LETNIK XVIII., ST. 1 (820) / TRST, GORICA, VIDEM ČETRTEK, 10. JANUARJA 2013 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA NOVI CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Vončina Naš visoki cilj Januar je že tradicionalno mesec verskega tiska, to pa zato, ker prav v tem mesecu (24.1.) goduje zavetnik vseh katoliških novinarjev in tistih, ki širijo verske resnice prek sredstev družbenega sporočanja (beseda "obveščanje" pove zares premalo v tem oziru), sv. Frančišek Šaleški. Ob - po mojem mnenju - preozki označbi bi bi- lo skoraj nujno poiskati boljšo. Družba se je namreč v nekaj desetletjih korenito spremenila in sporočanje je od tiskane in akustične oblike (kar slišimo, op. a.) najprej prešlo na (še vedno pomembne) TV-kanale, potem pa na svetovni splet ali internet. Če je že omenjeni svetnik sprevidel, kako samo prek tiska ne bo mogel doseči svojega namena, to toliko bolj velja danes, ko ljudi le stežka pripravimo do tega, da preberejo kaj daljšega, težjega, tehtnejšega, saj "nimajo časa". Res je - nimamo časa mi, ampak ima on nas. Postal je naš rabelj in nam ukazuje ter zapoveduje, kaj moramo početi, za kaj ga imamo in za kaj ne. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je torej isto, ki se je tudi našemu vrlemu svetniku: Kako katoliško vero prinesti, posredovati ljudem v našem okolju? Vsako okolje je namreč posebno. Naše sporočanje gre prek Novega glasa, katerega označba "primorski tednik", ki sem jo zasledil, pove veliko, a hkrati ne vsega. Treba je računati s tem, kako omejeni smo ljudje, da imamo meje predvsem v glavah. Smo zelo ozkogledi. Tako na slovenski strani pojmujemo Primorsko kot zahodni del Slovenije, ki se konča s slovensko-ita-lijansko mejo - tisti, ki so za to mejo, naj tako ne bi bili Primorci. Še tako tehtni in podkrepljeni razlogi le stežka spremenijo to prepričanje. Po drugi strani samo sebe zelo ozko pojmuje tudi slovenska manjšina v Italiji, ki bi rada bila skupnost, pa to ni sposobna biti, tudi zato, ker njeni pripadniki nimajo jasne opredelitve, kdo sploh so. Da ne bo pomote, tudi Primorci v Sloveniji smo izgubili svojo istovetnost, kakor tudi preostali Slovenci. V takšnem okolju smo poklicani k delovanju posredovalci krščanskega sporočila, kar naj ne bi bili le duhovniki, ko pridigamo in poučujemo, ampak vsi verniki, na poseben način časnikarji in novinarji, pa tudi vsi ostali "javni delavci" v naši(h) skupnosti(h), ki se sklicujejo na krščansko izročilo (tudi politiki). Ohranjanje, osveževanje, obnavljanje in utrjevanje istovetnosti naše skupnosti bi namreč moralo predstavljati neki naš visoki cilj, naše "skupno dobro". Če tega ne bomo tako pojmovali, bomo pač zvodeneli, se pomešali med brezimno maso in izginili kot zares "nekdo". G. K. Chesterton je že leta 1910 ugotavljal, kako politika in druga javna telesa narobe postopajo, ker narodno skupnost pojmujejo kot "družbeni pojav". Potem so tu razne sociološke analize, brez natančne zavesti, kaj storiti. Ugotavljamo, kaj zdraviti, ne vemo pa s čim. To je napačna smer. Vsaka skupnost je namreč sestavljena iz posameznih človeških oseb. / stran 2 PD PODGORA * 4. Božični dobrodelni koncert v spomin na v dr. Mirka Špacapana S&PJ.oj? Krožek Anton Gregorčič VABIJO Angelica Špacapan - klavir in poezija M1PZ Emil Komel - zborovodja Damijana Čevdek Jug Skupina kitar - SCGV Emil Komel Solange Degenhard in Robi Cotič - recitacije MePZ Podgora - zborovodja Peter Pirih Oktet Vrtnica iz Nove Gorice - umetniški vodja Marko Munih Slavnostni govornik Hadrijan Koršič Petek, 11. januar 2013 ob 20.30, župnijska cerkev sv. Justa v Podgori. Dobrodelni izkupiček bo namenjen neprofitnemu društvu “Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno’' iz Vidma, ki nudi pomoč pri paliativni negi za onkološke bolnike. 50 let Dneva emigranta Stefano Balloch Ljudmila Novak (foto JMP) 50. Dan emigranta v Čedadu "Vrnimo se k civilnemu sožitju!" Foto JMP va emigranta za vso Beneško Slovenijo in tudi samo mesto Čedad z okolico. "Jezik je veliko bogastvo vsakega naroda in seveda tudi veliko bogastvo slovenskega naroda in zato sem tu, da vam javno izrečem zahvalo zato, ker ga gojite in ohranjate"! je dejala ministrica Ljudmila Novak, ki se je prirediteljem zahvalila, da vztrajajo s svojim praznikom, kot se je zahvalila tudi čedajskemu županu, ker je napovedal poimenovanje ene izmed čedajskih ulic po Ivanu Trinku Zamejskem v letošnjem letu, ki ga bodo Beneški Slovenci zaznamovali z vrsto prireditev ob 150. obletnici rojstva velikega beneškega narodnega buditelja. Beneškim Slovencem je ministrica Ljudmila Novak, ki jo je v Čedadu spremljal generalni konzul RS v Trstu Dimitrij Rupel z novo konzulko Eliško Kersnič Žmavc, voščila, da bi tudi v prihodnje krepili svojo samozavest, ohranjali jezik, predvsem pa tkali vezi s sosedi, saj je po njenem mnenju sodelovanje danes temeljnega pomena za prihodnost. Zaželela si je, da bi se v prihodnje Beneški Slovenci ne izseljevali več, prisotnim je naročila, naj ponesejo pozdrave vsem Beneškim Slovencem, ki živijo po svetu, končala pa je svoj pozdrav z mislijo, da je potrebno narediti vse, da bodo mladi imeli v Beneških, Nadiških, Terskih dolinah delovna mesta in bodo živeli svoje slovenstvo v polnosti. /str. 3 Jurij Paljk Letošnji jubilejni, že 50. Dan emigranta v gledališču Ristori v Čedadu je bil v znamenju pesmi, glasbe in življenja Slovencev videmske pokrajine, kot Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz Čedada, ki organizirata vsakoletno prireditev, tudi imenujeta naj večji praznik Beneških Slovencev. Italijanski vladni podtajnik Sa-verio Ruperto in ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Republike Slovenije Ljudmila Novak sta prinesla svoje pozdrave in bodrila Beneške Slovence, naj vztrajajo v svoji zavezanosti slovenskemu jeziku, izročilu, kulturi in tradiciji, glavni govornik pa je bil beneški duhovnik msgr. Marino Qualizza. Mladi glasbeniki, ki so zmagali na že 30. izvedbi Sejma beneške pesmi lansko leto, so sooblikovali kulturni večer, na katerem je prvi spregovoril čedajski župan Stefano Balloch, ki je poudaril gomen Dneva emigranta za Beneške Slovence in Čedad, kot je tudi povedal, da mu je lansko leto slovenska ministrica Ljudmila Novak na srečanju meseca septembra predlagala, da bi ob letošnji 150. obletnici rojstva Ivana Trinka Zamejskega, največjega beneškega pesnika, duhovnika in narodnega buditelja, v Čedadu poimenovali eno ulico v njegov spomin. "Z veseljem lahko danes povem, da bomo to zamisel letos v Čedadu uresničili, kot tudi z veseljem in naklonjenostjo gledamo na naj-večji praznik Beneških Slovencev, na Dan emigranta, in si želimo, da se ljudje iz naših dolin ne bi več odseljevali"! je dejal župan Stefano Balloch, ki je govoril tudi o izjemnem pomenu Dne- Damijan Terpin Peter Močnik Debora Serracchiani Tudi tu pa bi lahko nastala težava, saj se z Montijem povezuje tudi stranka Prihodnost in svoboda nekdanjega voditelja postfašistič-nega Nacionalnega zavezništva in predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, s katerim je povezan tudi dolgoletni tržaški poslanec te stranke Roberto Me-nia, čigar politična preteklost (najbrž tudi sedanjost) je bila nam Slovencem vse prej kot naklonjena. "SSk ne bo podprla koalicije, v kateri naj bi bili tudi ljudje, ki so svojo kariero zgradili na sovraštvu do Slovencev", je bil jasen deželni tajnik Terpin. Podobna tematika je sestavljala srčiko tudi zasedanja deželnega tajništva SSk, ki je bilo pred nedavnim v Devinu. Na njem so razpravljali o politični strategiji, zavezništvih in programskih smernicah za državne in deželne tate številnih srečanj na deželni in državni ravni, je bila podlaga, na kateri se je razvila razprava. V Devinu je bilo spet pou-darjeno, da stranka Slovenska skupnost izhaja iz trdne in dolgoletne vraščenosti v levosredinski politični prostor, v katerem želi tudi v prihodnje odigrati samostojno vlogo za blagor celotne slovenske narodne volitve. Uvodno poročilo deželnega tajnika SSk Damijana Terpi-na, v katerem je predstavil rezul- skupnosti v Italiji. Na tej osnovi sloni podpora SSk Debori Serracchiani, predsedniški kandidatki leve sredine za Deželo FJK, ki je obenem tudi izraz pozitivnega sodelovanja med SSk in Demokratsko stranko v številnih javnih upravah na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Vse to ustvarja zelo dobre politične in programske pogoje, na katerih spet obnoviti volilni dogovor izpred petih let, ki je stranki SSk omogočil samostojen nastop in uspešno izvolitev slovenskega predstavnika v Deželni svet FJK, predvsem pa obilo pozitivnih ukrepov