pakt je velika cokla za napredek ..Predvsem od stovenske narodne skupnosti same bo v prihodnjih ie-tih odvisno, aii bo znaia zagotoviti svoj obstoj, kajti od treh dežeinozbor-skih strank si nimamo nič pričakovati", tako je neposredno po četrtkovem razgovoru na deželni vladi izjavil predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser. Rezultate razgovorov je še najboljše strnil predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ki je dejal, da ni bilo ne zbližanja v načelnih vprašanjih niti pripravljenosti za koncesije v konkretnih vprašanjih. Vendar so se vsi udeleženci zavzeli za to, da se razgovori med slovenskima osrednjima organizacijama in predstavniki koroških deželno-zborskih strank nadaljujejo. Po poldrugem letu — zadnji raz- govor na deželni ravni je bil 25. maja 1981 — sta slovenski osrednji organizaciji spet dobili povabilo na razgovor s predstavniki koroških de-želnozborskih strank. Pričakovanja na slovenski strani glede konkretnih rezultatov tega razgovora nikakor niso bila optimistična, in potek razgovorov je ta pričakovanja žal tudi potrdil. Predstavniki koroških strank, deželni glavar Wagner (SP), namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl (VP) in deželni svetnik Mario Ferrari-Brunnenfeld (FP), so v središče razgovora ponovno postavili vprašanje manjšinskih sosvetov. To vprašanje je očitno alfa in omega koroške manjšinske politike. Glede stalnega foruma za dialog na deželni ravni, ki so ga predlagali koroški Slovenci, so si bile stranke enotne v stališču, da takega foruma ni mogoče ustanoviti, ker ni mogoče ustvariti nadomestila Za sosvete. Zato so vsi trije strankini Voditelji vztrajali na tem, da Slovenci ..izkoristijo možnosti zakona o narodnih skupinah in vstopijo v sosvete". Slovensko stališče v tem vprašanju je v izjavi za televizijo tolmačil dr. Matevž Grilc, ki je položaj okoli sosvetov imenoval krizo zaupanja med vlado in manjšino. „Če vlada na vsak način vztraja na tem, da se pogaja v sosvetih in nikjer drugje, potem se moram resno vprašati, ali interes za konstruktivne pogovore sploh obstaja, kajti če tak interes obstaja, potem je forum po mojem mnenju drugoten." PREBERITE Dobesedno - politiki ob razgovorih s koroškimi Slovenci stran 2 Pred olajšanjem za maloobmejni promet stran2 Novi knjigi domačih avtorjev stran3 Novoletni sejem v Kranju stran4 Obisk SPZ v Trstu stran5 Dejal je tudi, da si ne more predstavljati, da bi se dala pravzaprav drobna vprašanja rešiti ravno v sosvetih, če pa isti ljudje, ki sedijo v sosvetih, izven njih že ne kažejo nobene pripravljenosti za koncesije. Glede siljenja v sosvete in trostran-karskega sporazuma, ki je osnova politike koroških političnih dejavnikov, je Feliks Wieser za ljubljansko Delo vrtce, glasbene šole, vprašanje regionalnega gospodarskega sporazuma s venske strani udeležila enajstčlanska delegacija pod vodstvom obeh predsednikov, so obravnavali številne konkretne teme: šolska vprašanja, otroške sporazum, kjer je šolsko vprašanje izrecno izvzeto. Tu je takoj dodal, da se pravzaprav tudi o vprašanju otroških Slovenijo, gospodarska vprašanja juž-nokoroškega prostora itd. V vseh vprašanjih pa so predstavniki strank takorekoč odkimali, če izvzamemo zelo splošne izjave o pripravljenosti, da se v zadevi otroških vrtcev