Za poduk in kratek oas. ,,Oče je iniel tri sine...." Pravljica iz jutrovih dežel. Zapisa! F. S. Šegula. Toktemič, bogat Tatar, imel je z edino svojo ženo Turkan-Katano tri sine. Dan pred svojo smrtjo izroči kadiju (županu) onega mesta zapečaten testaraent, v katereni je odločil, da naj dobi listi njegovih sinov vsepremoženje, kateri bo najbolje dokazal, da je pravi sin Toktemičov. Oče umrje, kadi pa vse tri sine pred se pokliče ter jim prebere- očetovo oporoko. Na mah pošljejo po raater, ki je pričala, da so vsi trije pravi sini njenega moža, še boljših dokazov pa nobeden ni zamogel navesti. Kadi je bil v veliki zadregi, kateremu naj izroči očetovo premoženje. V tem pride sultan Togrul skozi oni kraj. Kadi hiti pred njega in mu razloži eeio zamotano pravdo treh sinov Toktemičevih. Ker je sultan jezdil na lov z velikim sprenistvom in se mu je inudilo, da prinesti mumijo (inaziljeno mrtvo telo) očeta Toktemiča, ter jo zapove 30 stopinj od sebe na noge postaviti. Potem izroči najstaršemu sinu lastno svojo lovsko samojstro ter reee: »kateri izmed vas treh s puščico očeta ravno v srce zadene, ta naj bo njegov dedič; drugače jaz ne znam končati vaše pravde!« NajstarSi pomeri, vstreli, puščica v prsih mrliča obliči. Meri tudi drugi in zadene ravno tako dobro. Tudi tretji sin poprime za lok, napne, a zopet z rok spusti nesrečno orodje ter proseč pade na kolena pred sultana: »0 gospod, ne huduj se nad menoj, Tvojim zvestim hlapcem, ker ne morem izpolniti Tvoje zapovedi. Spominjam se svojega dobrega očeta, njihovih lepih naukov, njihovih skrbij za mene, brezštevila njihovih dobrot. Ljubili so me tako, kakor bi bil jaz edini njih sin. Kako bi zamogel sedaj tako grozovito nehvaležen biti' da bi jih še mrtvega ranil! Rajše zgubim vso pravico do moje dedščine, kakor bi si jo na tak način pridobil.« Sultana solze oblijejo, lastnoročno vzdigne na zemlji ležečega mladeniea, poljubi ga na čelo in reče: >Ti si najbolje dokazal, da si pravi sin blagega Toktemiča. Ti bodi njegov edin dedič! Ona dva pa zvežite in jih za sužnja prodajte; kajti s svojo nehvaležnostjo sta očitno pokazala, da nista prava sina plemenitnega očeta.« Sv. misijon v Celji. Veseli dnevi so bili za našo Geljsko faro, ko smo namre'1 od 19. do 27. februvarija v tukajšnji farni cerkvi sv. Danijela obhajali sv. misijon. Vodila sta ga znana slovent-ka misijonarja, vlč. gg. Doljak in Sajovic. Izmed 10.000 laranov iih je pristopilo k mizi Gospodovi okoli 7000. V resnici nepričakovano mnogo. Zelja po slovenskem misijonn je bila že splošna, ker je že 34 let preteklo od zadnjega misijona. Staro in mlado, kniet in gospoda, vse je hitelo k pridigam. Ves božji dan je bila cerkev napolnjena vernega ljudstva. Vse je navdušeno za izvrstna govornika. Bog vaju spreniljaj in podpiraj na težavni poti ter srečno pripelji v kraj, kamor vsi hr^penimo. Presrčno hvalo izrekanio hvaležni farmani tudi drugim čč. gospodom, zlasti oo. kapucinom, ki ste se trudili za naše dnše ter nas zopet z Bogom spravili. Posebna čast in hvala pa grp našenui mil. in \ič. gosp. (ipalu za ves trud, skrb in požitvovalnost, ker slojitc kakor skala, kedar se grp za blaginji našega naroda: za vero in narodnosl. Bog bodi Vaš plačnik, nii Vam pa ostanemo iz celega srca udani in hvaležni farmani celjski! Sinešnica. Iz nekp bavarske vasi pride kmetica k zdravniku tor ga prosi, naj ji da kako zdravilo za nje moža. Zdravnik ji napiše »recept« ter ji naroči, naj dene zdravilo na rano moža tpr jo rahlo obvpže s platneno cunjo. Čez dva dni pride zdravnik sani h kmetu pa najde lepo oviti recept na njegovi rani.