v korist naše narodnostne skupnosti, ki so sad vztrajnega dela deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca in njegove stanovitne prisotnosti na območju. Deželno tajništvo SSk je izrazilo razočaranje nad stališčem slovenske komponente v Demokratski stranki, ki nerazumljivo nasprotuje volilnemu dogovoru s SSk. Ta je namreč temelj, na katerem je mogoče izvoliti v Deželni svet večje število slovenskih predstavnikov, in hkrati dobra podlaga za uspešno premostitev razdeljenosti, ki še vedno preveč obremenjujejo celotno družbenopolitično dogajanje v manjšini, še zlasti tokrat, ko je ponovno pod velikim vprašajem izvolitev slovenskega kandidata na listi DS. Deželno tajništvo SSk je tudi poudarilo, da ob takšnem zadržanju Slovencev v DS si nikakor ne sme dovoliti, da bi slovenska stranka ostala z gorečo vžigalico v roki in bo torej v naslednjih dneh opravila vrsto razgovorov na deželni in vsedržavni ravni s silami znotraj leve sredine, zlasti z novimi političnimi silami, ki se pojavljajo na sredini. V teh dneh je SSk namreč prejela vrsto vabil, tako da se celo odpirajo doslej neslutene možnosti na vsedržavni ravni. Ob bližajočih se parlamentarnih in deželnih volitvah Stranka SSk pred pomembnimi odločitvami Ob bližajočih se parlamentarnih volitvah v Italiji in deželnih volitvah v Furlaniji Julijski krajini ostaja za stranko Slovenska skupnost prioriteta dogovor z Demokratsko stranko, v primeru neuspeha pa je alternativa iskanje zavezništva s politično sredino, ki se snuje v Italiji. To je bila osrednja tematika novinarskega srečanja, ki so ga le nekaj dni pred iztekom starega leta sklicali predstavniki stranke lipove vejice v prostorih deželnega sveta v Trstu. Deželni tajnik SSk Damijan Terpin, deželni svetnik Igor Gabrovec in tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik so medijem jasno posredovali stališča zbirne stranke Slovencev v Italiji glede prihodnje volilne preizkušnje, obenem so podali obračun leta 2012. Predstavniki stranke so poudarili, da sta SSk in DS leta 2008 podpisali sporazum o političnem sodelovanju in skupnem nastopanju, odtlej pa izvoljeni predstavniki obeh strank skupaj upravljajo večino občin in pokrajin na Goriškem in Tržaškem, medtem ko deželni svetnik SSk Gabrovec odlično sodeluje z načelnikom skupine DS v deželnem parlamentu FJK Gianfran-com Morettonom. med strankama naj bi nasprotoval zlasti del slovenske komponente DS, ki naj bi si prizadeval za izvolitev deželnega poslanca iz svojih vrst: "Pri slovenski komponenti DS trdijo, da jim bo ta poteza uspela v primeru, da DS ne bo sklenila dogovora s SSk", so na tiskovnem srečanju dejali Damijan Terpin, Igor Gabrovec in Peter Močnik in v isti sapi poudarili, da to nasprotovanje škoduje zlasti kandidaturi deželne tajnice DS Debore Serracchiani za predsedstvo deželne vlade in slabša možnosti za zmago leve sredine: to je bilo in je še vedno primarni cilj SSk. Če do dogovora med DS in SSk ne bi prišlo, imajo pri slovenski stranki alternativen scenarij, in sicer iskanje zavezništva z novo politično sredino, ki se v Italiji snuje okoli premierja Maria Montija in podjetnika Luce Corde-ra Di Montezemola. Prav zato se je vodstvo SSk pred nedavnim sestalo z donedavnim predsednikom pokrajine Trento Lorenzom Dellaiom, ki je somišljenik Montija in Montezemola. Dogovor med SSk in DS ostaja prioriteta: vodstvo SSk je prepričano, da je kljub nekaterim očitnim razlikam med strankama sodelovanje možno in plodno. Kljub temu je v zadnjih tednih prišlo do polemik, predvsem med SSk in slovensko komponento DS. Dogovora med strankama za bližnje volitve še ni, po besedah predstavnikov SSk pa se vodstvo DS in njena slovenska komponenta nista posvetovala s SSk glede bližnjih volitev, obenem je bilo slovenski stranki onemogočeno sodelovanje na primarnih volitvah leve sredine. Vodstvo SSk je mnenja, da potrditvi in nadgradnji dogovora od Microsofta ali Appla. Pretresljivi podatki glede 'ndrangete Polovica kriminalnih združb v»i( • • 1*1 zveznega policij- v Nemčiji je italijanskih "X Todja nemške po-\ / licije Jorg V Ziercke je ocenil, da okoli 50% kriminalnih združb v Nemčiji pripada kalabrijski mafiji 'ndran-gheta. To oceno je Ziercke podal na konferenci, ki je bila na Siciliji. Namestnik direktorja Europola Michel Quille pa je na tej konferenci poudaril, da 'n-drangheta letno zasluži 44 milijard evrov - več mr Duisburg Ht W9~..T «lr' Javni razpis Republike Slovenije Sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2013 V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 107/2012 z dne, 28. decembra 2012, sta bila objavljena javna razpisa za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2013. Celotna razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Urada www. uszs. gov. si (http: //www. uszs. gov. si/si/o_organu/javne_objave/) ter na spletnem portalu http: //www. slovenija-danes. Slovenci, si/. Razpis je namenjen dejavnostim slovenskih rojakov v tujini. Cilji javnega razpisa so utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete, krepitev znanstvene dejavnosti, krepitev gospodarske dejavnosti, vključevanje mladih in dejavnosti za mlade, vzdrževanje struktur in dejavnosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in medsebojno povezovanje oziroma čezmejno povezovanje. Prosilci morajo zaprte in jasno označene prijave poslati na Urad. Rok za oddajo prijav je 7. februar 2013 (kot dokazilo o oddaji velja poštni žig). Pravne in fizične osebe iz zamejstva (z izjemo Slovencev na avstrijskem Štajerskem) vloge do istega roka pošljejo osrednjim organizacijam Slovencev v zamejstvu, ki so navedene v besedilu razpisa. Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na Urad (kontaktni osebi sta Tadej Bojnec in Suzana Martinez, tel: 230 80 08,230 80 14, fax: 230 80 17, e-mail: tadej. bojnec@gov. si, suzana. martinez@gov. si). lovica kriminalnih združb, ki so jih odkrili v Nemčiji, pripada 'n-drangheti. "To je od 80. let minulega stoletja največja kriminalna združba", je dodal in poudaril, da so "Italijani" v primerjavi z drugimi združbami, ki delujejo v Nemčiji, močneje organizirani -poroča STA. Ziercke je ocenil, da mora Nemčija, ko gre za kazenski zakonik, nujno slediti Italiji in vanj uvrstiti organizacije mafijskega tipa. "Proti mafiji se ni mogoče boriti zgolj v Italiji. Je tudi problem Nemčije", je dejal. Njegove izjave je javnosti posredovala pisarna evropske poslanke Sonie Aflano, ki je Zierckeja povabila na konferenco, na kateri so obeležili 20. obletnico uboja pro-timafijskega novinarja, sicer njenega očeta Beppeja. Konference se je udeležil tudi namestnik direktorja Europola, ki je poleg informacije o letnih zaslužkih 'n-dranghete razkril tudi, da panevropska prizadevanja proti mafiji ovira različna zakonodaja v članicah EU. "Potrebujemo širše sodelovanje, nihče se ne more s fenomenom mafije spopasti sam", je poudaril. Od leta 2007, ko so v nemškem Duisburgu v mafijskem stilu usmrtili šest domnevnih pripadnikov podzemlja, vlada vedno večja zaskrbljenost spričo očitne mednarodne širitve lovk 'ndranghete. S1. strani Naš visoki cilj Kristjani pa smo v veri prepričani, ne kaj, temveč kdo je zdravilo za vsakega človeka - Božji Sin Jezus Kristus. On je tista skala, trdna veja, kjer Slovenci in Primorci trdno stojimo. Neodgovorno in samouničevalno bi jo bilo žagati, kar nam mora biti jasno. To je hkrati tisto, kar moramo vsakemu človeku posredovati v naši(h) skupnosti(h). V sredstvih, ki to sporočilo lahko posredujejo, se ne moremo in ne smemo omejevati, ampak izkoristiti čim več možnosti. Mislim, da bi tudi sv. Frančišek Šaleški danes ne samo tiskal časnike, ampak bi tudi oblikoval spletno stran, pisal spletni dnevnik, izkoriščal socialna omrežja. Pri tem bi se seveda še kako dobro Povejmo na glas zavedal dejstva, ki ga je izpostavil kanadski komunikolog McLuhan, da medij ni samo posredovalec, ampak tudi oblikovalec sporočila, da je torej že sam po sebi sporočilo. Tisto, kar želimo posredovati, mora biti zelo trdno in jasno. Prizadevajmo si torej vsi po svojih najboljših močeh, da bi krščansko sporočilo prišlo do vseh ljudi v naši skupnosti, obenem pa tudi podpirajmo, tako in drugače, vsekakor pa konstruktivno, vse tiste, ki s(m)o k temu še posebej poklicani. Preprečiti možnost našega razdruževanja Ob koncu iztekajočega se leta je bilo mogoče iz časopisja razbrati, da preživlja sodelovanje znotraj naše narodne skupnosti nelahke trenutke. Trenja med našimi političnimi komponentami, iskrice med krovnima organizacijama, vse to so dejstva, ki nas upravičeno lahko navdajajo z zaskrbljenostjo. Živimo namreč