in glasbene šole razmisli o kaki podpori. V tiskovni konferenci po razgovorih pa je šef ljudske stranke aktualiziral tudi šolsko vprašanje, ki da ni razjasnjeno, pri tem pa mu je sekun-diral tudi deželni glavar, ki je neposredno opozoril na trostrankarski vrtcev ni mogoče pogovarjati, ker je dejal, da se je spet jasno pokazalo, del šolskega vprašanja, o katerem se kakšna cokla, kakšna nepremostljiva morajo stranke šele pogoditi, ovira za pametno manjšinsko politiko * " ' je tristrankarski pakt. Feliks Wiescr je načelno pripomnil, da bo moralo priti v manjšinskem vprašanju do družbenopolitične pre-orientacije na Koroškem, če naj manj- šanje. Vsekakor se Kreisky že ukvarja šina preživi. Od strank je zahteval s to problematiko, kar se je pokazalo malo več civilne korajže v manjšin- tudi — --------------- ' ' skem vprašanju, ne pa da se vedno ki vprašanju, ne pa izgovarjajo na protimanjšinske kroge. je Na razgovorih, katerih sc je s slo- Kdo je kompetenten? zf/Z so sgmo etg/;/Zrgne stranke kompetentne, dg zgstopgjo interese /jgd; v jnžnokorosken? proštom? 7g-ko vsgj trdijo vr/;ov; koroškik po-/itičnik strunk, ki si /gstZjo edino pristojnost zg po/itiko in gospodgrstvo v tem proštom. OZ? tem je že trekg prikiti, dg pri-pgdniki s/ofenske ngrodne skupnosti ne žirijo v krezzrgčnem proštom, dg jik ni mogoče omejiti ng jo/kioro in prosveto pg mordg še kgj, temveč dg so Žiri /jgdje, ki imgjo sroje gospo-dgrske in socZg/ne prok/eme. /n zgto kodo de/g/Z po/itiko in rgzrijg/i go-spodgrske koncepte zg tisti prostor, r kgterem žirijo. Zgto je trekg prikiti tndi, dg r demokrgriji /gkko rsgk snkjekt de/g po/itiko, dg po/itike nik- Volilni boj z "ljubljanskimi" učbeniki Ljudska stranka na svoj način prispeva k reševanju vprašanja manjšinskega šoistva. Knafi vedno spet govori o nerešenem poiožaju in tendira k središčnim šotam, posianec Pautitsch pa se je te dni po-siužii prozornih metod, ter „sumit" da z učbeniki, ki so prevzeti iz Siovenije, siovensko miadino na Koroškem vzgajajo v nasprotju z osnovami avstrijskega družbenega sistema. Zato je zahteva! od prosvetnega ministra Sinovvatza, da ponovno pregiedajo učbenike na s!o-venski gimnaziji. Kar nas zeio čudi: minister je takoj obijubit pregted, čeprav je ministrstvo svoj čas samo dato dovotjenje za uporabo knjig. Iztočnica za razgovor z zvezntm kanclerjem Kreiskim, do katerega naj bi prišlo v drugi polovici januarja, torej nikakor ni razveseljiva, če izvzamemo določeno klimatsko izbolj- Medtem je znano, da Paulitsch nima nobenih dokazov za svoja sumničenja, in kljub temu se je upal postaviti to vprašanje v najvišjem forumu te naše najboljše družbene ureditve. Verjetno pa se bo tudi zavedal, kakšne občutke in misli izzove tako sumničenje med koroškim prebivalstvom, sploh če se spravlja slovensko mladino spet v zvezo z družbeno ureditvijo Jugoslavije, ki je menda tako nevarna za avstrijski sistem. Tudi ravnatelj slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik je bil zelo začuden nad vprašanjem Pau-litscha, pa tudi nad reakcijo prosvetnega ministra, ki je takoj privolil v ponoven pregled učbenikov, ki jih je pregledala posebna komisija v kateri sta tudi vodja manjšinskega šolskega oddelka Rudi Vouk in ravnatelj Vospernik. Se pravi, da bo ministrstvo prekontroliralo