Kislo jabolko 2e na prvi seji skupščine na-še občine, ko so zasedali vsi zbori skupaj, so mogli delegati že pri drugi točki dnevnega reda vgrizniti v preoej, če ne zelo, kislo jabolko. Stekla je beseda o oceni gos^podarskih gibanj v občini LjuMjana-Cen. ter za prvo polletje letošnjega leta. In kaj lahko uvodoma reie-mo, če skušamo z eno samo besedo povzeti dokaj široko in bogato razlago? Neugodiio! Čeprav so bila v ospredju vsakega našega vsakdana prav stabilizacijska prizadevanja, žal o tem gibanju ne rnoremo izrefii ne ene same ugcnlne be-sede. Že na samem začetku se mo-ramo ustaviti pri že tako zna-nem stavku »rast cen ...«. Da prav rast cen je botrovala, kljub navideznemu naraščanju, dejanskemu upadanju osebne-ga dohodka, bolje rečeno temu je botrovala rast življenjskih stroškov. Bazen cen so v naši občini rastle tudi izgube, saj imamo pred seboj podatek o 29 delov-nih arganizacijah, ki so v ome-njenem Času poslovale z izgu-bo. Ne gre prezreti dejstva, da je do konca leta veliko in ma- lo časa ofoenem in da se lah-ko še marsikaj naredi, vendar-le ne smemo in ne smemo pre-zreti dejstva, da smo imeli v ¦Janskem letu le 20 delovnih or-ganizacij, ki so poslovale z iz-gubo. Na prvi p&gled se zdl razlika majlma, jporamo pa-pripomnlti, da se je kljub ma-lemu povečanju takih delovnih organizaci: celotna izguba po-večala ža skoraj dvakrat. Sicer pa ne gre tolči plat zvona in naštevati vzroke, saj smo za to početje irneli več kot dovolj časa. Ustavimo se raje pri informaciji o izvaja-nju stabilizacijskih nalog vna-ši občtni. Že na zadnjem skupnem za-sedanju družbenopolitičn^a zbora in zbora združenega de-la so delegati soglasno podprli predloge in ugotovitve predlo-ženega referata predsednika iz-vršnega sveta in dodatno k te-rau sprejeli sklepe za čimbolj dosledno izvajanje družbene akcije za uresnioevanje stabili-zacijske politike v naši občini. Informacija, ki je bila na seji potem podana je zajemala le poročilo o dosedanjih priza-devanjih in začetem poteku akcije, ugotovitve pa kaj kma-lu pokažejo, da je bil pristop in mobilizacija ,vseh subjektiv-nih sil na vsem področju zdru-ženega dela nujna, da smo se morda tega celo nekoliko pre-pozao zavedli in se pričeli or-ganizirati. Za sprejemanje in izvajanje akcije in v pomoč traneljnim samoupravnim subjektom je bilo pri koordinacijskem odbo. ru ustanovljenih pet skupin, katere sestavljajo predstavnikj vseh družbmopolitičnih orga-nizacij. Delovna skupina za temeljne organizacije združenega dela ugotavlja, da se v teh že kaže-jo pozitivni premiki v miselno-sti in prepričanju delavcev, da lahko z lastnimi ukrepi mnogo storijo za stabilizacijo. Ta mi-selnost je prisotna predvsem v tistih TOZD, v katerih je us-tavna konstituiranost in samo-upravna ureditev že dokaj ure. jena. V večjem delu delovnih or-ganizacij so izdelani programi za stabilizacijo in določeni no-silci nalog, pri čemer se zave-dajo, da gre za stalen proces boljšega gospodarskega delo-vanja, za povečanje produktiv-nosti in raclonalnejše gospo-darjenje. Kljub tem pozitivnim ugo-tovitvam pa ne moremo mimo dejstva, da je v občini še ved-no preveliko število takih de-lovnih organizacij, ki so ohra-nile status predustavne organi- ziranosti. Prav tako je v naši občiai še vedno preveč majh-nih delovnih orgMiizacij, v ka-terih ni čutiti piipra^jenosti za povezovanje z tnočnejšimi organizacijami z istim ali so-rodnim programcHn dela. Prav taio je mogode ugoto viti, da nekatere izrazito uvoz-ae organizacije odlašajo s pro-grami in ukrepi na jesenski čas ter išoejo začasne rešitve predvsem v poslovnem sodelova-nju in ne v povezovanju dela in sredstev s proizvodnimi or-ganizacijami. Posebej pa velja opozoriti na sicer že znano dejstvo, da ob-staja močno zaostajanje na področju združevanja dela in sredstev trgo^ine s proizvodnjo ter povezovanje teh dveh pod-, ročij na ustavnih nadelih. Za-to je ta naloga ena prvih, ki jih je sprejel izvršni svet v program svojega dela. Delovna skupina za sainou-pravne interesne skupnosti je na sestankih s predstavniki le-teh ugotovila, da se SIS še vedno ukvarjajo z nekaterimi osnovnimi problemi, kot so na primer: sklicevanje skupščine delegatov, izvršilnih odborov in drugih teles; da še ne razpo-lagajo s podatki o polletni po-rabi sredstev, da nimajo orga-niziranega administrativnega poslovanja, zelo malo ali nič niso povezane s TOZD, prav ta-ko pa dokaj slabo z ustrezni-mi SIS na podrofiju mesta in republike. Sprejeti so bili skle-pi, da se pripravijo v septem-bru in oktobru stabilizacijski programi na osnovi podatkov o dosedanji porabi, skličejo iz-vršilni odbori in skupščine ter pripravijo programi za prihod-nje leto. Pri tem je treba nuj-no proučdti načine boljše pove-zanosti med delom SIS na po-sameznih področjih delovanja, boljše povezanosti dela z ob-činsko skupščtao ter predvsem s TOZD in s tem doseči izvaja. nje že obstoječih programov z maksimalnimi možnimi rezul-tati. "V nadaljevanju seje pa so naši delegati preučili in tudi da-b svoje predloge glede predlo-ga odloka o delni nadomestit-vi stanarin in drugi družbeni pomočd v stanovanjskem go spodarstvu na območju lju-bljanskih obč.in. Družbeno pomoč daje sa-moupravna stanovanjska skup-nost Ljubljana v skladuzdolo-čili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev za družbeno pomoč, ki jih. samoupravne stanovanj-ske skupnosti občin Ljubljane združujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljublja. na. Družbena pomoč se upora-blja za gradnjo najemnih sta-novanj v družbeni lastnini, do-deljuje nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanaririe občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hi-šo. Kar pa zadeva delno nado-mestitev stanarine bo najbolje, da konkretno navedemo nekaj podatkov. T>o delne nadomestitve stana. rine so upravičeni tisti nosilci stanovan.jske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo sta-novanje, ki po površini ne pre-sega naslednjega normativa: Stevilo površina clanov v m! gospodinjstva 1 do 28 2 do 42 3 do 57 4 _ do 66 in na vsakega naslednjega čla-na gospodinjstva do 10 kva-dratnili metrov. Za nefunkcio nalna "stanovanja, ki so bila zgrajena do leta 1920, se lahko normativ povr&ine poveča do 30 odstotkov. T. P.