v času, v katerem se zelo hitro dogajajo veliki premiki, ki se mu morejo postaviti proti le povezovalna in združevalna dejanja. Planetarna ekonomija vzpostavlja vse večje enote, ki se dodatno povezujejo, sicer ne bi mogle preživeti. V tej luči je pravi odgovorna velikanske premike Evropska unija in samo čuditi se je mogoče, da je evropski človek njen smisel za zdaj tako medlo dojel - posamezne evropske države ne bi imele brez nastajajoče združene Evrope prav nobenih trdnih perspektiv. Z drugimi besedami: v takšnih časih se ali kar najbolj povežeš in strneš sile ali pa te sunki nastajanja novega sveta drobijo še bolj, kot si že bil razdrobljen. Mi smo kot narodna skupnost v obdobju zadnjih dveh desetletjih uresničili dobro sodelovanje med dvema temeljnima manjšinskima stvarnostima, ostali pa smo politično ločeni in razdrobljeni, kar pomeni, da vse doseženo v civilni družbi nima trdne podlage in se v razburkanih časih lahko čez noč sesuje. Tako nam, čeprav se tega nemara ne zavedamo, kraljuje ideologija, ki nam preprečuje, da bi postali zares celovita narodna skupnost. V bistvu ena naša stran ne more izrazito napredovati brez druge naše strani oziroma politično ločeni ne moremo doseči več kot toliko, v sedanjem času pa sploh ne. Še več: če v prihodnosti ne bomo zmogli moči za prepoznanje, da ne moremo drug brez drugega, če torej ne bomo zmogli moči za skupen politični dogovor, nas bo ta čas še bolj razdrobil in grobo povečal naše notranje razdalje. Verjetno smo se vsa ta leta premalo zavedali rušilnega učinkovanja ideologij, ki naj bodo takšne ali drugačne, potisnejo pomen narodnosti v drugi plan ter to ali ono narodno skupnost razdelijo in oba dela ostro usmerijo drugega proti drugemu. Na ta način se veliko energij spodkopava, v obdobjih trših soočanj pa celo izničuje. V sedanji situaciji bo na našo narodno skupnost deloval tudi Montijev vstop v politiko in še posebej presenetljivo odločna opredelitev Cerkve, ki se zavzema za zmernejšo politiko, se pravi za t. i. center oziroma Montija in njegovo nesporno avtoriteto v tukajšnjem kakor tudi mednarodnem prostoru. Do sedaj smo bili kar nekaj časa vsi skupaj vključeni v prostor leve politične sredine, od tega trenutka dalje stvari niso tako jasne, vsekakor pa so se odnosi med našimi politikami že poslabšali. Bomo potemtakem dovolili, da nas bodo spremenjene razmere še močneje razdelile, kot smo razdeljeni sedaj? Bomo končno zmogli preobra t v prepričanju, da se le kot trdno povezana narodna skupnost lahko upiramo udarcem novega časa, ki nas bodo sicer usodno slabili? Janez Povše S 1. strani "Vrnimo se k civilnemu../' živite dobri ljudje, spoznala sem vas in J. vam zato voščim uspeha, predvsem pa vam želim sodelovanja, ki naj se krepi še posebej s sosednjimi slovenskimi občinami, in danes sem izjemno vesela, ker je med nami veliko županov iz slovenskih občin"! je dejala ministrica Ljudmila Novak. Msgr. Marino Qualizza je v svojem govoru podčrtal hude začetke ohranjanja slovenstva po drugi svetovni vojni in se spomnil prvih praznikov Dneva emigranta in dejal: "Kljub vsem težavam nam je uspelo in danes smo tukaj, da bi obnovili tisti sklep odpornosti proti viharju, ker smo prepičani, da izročamo novim generacijam premoženje modrosti, kulture, delovanja, fantazije in poezije - večkrat drame -, ki more ohraniti tudi prihodnost naše zemlje". Msgr. Qualizza je dejal, da je Dan emigranta močno povezan z življenjem in identiteto Beneških Slovencev, njegov govor objavljamo na tretji strani v celoti in neokrnjen, ker je izjemnega pomena in poln odličnih vsebin. Italijanski vladni podtajnik Save-rio Ruperto, ki je predsednik vladnega omizja za slovensko narodno skupnost v Italiji, je v svojem pozdravu podčrtal, kako je bogastvo različnih kultur danes izjemnega pomena, poudaril je pomen ohranjanja kulturnih identitet, ki so bogastvo za vse, kot je tudi povedal, da se dobro razume s slovenskimi predstavniki, ki jih je spoznal pri svojem delu. "V dobrem letu dni, odkar sem predsednik vladnega omizja za slovensko narodno manjšino, sem se veliko naučil, predvsem pa lahko zagotovim, da smo vedno dobro delali in vedno našli rešitve v plodnem dialogu, pravzaprav smo postavili temelje novega načina pogovarjanja in upajmo, da bomo na tej poti nadaljevali, saj je danes čas premagovanja mej in iskanja sodelovanj, novih vezi", je bil jasen Saverio Ruperto, ki se je spomnil tudi pokojnega videmskega škofa Alfreda Batti-stija, le-ta se je pred leti Beneškim Slovencem za vse krivice javno opravičil. "Besede visokega cerkvenega prelata jemljem za svoje kot podtajnik italijanske države in jih ponovno izrekam, upam, da bo prihodnost na strani tistih, ki sodelujejo, in mladih, ki bodo tu našli svojo prihodnost"! je še dejal italijanski vladni podtajnik Saverio Ruperto ter obljubil, da bo svojemu nasledniku pri novi italijanski vladi izročil dosedanje uspehe in mu svetoval, da kaže nadaljevati po poti dialoga, saj le ta edini omogoča, da se dosežejo nesluteni cilji, predvsem pa da se premostijo vse ovire in presežejo vse pregrade. Slikovito je opisal svojo jutranjo pot v Kobarid, "kjer sije isto sonce kot pri nas, kjer je trava zelena, kot je pri nas, in kjer so alpski vrhovi prav tako beli kot pri nas"! Beneško gledališče je po uradnih nagovorih zaigralo dramsko besedilo Galanda iz Ažle - veliki župan Benečije, ki ga je napisal Giorgio Banchig, režiral pa zvesti Marjan Bevk, večer Dneva emigranta sta povezovala Emma Gol-les ter Ivan Ciccone, Marina Cer-netig pa je poskrbela za koordinacijo. Med raznimi govori so nastopili mladi glasbeniki, ki so s svojo glasbo dokazali, da se za prihodnost Beneške Slovenije ni bati, bili so prepričljivo udarni, sveži, sodobni in je zato prav, da navedemo njihova imena: nastopili so skupina Bk evolution, odlična Beti Strgar z glasbeniki, Razred zase z rap skladbo, Anja Skočir ter Denis Pascolo. Zares prijetna novost je bilo tudi dejstvo, da so organizatorji letos poskrbeli, da se je med slovenskimi pozdravi in govori na velikem zaslonu na odru videl italijanski prevod, kar je prireditev skrajšalo v človeku razumne ter dostojne mere! Letošnjega Dneva emigranta so se med drugimi udeležili tudi slovenska senatorka v Rimu Tamara Blažina, predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, poslanec v DZ RS Danijel Krivec, predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak s sodelavci, predsednik okrajne enote Tolmin Zdravko Likar, ki je od nekdaj človek povezovanja Beneške Slovenije z domovino, prisotnih je bilo tudi več slovenskih županov obmejnih mest, italijanski senator Carlo Monai, predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič s sodelavci, deželni predsednik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin, deželni svetnik Igor Gabrovec, deželno upravo Furlanije Julijske krajine je predstavljal odbornik za slovensko manjšino Roberto Molinaro, bila pa je prisotna še vrsta drugih uglednih osebnosti. Govor msgr. Marina Qualizze objavljamo v celoti, zaradi boljšega razumevanja je med slovenščino večkrat uporabljal tudi beneško narečje. 50 let Dneva emigranta Smo prišli do tega važnega cilja petdeset let, skorne da bi se tega zavedali, kjer smo bili obvezani in aktivni, da bi ustvarili ugodne pogoje in primemo klimo, da bi nadaljevali našo zgodovino, ne več kot emigranti, ampak kot državljani sveta, začenši od tistega sveta, ki je naša rodna zemlja, s katero smo trdno zvezani, kakor more biti zavezan sin s svojo materjo. Naš je ljubezenski odnos, zato smo mogli premostiti vsakovrstne težave in nasprotovanja, ne da bi izgubili zaupanje in čut orientacije, kam iti. Kljub vsemu nam je uspelo in danes smo tukaj, da bi obnovili tisti sklep odpornosti tudi v viharju, ker smo prepričani, da izročamo novim generacijam premoženje modrosti, kulture, delovanja, fantazije in poezije - večkrat drame -, ki more hraniti tudi prihodnost naše zemlje. Vse to je povzeto v zgodovini in sedanjosti Dneva emigranta, ker je tako močno povezano z našim življenjem in identiteto, da se ne moremo predstaviti in zamisliti bez njega. Vse drugo je dosledno in se mora nadaljevati. Ko živimo to obletnico, ne moremo pozabiti vsaj štirih oseb in prosimo odpuščanja, če ne ome- nimo drugih, te so Izidor Predan, Pavel Petricig, Maro Laurencigin Emil Cencig. Seveda ne moremo pozabiti mladega junaka, pred petdesetimi leti, Viljema Černa, ki je še danes naš zastavonoša v ustanovi Dneva. Z različnimi doprinosi in navdihi so sestavili vitalno sodelovanje za našo družbo in so tudi modro pokazali, da življenje naše družbe veljq več kot osebna mišljenja, ki jih