to, kar je ministrstvo že enkrat odobrilo! Ravnatelj Vospernik pa je naštet tudi „nevarne ljubljanske učbenike': štiri slovenske vadnice, Slodnjakov pregled slovenske literature, ki je bila posebno napisana za slovensko gimnazijo (in jo je pristojna komisija prav gotovo že pošteno prikrojila takoimenovanim potrebam našega družbenega reda), mali slovenski pravopis za nižjo stopnjo, za višjo stopnjo pa še anorgansko kemijo, ter tri učbenike fizike in veliki slovenski pravopis. Ob tem izboru se je res bati, da bosta slovnica in naravoslovje po-hujšala slovensko mladino. S tem načinom je ljudska stran- ka v proračunski debati, ki so jo zaključili s soglasnim sklepom (proračun za pouk in umetnost predvideva izdatke v višini 34,7 milijona šilingov, za znanost in raziskave pa 10,9 milijona šiiingov), začela spet tipičen volilni boj na račun in v škodo koroških Slovencev. Saj ni novo, da ravno v volilnem boju ogrevajo nezaupanje proti koroškim Slovencem in Jugoslaviji. To pa je treba videti v sklopu z estalimi napadi deloma nebogljenih konzervativnih sil, ki se lovijo in skušajo braniti preživele družbene vrednote. Tako so poslanci svobodnjakov in ljudske stranke napadli tudi ..medijski kovček", ki ga uporabljajo pri pouku sodobne zgodovine. Ta namreč vsebuje tudi knjigo o desnem ekstremizmu, ki v zgoščeni obliki opisuje aktivnosti desnih ekstremistov in tudi koroškega Heimatdiensta. V tej zvezi je seveda jasno, da te sile zavirajo vsako napredovanje v manjšinskem šolskem vprašanju. Preveč pa bi bilo seveda pričakovati od teh ..ljudskih zastopnikov", da bi prišli na idejo, da se ustanovi poseben fond za pospešeno izdajanje slovenskih učbenikov, ki jih primanjkuje tako na slovenski gimnaziji kot tudi v ostalem manjšinskem šolstvu. Da se vprašanja, kako sodobne so večkrat obstoječe knjige, niti ne dotikamo. Kako dolgo si bedo še služili kruh poslanci, ki branijo stare razmere, ki ustvarjajo hudo kri in na najvišji ravni razširjajo svoja sumničenja? na razgovoru s tujim; novtnarjt, ga je imel v ponedeljek in kjer je bilo precej govora tudi o koroških Slovencih. če ne more mono^o/iz/rg:/ /n vzet/ v Zg^Kp. /n v demo^rge/j/, če že govorimo o njej, morg /ut/ vsg^omnr dovo/jeno, dg se posfgvZ prot; nedemo^rgtični mZse/nostZ. Če vr/tovn; deže/n; po/Z-trdZ, dg s; v demo^rge;;; r;c pgstZ vzet; prgv;cc do odgovornost;, potem mg je tre/?g odgovorit;, dg nZ zg-^gpn;'^ te odgovornost;, pomenZ prgvZco do od/očgnjg, VsgF držgv-/jgn, pg čeprgv s/ovensT;, Zmg prgvZco, dg vsgj sood/ocg Zn sfmtg gve/jgv-/jgt; svoje koncepte. fg se to; ^dor se c%t; ^ompetentne-gg zg vse Zn reprezentZrg o/;/gst v de-ze/Z, ne sme Znt; mg/en^osten, če gg cgsopZs; &dgj pg &dgj prZmejo zg besedo. P- KOROŠK) PARTtZANSK! PEVSK! ZBOR vabi na @ koncert PARTiZANSKE, DELAVSKE PARTiZANSKE, DELAVSKE )N NARODNE PESMi ki bo v nedeijo 19. decembra 1982 ob 14.30 uri v srednji dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Zbor vodi prof. Branko Čepin Vsi prisrčno vabijeni! Posebna komisija: Maloobmejni promet je treba izvzeti iz omejitev DOBESEDNO Izjave politikov ob razgovorih s koroškimi Slovenci Wagner: Dre :/owf??/:cZ?e?: Ge:/??'HcZ':/?g!*r-Mf?* Ed/ffM %Kc/? verDng^ (D/? wz':::cE^/::po//:/:cEe Ge:p:JcEc JFer Jen $Jj^JrHtHfr EtZMrzr /JE-rerr. Da: /M^erz wrr a/: 7Gr:A