vsak mora gojiti mirno; toda osebe pred ideologijami. Začenši od obletnice Dneva, se zdujša seznam takuo, da ga ne moremo vredno obhajati. Najprej 150 let od rojstva Ivana Trinka. Kaj moremo reči, da ni bilo še rečeno? Na kratkem, filozofija, ki postane poezija. Je ona, ki razsvetljuje vsakdanjo danost in ji daje perspektivo in prihodnost. Imamo tukaj priložnost, da napovemo razpis “Po sledeh Ivana Trinka", ki sta ga razpisala KD I. Trinko in občina Sauodnja. Druge pobrodnosti lahko berete na letakih. Gospod Evgen Blankin je manj poznan navadnemu ljudstvu, kulturno združenje oživlja njegov spomin v imenu; o njem lahko rečemo takole: bil je duhovnik, ki ni pozabil učlovečenja in je utemeljil svojo dejavnost v prid in rast proletariata, svete besede v tistih časih. Spominjamo se še stoletnice rojstva g. Artura Blasutta. Njegovo življenje je zaobjeto v dveh besedah: emarginacija in dostojanstvo. Emarginiran od cerkvene oblastd', ni nikoli izgubil čut svojega dostojanstva in nikoli ni izšla iz njegovih ust neprimerna beseda. Ni malo. Z nekakim ponosom se še spominjamo večvrednosti 80 let prepovedi slovenskega jezika v cerkvah. Jezik je ostal, njegovi sovražniki so pa izgubili bitko. Upamo, da bo še naprej rastu, zato ki ga govorimo: vič, ki ga nucaš, bolj jezik omladuje. Tele je tudi pravi namen našega Dneva. In ni konca obletnic. Imamo tudi 50 let ustanovitve avtonomne Dežele. Posebnost ji je bila priznana predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Da bi ohranila avtonomijo, se sedaj sklicuje na svojo večjezičnost in multikulturnost. A ima večkrat do Slovencev mačehovski odnos, saj se premalo briga za naše pravice in težko vetegne iz svoje blagajne kakšen denar za našo manjšino. Pozitivno je odprtje vladnega omizja za slovensko manjšino, ki mu predseduje podtajnik Ruperto. Troštamo se, de bo to telo prispevalo k pozitivni rešitvi vseh odprtih vprašanj. Država vedeno krči sredstva za slovensko manjšino. Sklicuje se na ekonomsko krizo, a vsota je zelo majhna za državo, kakršna je Italija, ki sodi v vrh najbolj razvitih in bogatih držav. Potrebno je zagotoviti vsaj sredstva, ki jih predvideva zaščitni zakon in določiti vsoto, ki jo je uničila inflacija v teh 12 letih. Pomembno je tudi, da je financiranje sistematično, se pravi gotovo v znesku in v roku izplačila in ne prepuščeno milosti ali nemilosti vladajoče opcije. Sredstva za ekonomsko rast, ki jih zaščitni zakon določa za Nediške in Terske doline, Rezijo in Kanalsko dolino so življenjskega pomena. Nedopustno je njihovo rezanje. V zakon je bila vnesena simbolična vsota, ki bi jo morali država in dežela zvišati. Tale bi lahko bila prava ekonomsko prosta cona (zona franča): pomoči in davčne olajšave za občine, kjer živijo Slovenci. Jezik in kultura se ohranita le, če so ljudje na teritoriju. Zahvaljujemo se Sloveniji, ki nam je vedno blizu in nas podpira. Njena finančna pomoč je dragocena za nemoteno in učinkovito delovanje naših organizacij. Njena politična podpora je še kako potrebna v odnosih naše manjšine do italijanske vlade, dežele Furlanije Julijske krajine in lokalnih uprav. Veseli smo, da je prišlo do dvodnevnega obiska ministrice Ljudmile Novak. Potrebna je velika pozornost za naš teritorij, ko gre za evropske projekte in financiranje s strani Slovenije in Dežele. Upamo, da bo vprašanje obnove hrama dvojezične šole res prav kmalu rešeno. Potrebno se je prizadevati še naprej za rast učenja slovenskega jezika. Učencem sedanje dvojezične šole je treba zagotoviti možnost, da bodo nadaljevali dvojezično šolsko pot doma, na našem teritoriju. Zato je treba odpreti dvojezične višje srednje šole. Terske doline zahtevajo svojo dvojezično šolo. Vprašujejo jo starši šoloobveznih otrok, vprašujejo jo občine. Kanalska dolina zahteva pa trijezično šolo. Z veseljem pozdravljamo nedavno oživitev delovanja združenja don Mario Cernet. Prav gotovo bo prineslo pozitivne novosti med Slovenci v Kanalski dolini, ki so številni in živahni. Rezija. Nedopustni so pritiski in celo sovraštvo do Rezijanov, ki se zavedajo, da so Slovenci. Tisto, kar se dogaja pod Kaninom spominja na Fedrovo zgodbico: "Su-perior stabat lupus, longe inferior agnus". Zal pa se "rezijanski sindrom" širi na Benečijo. Nastajajo in se razvijajo čudne teorije, ki jih podpirajo celo nekatere občine, pokrajinski in deželni politiki. Tisti, ki so v mračnih letih delali proti slovenskemu jeziku in kulturi, so sedaj pripravili novo asimilacijsko politiko, ki dela, da bi ločila Slovence v videnski pokrajini od tistih na Tržaškem, Goriškem, v Posočju in celi Sloveniji. Vse to delajo z denarjem, ki je namenjen Slovencem. Postaviti se jim je treba z vsemi močmi. Država, dežela in lokalne uprave morajo upoštevati znanstvene ugotovitve, ki nas priznavajo za prave Slovence, in odreči vsako politično in finančno podporo tistim krogom. Želim pa končati s tremi opombami, ki se povezujejo s tistim, kar je bilo rečeno, in z našo situacijo, v kateri živimo. Najparvo, podivjana politika je porodila v gozdu tarkaj divjih rastlin, ki nihče jih ni videl na svie- tu. Kar mi je dano vedeti, je ni dežele na svietu, kjer je veliezlo toliko glotologovin jezikoslovcev kot pri nas, kjer ni nobene jezikovne šole za tajšno specializacijo. Kadar politika obrodd' tajšno strupeno rastlino, to pomeni, da na dela svojega dela. Razumem, da stranke imajo pograme, ki ne odgovarjajo realnosti; toda politika tega ne more dopustiti, ne da zataji svoje plemstvo. Mi Slovenci imamo pogum, da branimo rast politike, s tem da pravimo, da smo Slovenci. Čakamo sleditelje. Zato predlagam, da se vrnemo k civilnemu sožitju, s srečanjem ne s sovraštvom, ker to nas ububoža in ono pa nas poveličuje. Časi so ugodni za medsebojno simpatijo, ker v tem je prihodnost. In nazadnje, treba je, da se naše fare s svojimi pastirji prilagodijo vsaj na raven dvojezične šole in ne ostanejo v nazadnjaških legah. So zgodovinske zamude, ki si jih ne smemo dovoliti. Natečaj "Po sledeh Ivana Trinka" Natečaj razpisujeta občinska uprava iz Sovodnje (Viden) in KD Ivan Trinko iz Čedada (Viden). 2. člen Cilji Natečaj ima namen razširiti poznavanje msgr. Ivana Trinka in njegovega dela med mladimi generacijami in se vključuje v sklop praznovanj ob 150-letnici rojstva velikega beneškega duhovnika, politika in kulturnega delavca (25. januarja 2013). 3. člen Udeležbo Natečaja se lahko udeležijo učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s sedežem v občinah videnske pokrajine, ki spadajo v okvir izvajanja zakona 38/01 za zaščito slovenske manjšine. Učence in dijake, ki se natečaja udeležijo kot razred ali v drugače sestavljenih skupinah, morajo šole, učitelji, vzgojitelji aktivno podpreti v primernem razumevanju ciljev natečaja. Sodelovanje je brezplačno. 4. člen Na natečaj sprejeti prispevki Vsak razred ali skupina se lahko natečaja udeleži z enim ali več prispevki o naslednjih temah: - Ivan Trinko, lik in delo -Turistični vodniki (raziskave in zapisi Ivana Trinka o naravi in teritoriju Benečije) - Poezija in kratke pripovedi - Umetnost, glasba in ljudsko izročilo Prispevki imajo lahko katerokoli obliko (na primer: besedila, risbe, pesmi, kratki filmi, dokumentarci, parodije, videoclip, animirani filmi...). Pisni prispevki so lahko v italijanščini, knjižni slovenščini ali v enem izmed slovenskih narečij, v tem primeru pa je treba pri zapisu uporabljati slovenski črkopis. Knjižnica društva Ivan Trinko (Čedad, ul. IX Agosto 8, tel. 0432.731386) je med delovnim urnikom tajništva na razpolago za ogled gradiva o Ivanu Trinku kot tudi drugega zgodovinsko-jezikovnega gradiva, ki bi lahko koristilo pri izdelavi prispevkov. 5. člen Gradivo in dokumentacija Razredi ali skupine, ki želijo sodelovati na natečaju, morajo poslati vpisno polo na e-mail naslov kdivantrinko@libero. it do 25. januarja 2013. Organizatorji bodo nato potrdili njihov vpis. Izdelke je treba poslati na sedež KD Ivan Trinko (ul. IX Agosto 8, 33043 Čedad) v originalu ali v digitalnem formatu na CD-ju ali DVD-ju do 15. aprila 2013. Izdelki morajo vsebovati podatke o razredu (letnik, oddelek) in mentorju (ime, telefonska številka in e-mail). Na ovojnico je treba napisati: “Natečaj Po sledeh Ivana Trinka”. 6. člen Kriteriji za sprejem ali zavrnitev Šolski zavodi, ki želijo sodelovati na natečaju, morajo upoštevati zgoraj navedene kriterije ter posredovati izdelke skupaj z zahtevano dokumentacijo, sicer bo njihova udeležba zavrnjena. t člen Žirija in kriteriji za ocenjevanje izdelkov Posebna žirija, ki jo bodo sestavljali slovenski strokovnjaki z verskega in kulturnega področja iz videnske pokrajine ter predstavnik sovodenjske občinske uprave, se bosta sestala po zapadlosti roka za sodelovanje na natečaju in ocenila prejeta dela. Pri tem bo upoštevala zlasti izvirnost, natančnost predstavitve in skladnost s predlagano temo. Odločitve žirije so dokončne in se nanje ni mogoče pritožiti. Žirija bo izbrala najboljše tri izdelke za vsako šolsko stopnjo (osnovno in nižješolsko). 8. člen Nagrade Nagrajenci bodo prejeli bone za nakup didaktičnega materiala in publikacije. Vrednost bonov: 200 evrov: I. nagrada za osnovne šole I. nagrada za nižjo srednjo šolo 100 evrov: II. nagrada za osnovne šole II. nagrada za nižjo srednjo šolo 50 evrov: III. nagrada za osnovne šole III. nagrada za nižjo srednjo šolo Nagrajevanje bo potekalo spomladi 2013 v sklopu slovesnosti, ki jo bodo v Sovodnji organizirali v spomin na 150-letnico rojstva msgr. Ivana Trinka. Predlagatelji natečaja si pridržujejo pravico, da kadarkoli in tudi v drugačni obliki (papirnate publikacije, katalogi, cd rom itd.) objavijo na natečaj predstavljene izdelke. Pridržujejo si tudi pravico, da slovnično popravijo besedila. Oddanih izdelkov ne bodo vračali. 9. člen Sprejemanje pravilnika Sodelovanje na natečaju predpostavlja sprejemanje tega pravilnika in avtomatičen brezplačen odstop avtorskih in sorodnih pravic nad predstavljenimi izdelki, razen samega avtorstva. 10. člen Obravnava osebnih podatkov V skladu z zakonskim dekretom 196/2003 sodelujoči na natečaju dovoljujejo Občini Sovodnja in KD Ivan Trinko obravnavo posredovanih osebnih podatkov pri upravljanju vseh natečajnih postopkov. Msgr. Marino Glualizza (foto JMP) 10. januarja 2013 Kristjani in družba Poslanica Urbi et Orbi papeža Benedikta XVI. Resnica je pognala iz zemlje! (Ps 85,12) Dragi bratje in sestre iz Rima in z vsega sveta, blagoslovljen Božič vsem vam in vašim družinam! Moje božično voščilo v tem letu vere izražam s temi besedami iz psalma: “Resnica je pognala iz zemlje". V besedilu psalma jih dejansko najdemo v prihodnjiku: "Resnica bo pognala iz zemlje". To je naznanilo, obljuba, ki jo spremljajo še drugi izrazi, ki se v celoti glasijo takole: "Ljubezen in resnica se bosta srečali, / pravičnost in mir se bosta poljubila. / Resnica bo pognala iz zemlje / in pravičnost se bo sklonila z neba. / Gospod nam bo izkazal svojo dobroto / in naša dežela bo dajala svoj pridelek. /Pred njim bo šla pravičnost / in utirala pot njegovim korakom " (Ps 85,11-14). Danes seje ta preroška beseda izpolnila! V Jezusu, ki se je v Betlehemu rodil iz Device Marije, sta se resnično ljubezen in resnica srečali, sta se pravičnost in mir poljubila: resnica je pognala iz zemlje in pravičnost se je sklonila z neba. Svetemu Avguštinu se je posrečilo to zelo natančno razložiti: "Kaj je resnica? Božji Sin. Kaj je zemlja? Meso. Vprašaj se, od kod se je rodil Kristus, in boš videl, zakaj je resnica pognala iz zemlje ... resnica se je rodila iz Device Marije" (Razi. Ps. 84,13). V enem od govorov o Božiču tr- di: "S tem praznikom, ki pride naokrog vsako leto, praznujemo torej dan, ko se je izpolnila prerokba: 'Resnica je prišla iz zemlje in pravičnost se je sklonila iz nebes. ' Resnica, ki je v naročju Očeta, je prišla iz zemlje, ker je bila tudi v naročju matere. Resnica, ki D vodi ves svet, je prišla iz zemlje, da bi jo nosile roke žene... Resnica, ki je nebo premajhno, da bi jo obsegalo, je prišla iz zemlje, da bi se ulegla v jasli. Kdo je imel korist od tega, da je tako vzvišeni Bog postal tako ponižen? Gotovo ni imel sam nobene koristi, velika pa je korist za nas, če verujemo" (Govori 185,1). "Če verujemo". Glejte, to je moč vere. Bog je vse naredil; naredil je nemogoče: postal je meso. Njegova vsemogočna ljubezen je udejanjila nekaj, kar presega človeško razumevanje: Neskončni je postal otrok, vstopil je v človeštvo. In vendar sam Bog ne more vstopiti v moje srce, če mu jaz ne odprem vrat. Porta fidei! Vrat vere! Lahko bi obstali prestrašeni pred to svojo obrnjeno vsemogočnostjo. Ta človekova moč, da se zapre pred Bogom, nam lahko vlije strah. Glejte, tu pa je nekaj, kar prepodi to temačno misel, tu je upanje, ki premaga strah: resnica je pognala! Bog se je rodil! "Zemlja je obrodila svoj sad" (Ps 67,7). Da, obstaja dobra zemlja, zdrava zemlja, prosta sleherne sebičnosti in vsake zaprtosti. Na svetu je zemlja, ki jo je Bog pripravil, da pride prebivat sredi med nami. Prebivališče za njegovo navzočnost v svetu. Ta zemlja obstaja in tudi danes, leta 2012, je iz te zemlje pognala resnica! Zato obstaja upanje na svetu, zanesljivo upanje, tudi v najtežjih trenutkih in okoliščinah. Resnica je pognala in s seboj prinesla ljubezen, pravičnost in mir. Da, naj mir požene za prebivalce Sirije, ki so globoko ranjeni in razdeljeni zaradi spopada, ki ne prizanaša niti neoboroženim in kosi nedolžne žrtve. Ponovno dvigam glas, naj se preneha prelivanje krvi, naj se omogoči pomoč beguncem in pregnancem in naj se s pomočjo pogovorov išče politična rešitev za ta spor. Mir naj požene v deželi, kjer se je rodil Odrešenik. On naj da Izraelcem in Palestincem poguma, da končajo že predolga leta bojev in ločitev in da se odločno lotijo poti pogajanj. V deželah severne Afrike, ki doživljajo globok prehod pri iskanju nove prihodnosti - še posebej v Egiptu, ljubljeni in blago- slovljeni deželi Jezusovega otroštva - naj državljani skupaj gradijo družbo, ki bo temeljila na pravičnosti, spoštovanju svobode in dostojanstva vsakega človeka. Mir naj požene na širni azijski celini. Dete Jezus naj dobrohotno pogleda na številna ljudstva, ki bivajo v teh deželah in še posebej na tiste, ki verujejo vanj. Kralj miru naj obrne svoj pogled tudi na nove voditelje Ljudske republike Kitajske zaradi pomembne naloge, ki jih čaka. Želim si, da bi znali ovrednotiti doprinos verstev, v spoštovanju do vsakega od njih, tako da bodo lahko prispevala h gradnji solidarne družbe v blagor tega plemenitega ljudstva in vsega sveta. Kristusovo rojstvo naj pospeši vrnitev miru v Mali in slogo v Nigeriji, kjer kruti teroristični atentati še naprej žanjejo žrtve, še posebej med kristjani. Odrešenik naj prinese pomoč in tolažbo tudi beguncem na vzhodu Demokratične republike Kongo, podari mir Keniji, kjer so krvavi atentati prizadeli civilno prebivalstvo in verske objekte. Dete Jezus naj blagoslovi številne vernike, ki z njim praznujejo v Latinski Ameriki. Naj da rast njihovim človeškim in krščanskim krepostim, naj podpira vse, ki so prisiljeni zapustiti svoje družine in dežele, naj okrepi vladajoče v naporih za razvoj in v boju zoper kriminal. Dragi bratje in sestre! Ljubezen in resnica, pravičnost in mir so se srečali, so se učlovečili v človeku, rojenem v Betlehemu iz Marije. Ta človek je Božji Sin, je Bog, ki se je pojavil v zgodovini. Njegovo rojstvo je poganjek novega življenja za vse človeštvo. Naj vsaka zemlja postane dobra zemlja, ki sprejme in požene ljubezen, resnico, pravičnost in mir. Blagoslovljen Božič vsem! Prevedel bi. Miran Špelič OFM Vsak naj bo na svojem borjaču gospodar Moja znanka sestra Ko je Bog ustvarjal svet, je ustvaril tudi človeka. Ker je uvidel, da človeku ni dobro samemu biti, je ustvaril ženo. Tekel je čas in končno je ljubi Bog dopustil, da so se iz potrebe po služenju izoblikovale redovnice, ki jim po domače pravimo nune. Imam kar nekaj dobrih znank med njimi. Ena je tudi s. Mirako-loza. Ostala je trda Kraševka, nekako tako trda, kot je okus po teranu, če je pravi. Sedaj, ko ji je Bog naklonil že nekaj čez 70, si je tole domislila. Nekega dne stopi k s. prednici in ji reče: "Veste, s. prednica, sklenila sem, da bom šla na vsak pogreb v svojo rojstno vas. Moj nečak pride pome in me tudi pripelje nazaj". Sestra prednica, ki jo je takšna odločitev nemalo iz-nenadila, je v miru prikimala in odšla, mislila pa si je: "Kam pridemo, če bo vsaka naša sestra naredila tako kot ta?! Hodile bomo samo na pogrebe, doma pa ne bo nikogar"! Vendar je misel požrla, kot jih je že kdo ve koliko, in šla po svojem delu. Tako je s. Mirako-lozo nečak pripeljal tudi k meni. Prišla je naročit mašo za neko vaščanko, ki so jo pred časom pokopali, gospod tam gori na Krasu pa je imel že vse maše oddane. Beseda je dala besedo, pa jo le vprašam: "Saj ste bili na tistem pogrebu, ko so pokopavali Pepco"? "Seveda, saj je bila moja letnica". "Prebral sem, da je veliko naredila za domačo cerkev in domačo župnijo, zato jo je župnik tudi v cerkvi pohvalil". “Prav imate, ona je res držala pokonci tri vogale cerkve, celo našo vasi, pa še župnika, če je bilo treba"! “Dobro, napisali pa so, da jo je župnik pohvalil samo za to, kar je naredila v cerkvi in za župnijo, ni pa jo pohvalil, kar je dobrega naredila za Zvezo borcev. Kaj mislite, ali je imel župnik prav? Se vam ne zdi, da bi jo moral pohvaliti za vse"? Malo me pogleda postrani, pa reče: “Tudi jaz sem tisto prebrala. Ona “šribantarca", ki je v naši vasi "furešt", ne razume nič. Ona sploh ne ve, kakšne so naše nava- de. V naši vasi je tako: župnik na kratko pove to, kar je 'za povedat' v cerkvi, drugi od zvez borcev pa predjamo na britofu. Pa se zgliha! Tako je prav. Zvezo borcev ne zanima, kaj je v cerkvi, enako tudi župnika ne, kaj ima Zveza borcev. Kaj bi moji doma rekli, če bi jaz tam začela zvoniti za kosilo, kot zvonijo pri nas vkloštru? Rekli bi, da se mi je zavrtelo. Eno je klošter, drugo je naš dom. Tako je tudi v moji župniji na Krasu. Jaz sem se morala navaditi na življenje v kloštru, ko sem prišla v klošter. Oni 'furešti' pa, ki pridejo na vas, mislijo, da mora biti vse po njihovem. Ne vedo, da so ljudje bili pred njimi tam in ne šele, ko so oni prišli tja. Poglejte, spravili so se na jutranje zvonjenje. Sveto jutro zvoni ob šestih, ne zato, da se v postelji obrnemo na drugo stran in spimo naprej, ampak da najprej zmolimo. Tudi se je ena 'fureština' spravila na našega Loli-ta, ker laja ponoči in ona ne more spati. Nastal je veter, tak, kot je na Krasu, in je šla na policijo, ker pes laja ponoči, da je moj nečak zaradi pasjega lajanja moral iti na sodišče. "Vsak naj bo na svojem borjaču gospodar, pa bo prav, kot je pri nas v kloštru, kjer ukazuje sestra prednica, me pa jo lepo ubogamo"! Ambrož Kodelja PODGORA Četrti božični dobrodelni koncert Trst / Cerkev Novega sv. Antona Tradicionalno slovensko ■ v*v v • božično srečanje Tradicionalno božično srečanje slovenskih vernikov pri Novem sv. Antonu v Trstu je letos na Štefanovo vodil msgr. Franc Vončina. Gre za prireditev, ki sta jo pred več leti uvedla ravnatelj slovenskega pastoralnega središča v Trstu msgr. Marij Gerdol in zborovodja združenega zbora ZCPZ iz Trsta Edi Race. Tako se v božičnem času v osrednji mestni cerkvi pri Novem sv. Antonu srečajo slovenski verniki iz vseh mestnih župnij in ob lepi slovenski božični pesmi skupaj obhajajo slovesno božičnico. S tem ostajajo zvesti zapuščini božjega služabnika Jakoba Ukmarja, ki je po drugi svetovni vojni pri cerkvenih oblasteh posredoval, da so v osrednji mestni cerkvi ponovno dovolili bogoslužje in molitve v slovenskem jeziku, potem ko so jih faši- stične oblasti nasilno ukinile. Letošnjo božičnico je daroval barkovljanski župnik Vončina, ob njem je somaševal g. Rafko Ropret. Pod vodstvom Edija Raceta je prepeval združeni zbor ZCPZ, pri orglah je pevce spremljal Tomaž Simčič. V slovesni pridigi je Vončina vernike hrabril, naj ostanejo zvesti krščanski veri in slovenski besedi ter naj izpolnijo moralno zavezo do Jakoba Ukmarja. Vončina je zbranim prinesel tudi novico, da je papež Benedikt XVI. priznal mučeniško smrt božjega služabnika Miroslava Bu-lešiča, ki so ga nasilno ubili v La-nišču avgusta 1947 in bo v letu 2013 slovesno razglašen za blaženega. To daje obete, da bo napre- doval tudi postopek za božjega služabnika Jakoba Ukmarja, ki je ob njem doživel strahotno mučenje in skoraj gotovo smrt. Ob velikih starodavnih jaslicah, v katere je bilo položeno novorojeno Dete, je združeni zbor zapel še nekaj lepih božičnih pesmi. Tako se je tudi letos iztekla tradicionalna božičnica z obeti, da bi se naslednje leto slovenski verniki pri Novem sv. Antonu srečali še v večjem številu. Sledilo je druženje v prostorih Slovenske skupnosti, kjer je zbranim za praznike voščil predstavnik cerkvenega pevskega zbora pri Novem svetem Antonu, Albert Štrajn. J.B. V trajen spomin na dr. Mirka Špacapana Novembra je minilo pet let, odkar je od nas za vedno odšel dr. Mirko Špacapan, otroški zdravnik, politični delavec in vodilna osebnost iz vrst stranke Slovenska skupnost, zborovski dirigent, glasbenik, športnik in odbornik AŠZ 01ympia ter nekdanji načelnik in voditelj slovenskih go-riških skavtov. Od njegovih dragih, od številnih sodelavcev in kolegov ga je 23. novembra 2007 odtrgala zahrbtna, neozdravljiva bolezen. Ob Mirkovem preranem in nepričakovanem odhodu se je verjetno marsikdo zamislil, da je ta izguba nenadomestljiva. Hvala Bogu ni tako. Njegova vsestranska zapuščina je po štirih letih še vedno bogata in tako zakoreninjena, da se ljudje niso "ustavili". Delo in prizadevanje v prid slovenski narodni skupnosti sta stekli naprej in spomin na pokojnega Mirka je vsem tistim, ki so z njim živeli in sodelovali, še vedno v spodbudo za vztrajanje. Na poseben način je prisotno Mirkovo nesebično razdajanje, ki verjetno predstavlja prav v teh kriznih časih edino oporo za uspešno nadaljevanje in sodelovanje. Prav ta Mirkova krepost je bila spodbuda, iz katere je nastala zamisel za dobrodelni božični koncert, s katerim ovrednotiti njegov spomin, obenem pa na konkreten način pomagati trpečim za težko ozdravljive bolezni, ki potrebujejo posebno nego za lajšanje bolečin. Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ 01ym-pia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost želijo letos četrtič počastiti spomin na Mirka Špacapana z božičnim, dobrodelnim koncer- tom, ki bo v petek, 11. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Justa v Podgori. Priložnostni govor bo podal Hadrijan Koršič. Kulturni spored bodo oblikovali Angelica Špacapan (klavir in poezija), mladinski zbor Emil Komel pod vodstvom Damjane Čevdek Jug, skupina kitar SCGV Emil Komel pod vodstvom Martine Gereon, ljubiteljska gledališka igralca So-lange Degenhardt in Robert Cotič, MePZ Podgora pod vodstvom Petra Piriha in goriški oktet Vrtnica z umetniškim vodjem Markom Munihom. Letošnji 4. božični dobrodelni koncert bo še posebno pomemben za MePZ Podgora, ki bo prav ob tej priložnosti poimenovan po Mirku Špacapanu, ki je bil zborovodja in duša slovenskih pevk in pevcev iz Podgore. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen društvu "Palia-tivna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno" iz Vidma, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov. Človekoljubno ustanovo vodi dr. Manuela Quaranta Špacapan. Maša za mučence v Davči Na praznik Gospodovega razglašenja - Sv. treh kraljev je minilo 67 let od tragičnega dogodka - mučeniške smrti duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašna, ki so ju na grozovit način mučili in ustrelili pripadniki KNOJ-a 6. januarja 1946 pod obronki Porezna v Štulčevi grapi v Davči. V davški župnijski cerkvi “Naše ljube Gospe presvetega Jezusovega srca”, je za mučenca daroval mašo župnik Mirko Turk. Bogoslužje je s petjem spremljal mladinsko-otroški zbor župnije Davča. V spominih in molitvi zanju nam ostajata oba mučenca lahko vzor za poglobitev vere, na poti njihove beatifikacije. / Anton Sedej Na praznik sv. Štefana je jameljske župljane obiskal nekdanji goriški nadškof Dino De Antoni. Maševal jev spremstvu doberdob-skega župnika Ambroža Kodelje. V božičnem vzdušju je povedal, da je sv. Štefan eden prvih diakonov Cerkve. Znan tudi kot "mučenikov", ker je bil prvi Kristusov učenec, ki je prelil kri zanj. Zato se njegov liturgični praznik praznuje 26. decembra, takoj po praznovanju Kristusovega rojstva. Msgr. De Antoni je pohvalil jameljske župljane, ki so prinesli v cerkev obilo hrane in jo namenili goriškemu Karitas. Liturgiji je sledilo druženje ob toplem domačem čaju in kavi. Kristjani in družba 10. januarja 2013 Terčeljeva pesnitev v spomin nadškofa Sedeja V prvi decembrski številki Novega glasa, 6. 12., je izšel članek prof. Marije Pegan z naslovom Terčeljeva pesnitev v poklon nadškofu Sedeju. Zaradi krajšanja teksta je bil članek vsebinsko okrnjen in mestoma nejasen. Zlasti je nerodno, da je ob članku izšel samo odlomek pesnitve, tako da si je bralci niso mogli prebrati in si ustvariti svojega vtisa o celoti in sporočilu pesmi. Zaradi tega se avtorici in bralcem opravičujem. Te dni pa se posebej spominjamo duhovnika Filipa Terčelja, ki je bil s sobratom Francem Krašno 7.1.1946 ustreljen v Štulcevi grapi pod Davčo. Tudi zato pesniku vspomin in vsem vbranje terpre-mislek tokrat v celoti objavljamo faksimile tipko-pisnega originala omenjene Terčeljeve pesnitve. Marko Tavčar Fi|nbp Terčelj: ZADNJI ILIRSKI METROPOLIT, (v spomin nadškofu Sedeju) 1.) poslednja meditacija jeeenjski dan. V solnčni Gorici je umiralo solnce za Brdi. Grozdje je "bilo obrano,le listi rumeni so čakali smrti na utrujeni trti. V mestu je vrelo življenje.Odsekana veja je želela priti spet k deblu.Dežela je vrela, molče je hitela na semenj za praznik svetnik^ Andreja. Po cerkvah so zopet viseli višnjevi prti, adventni znanilci so klicali ljudstvo k pokori in mu govorili o sodbi poslednji in smrti* Bdvent! Res.dvojni advent v goriški deželi. Od hribov cerkljanskih tja dol do Devina , od Nanpsa,kralja Vipevsfee,do zadnje vasice v Brdih, kjer sreba slcvenskfl kri tožna furlanska nižina je tlelo v stotisočih upanje na Rešenika, da rešil bi suženjskih spon Slovenca - trpina. Pod gradom/ v dvorcu škofijskem na stolu ob oknu sedel je v sobi -fcemgfini -vladika Sedej. Do takrat je stel.A dvojna bolezen podrla je hrast neomenjni.de dihelo sromno življenje je komaj očito z odsekanih vej! Utrujen in bled je vladikov trpki obraz. Nocoj-na vigilijo prve advntne- dobil je peaebno bolesten izrez:pred dušo askete^ je stopil prerok adventi! i,nežnanil mu cas, čes smrti in sodbe.. .IDozorel je klas. Poklicati dal je duhovnega sina; kot Jakob nekdaj,očak izraelski-je k smrtni postelji pozval sinove, da dal bi jim nauke poslednje in blagoslove-a ni jih bilo! Okrutna tujina mu vzela je Jožefa;z njim so prodali ostale sinove in le Benjamina je klicati dal,de bi mu pcebrel ^ poslednje dejanje iz zgodbe človeške: premišljevanje poslednje:o sodbi vesoljni, s katero se božja pravica v ljubezni dopolni . Duhovnik je bral: Ko videli boste gnusobo pustošenje svetega kra ja , 'tekret ne j v hribe beži, kdor biva v dolini! Molite.de ne bi bežali v soboto ali pozimi, ker stisk« velike b;o prišle takrat na svet; in Se bi ne bilo pr* vičnih/he «1 bt nobeden otet. In nerod bo. vstal zo,per narod.- . rovolj»Duhovnik je sveto beril) ko-a*!.- ' - 2 - Vladika je vzdihnil, na to je mulčal:-grozot« . je'stisnila možu pobočno 'srce. Težko je dihal,pe se je zfcevnal in. dvignil je k Kristusu vele roke ter z glasom tresočim takole dejal: "Gorje jim,krivičnim,strešno gorje!" Naslednjega dhe, ko ljudstvo je prvič k zornicem hitelo, ko morje je sveč pred altarjem gorelo, ko tisoče zbral jev §orici Andrej -je vgasnila lmč:umrl je Sedej. 2.) Zastraženi mrlič. Zaplakal je bridko narod ob Soči. Umrl mu je oče»duhovnik,vodnik, izdihnil je prerok-mučenec-svetnik. Zvonovi so peli po celi deželi: "Mol±,usmiljeni narod ob Soči, Moli in joči !" Mrliča so deli ne pare v kapeli. _ Hiteli so k njemu sinovi in hčerft, vsaj mrtvega videti so si želeli očeta,ki zlato je nosilsrce. Zastonj so prišli,mrliča so vzeli jim tuji ljudje! Zastražili s stražo so oder mrtvaški, d« ne bi ga videl narod beraški, da z bleskom uradnim bi skrili zločin in ljudske solze. Mogoče pa se je tiran tega bal, da ne bi mrlidff od mrtvih vstal in ga kaznoval za strešno gor.je? Ponoči šele so do njega prišli otroci-sirote.Preproste roke skrivaj so mu dale cvetov na srce-cvetovi solza, britkosti gorja. 3.) Pot na Sveto goro. Slovesni pogreb...Pač uradne parada kot pri zločinefaih je stara navade. Mitre in mirte,vmes kerebine, pobožne molitev in tihe kletvine, jokenje zvonov in pesem grobov, hinavščina srite in žalost očita: vse bilo je zmešano v žalnem sprevodu. Le enega bilo ni v žalnim pohodu: pesmi domače,ki vzeta je rodu^ pesmi pobožne.molitve slovenske katero je ljubil vladika Sedej -.te ni bilo. PačlVzklila je pesem in zrasle molitev, ko prisal sprevod je iz mesta do mej, kjer.dvige se cesta na Sveto goro! V črnih trakovih so vile se vrste fentov preprostih, utru j enih mož . Spodaj v> dolini je jokela Soča;, v joku ihtela molitev je vroča, tihe molitev ifentov in.mož . - Fantje .so ;s/trnje spletli mu. krono, -nje’ ' krofr ’1 ki mu je zlobe zesekela rane v dušo trpečo z zločinsko roko. Vzeli so trugo mrtvaško na rame in so jo nesli pečasi,težko na Sveto goro. Tam so jo vzeli sinovi duhovni in jo spustili v črno zemljo, v zemljo namočeno z našo krvjo. Zvpnovi so plakeli,srce drhtela, bridko je jokale cela dežela in solzno je bilo slovensko oko. Na gori ob Soči počiva naš oče, in gleda iz neba na nesrečno zemljo, katero je ljubil goreče,srčno. Vladika Sedej ! K sodniku previčnemu Kristusu stopi in to mu povej:^ Naš narod ob Soči trpi^in molči! Pomoči mu pošlji, de v svoji bolesti ostane zvest Cerkvi,tvoji nevesti, de upenje božjega ne izgubi. Minul je ddvent in prišla bo ure, ko bodo odprli tvoj testament. S krv.io si zepisal poslednje ,besede: Otroci,ne bojte se suženjskih dnfe', kdor veruje v Boge,ž|dor ljubi svoj rod, ne umrje nikdar: on vedno živi! u , •ladiku -svetniku, *c Rožmanov izklesan govor Ob peti obletnici smrti nadškofa Sedeja so se mu šli mnogi ma-nifestativno poklonit v Stično, ker v rodni Goriški to ni bilo mogoče. Tedaj so tudi prvič javno deklamirali to tridelno dramatično Terčeljevo pesnitev in nadškofu Sedeju obljubili zvestobo in zavezo, da bodo kot družina skrbeli za človeka, ki rabi bližnjega, saj se le po bližnjem bliža Bogu. O slovesnosti je poročal Ponedeljski Slovenec, 30.11.1936, pod naslovom "Spominu nadškofa dr. F. B. Sedeja”, in poudaril, da je potekala v Stični na izseljensko nedeljo zato, ker je tam nadškof Sedej z bogoslovci našel zavetje med Soško ofenzivo Prve svetovne vojne. Slavolok pred samostanom z napisom "nadškofu Sedeju v spomin in belim menihom v hvaležnost", slovesnost s sveto mašo, odkritje spomenika levo ob oltarju in slavnostno akademijo, ki je sledila v samostanski dvorani, vse to je pripravila in postavila "Sedejeva družina" pred tam zbranimi cerkvenimi dostojanstveniki in odličniki naroda, pred primorskimi emigranti, dijaško in akademsko mladino. Prišli so s posebnim vlakom. Svetost po primorsko Faksimile "Terčeljevega tipko-pisnega originala trilogije Metropolit", Ljubljana 2.1.1937, na tankem rjavem listu starega formata 21 x 34 z datiranim Terčeljevim lastnoročnim pripisom; podpis v očitno drugem rokopisu, kot psevdonim iz konspirativnih razlogov, ostaja neznanka, morda podpis nekoga s sredniško vlogo, recimo (Stef) ano (T) onkli. Tipkopis je bil najden aprila 2012 s posredovanjem nadškofove pra-nečakinje Marije Sedej Menart (r. 1928) iz preostanka zapuščine Josipa Sedeja, nadškofovega nečaka, brata pokojnega števerjanskega župnika Cirila. Sedaj je shranjen v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. (Več o pesnitvi si preberite v Koledarju 2013 GMD na strani 102). Za začetek slovesnosti je v nabito polni stiški cerkvi imel ljubljanski škof, dr. Gregorij Rožman, "izklesan govor" v slavo pred petimi leti umrlemu goriškemu metropolitu, Sedeju, ki je skupaj s svojimi ljubljenimi sinovi, bogoslovci, v stiškem samostanu nosil trdoto begunstva, od tam obiskoval begunce s Soške fronte, jih oskrboval z duhovniki, tam iz samote iz daljave nemočno gledal, kako propada goriška škofija, kako je rodna zemlja razrvana, njive uničene, cerkve in domovi porušeni, požgani, čreda razkropljena. Ko se je 19.3.1917 lahko vrnil v Gorico, je pohitel z obnovo Goriškega semenišča, Svete Gore in cerkva. Ljubil je pravico nad vse, pokonci je stal, trpel je sam, ker je moral trpeti, nihče ne ve in ne more razumeti, kakšne žrtve je daroval na oltar za svojo čredo za narod. Brez človeške pomoči ali tolažnika je nosil verigo trpljenja in breme križa, kakor je nosil ornat škofovske časti, verižico s križcem. Kakor namreč zori najboljše tista njiva, ki je najbolj zorana, tako najboljše zori človek, ki je najbolj zoran v trpljenju. Ta misel, izrečena v Stični, gotovo velja tudi za današnji čas. Na vigilijo prve adventne nedelje, 28.11.1931, je v Gorici umrl nadškof Sedej. Duhovnik in pesnik Filip Terčelj mu je ob smrti iz neposredne bližine in povezanosti posvetil mogočno pesem, ki je pripoved, slavospev in program, program po človeških močeh in omejenostih, uresničen v "Sedejevi družini", ustanovljeni po smrti "duhovnega očeta za duhovne sinove in otroke, ki so očeta pokopali" na Sveti Gori, v četrtek, 3.12.1931. Pesnik točno sledi resničnim dogodkom, kar lahko primerjate z vsebino osmrtnice, ki je bila predstavljena v prejšnjem članku. “Vzeli so trugo mrtvaško na rame/ in so jo nesli počasi, težko na Sveto goro” 3.12.1931 foto faksimile iz solkanskega župnijskega arhiva s posredovanjem msgr. V. Paljka, župnika Prav je, da se v teh dneh spomnimo tudi nasilne smrti duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne, 7.1.1946. Le ciljno, vztrajno in dolgotrajno prizadevanje in proučevanje tragične usode Filipa Terčelja nam bo omogočilo spoznati resnično podobo in pomen te naše velike kulturne in duhovne osebnosti. Naj ponovim misel iz prejšnjega članka: "Tri svetniške žrtve fašizma imamo na Goriškem, našega nadškofa Sedeja, našega skladatelja in zborovodja Lojzeta Bratuža in našega duhovnika in pesnika Terčelja -"naši" so ga leta 1946 ubili - danes se njegove svetniške veličine, mučeniške žrtve trojnega totalitarnega nasilja, fašizma, nacizma in komunizma, Slovenci v svoji 'omejenosti' in 'plahosti' sramežljivo otresamo. Stopimo korak naprej, Slovenci, z dvignjeno glavo in se potrudimo, da vesoljni Cerkvi pokažemo rubine krajevne Cerkve, naše svetnike, ki so, kot tudi največji umetniki, del identitete našega naroda in človeštva in naj se jih nihče ne sramuje". Marija Pegan Kratke Čezmejna baklada na Jeremitišču Vsoorganizaciji sKulture 2001 in drugih društev iz Štandreža ter organizacij iz Vrtojbe je zadnjo nedeljo prejšnjega leta potekala tradicionalna dobrodelna baklada. Štandrežci so se zbrali na Sr «2 Foto DP trgu pred cerkvijo, pred vrtojbensko osnovno šolo pa so začeli pot pohodniki iz Vrtojbe. Združili so se na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi. Skoraj petsto bakel in sveč seje nato skupno pomikalo proti Jeremitišču, kjer so organizatorji poskrbeli za tople napitke, sladice in klobase. Odlične sladice so pripravile žene iz Vrtojbe. Velika množica udeležencev baklade je preplavila Jeremitišče, ki je bilo lepo okrašeno z božičnimi drevesi in lučkami. Skupni pohod je bil tudi lepa priložnost, da smo si izmenjali voščila ob božičnih in novoletnih praznikih. Izkupiček od prodaje sveč in bakel je bil namenjen ustanovi “Via di Natale” iz Aviana. Sodelovanje z Vrtojbenci ima že dobro utečene oblike, ki so se izkazale za zelo uspešne in privabijo vsako leto več sodelujočih. Na letošnjem prazniku miru in prijateljstva vštandreški cerkvi je sodeloval tudi šolski zbor osnovne šole iz Vrtojbe. Na tradicionalno božično - novoletno srečanje, ki je bilo 26. decembra 2012 v organizaciji Kulturnega društva Tojva a. d. 1200 v Mladinskem centru v Vrtojbi, so povabili štandreške igralce, ki so nastopili z vedro igro Gremo v teater. Številno občinstvo v veliki in lepo obnovljeni dvorani se je prijetno zabavalo ob komičnih situacijah na odru. Kulturno društvo Tojva a. d. 1200 je nasploh zelo aktivno in izdaja tudi glasilo, ki je zelo bogato z raznimi članki iz domačega kraja. Glasilo urejuje Renato Podberšič. / PD Osrednja briška proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Po vsej Sloveniji, med Slovenci po svetu in zamejstvu potekajo vsako leto prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku že od začetka februarja, pa še cel mesec in dlje. 8. februarja 1849 je namreč v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Praznik obeležujemo z razstavami, s slavnostnimi koncerti in z drugimi dogodki. V Brdih, na italijanski in slovenski strani, poteka nešteto proslav ob Prešernovem dnevu. Števerjanska uprava podpira take kulturne prireditve in katerokoli kulturno udejstvovanje, ki poteka na občinskem območju v ohranitev kulturne dediščine in identitete celotnega prebivalstva občine. V tem času pa zaradi hude vsesplošne gospodarske krize, ko je žal neizbežno tudi kulturi namenjenih vedno manj finančnih sredstev, ko slovenska kulturna društva v Italiji tavajo v popolni negotovosti, ko morda zanimanje za kulturo pri posameznikih rahlo pada, bi bilo treba se sestati, združiti moči in organizirati nekaj edinstvenega, en sam večji dogodek: Osrednjo briško proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Števerjanska občinska uprava v to zamisel resnično verjame, stopila je že v stik s sosednjo občino Brda, kjer je naletela na veliko odobravanje, in pisala je tudi ostalim občinam na italijanski strani Brd, v katerih je prisotno slovensko delovanje. Bistvo tega sporočila pa je, da se povabijo k sodelovanju prav vsa slovenska društva, ki gojijo kulturo na celotnem briškem območju. Skrbeti moramo za naš boljši skupni jutrišnji dan, povezovati se moramo, spoznavati se, utrjevati vezi na vseh področjih, začenši morda prav na kulturni ravni. Poskusiti moramo zastaviti enotne programe in cilje ter jih uresničiti v sozvočju in v prid vseh prebivalcev Brd, na italijanski in slovenski strani. Slovenskim kulturnim društvom je nujno treba pomagati, ne le finančno, ampak tudi organizacijsko, logistično, načinov je še in še. V kulturi je prihodnost in v slogi je moč: o tem je števerjanska uprava trdno prepričana! Iz dnevnika goriškega nadškofa msgr. Carla Redaellija Goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli se bo v nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri udeležil Bratskega srečanja ob jaslicah v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. V torek, 15. januarja, se bo ob 12.15 srečal s predsednikom goriškega sodišča. V sredo, 16. januarja, bo ob 12. uri v oglejski baziliki vodil slovesno somaševanje s skupino duhovnikov iz milanske nadškofije. V petek, 18. januarja, se bo ob 20.30 udeležil srečanja ob tednu krščanske edinosti v metodistični cerkvi v Gorici. Goriškim znancem in prijateljem sporočamo, da je v nedeljo, 23■ decembra 2012, na svojem domu umrl in odšel h Gospodu naš predragi EFREM DE LUISA Družina Žerjal De Luisa Cerkev sv. Andreja apostola v Štandrežu Pristno podoživljanje betlehemskih dogodkov oglašale božične melodije, ki vselej ustvarijo nežno, v skrivnost odeto ozračje. Poleg njih so zreli glasovi Cerkvenega mešanega zbora, ki ga vodi Tiziana Zavadlav, ob orgelski spremljavi Alessandre Schettino in Silvana Zavadlava, ubrano izoblikovali pevski del, ki je lepo izzvenel kot dopolnilo in nadgradnja pripovedi. Poleg orgel so milo zvenele strune violine, na katero je igral Samuel Zavadlav. Vsi nastopajoči so prijetno presenetili poslušalce oz. gledalce, ki so izvajalcem namenili toplo ploskanje, ker so jim pomagali se poglobiti v dogajanje okrog rojstva našega Odrešenika (te žive jaslice so delno že uprizorili v isti cerkvi pred polnočnico). V drugem delu nedeljskega popoldneva, ki se je že prevešal v večer, so nastopili gostje. Na povabilo štandreške župnije sta namreč prišla v goste Otroški in Mešani pevski zbor iz Podnanosa, ki ju vodi Vida Fabčič, korepetitorsko delo pa opravlja Anja Frelih. Odrasli pevci so v uvodu zapeli Sergeja Rahmaninova Bogorodice in a cappella Resonet in laudibus (Jacobus Handl - Gallus). Poslušalci so nato prisluhnili kantati za zbor, soliste in igralce Slovenski Božič Matije Tomca. Vsebinsko so pevski del dopolnjevali igralci s sicer nemimi prizori iz božične noči. Tudi podnanoški izvajalci so očarali poslušalce. Otroški zbor je zapel tri pesmi, po dveh skladbah MePZ pa so otroci in odrasli skupaj zapeli nekaj ritmičnih melodij božičnih vsebin ob spremljavi raznih glasbil in seveda navdušili zbrano občinstvo. Prireditelja doživetega nedeljskega popoldneva na praznik Sv. treh kraljev sta bila Pastoralna enota Soča Vipava in PD Štandrež. IK V novogoriški konkatedrali Vabilo na 6. Bratsko srečanje ob jaslicah Krajevni bratstvi Frančiškovega svetnega reda Kostanjevica iz Nove Gorice in iz Gorice vabita na Bratsko srečanje pri jaslicah, ki bo potekalo v nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Sodelovali bodo otroci iz župnije Kristusa Odrešenika, dekliški zbor in FO s Kostanjevice, FRAMA z Vipavskega Križa, skavti in kitaristke iz goriške stolnice ter zbor. Bratsko srečanje ob jaslicah je ena izmed priložnosti, ki so se v zadnjih letih izoblikovale v okviru Frančiškovega svetnega reda na Goriškem. Dve skupnosti živita ena tik ob drugi, in vendar se do padca državne meje sploh nista poznali. Preprosta želja, da bi se srečali in videli jaslice druge skupnosti, se je spremenila v bratsko srečanje, na katerem ljudje, ki jih veže duhovnost asiškega ubožca, skupaj molijo, v dveh jezikih berejo odlomke iz frančiškanskih virov o prvih jaslicah, ki jih je pred 800 leti postavil sv. Frančišek v Grecciu. Božič je bil zanj "praznik vseh praznikov", za- to je želel, da bi ljudje lahko občutili Božjo ljubezen do človeštva. Prvo Bratsko srečanje ob jaslicah je potekalo leta 2008 na Sveti Gori. V baziliki so se italijanski in slovenski verniki spet srečali v Frančiškovem duhu, čeprav se prej niso poznali, čeprav je bilo občutiti, da jih -vsaj starejše - še zaznamujejo globoke rane zaradi dogodkov iz naše polpretekle zgodovine. Kljub temu so jaslice vse navzoče navdale z nepopisnim in nalezljivim veseljem, ki se je med spontanimi molitvami izrazilo v besedah odpuščanja in zahvale. Od tistega 13. januarja 2008 dalje je nedelja, ko praznujemo Jezusov krst, pomemben dan ne le za frančiškanski skupnosti iz Gorice in Nove Gorice, saj se bratskega srečanja radi udeležujejo tudi člani sorodnih skupnosti iz Furlanije Julijske krajine in slovenske Primorske ter celo Gorenjske. Svojo prisotnost na srečanju sta potrdila tudi goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli in koprski škof msgr. Jurij Bizjak. Živimo v težkih časih gmotne in duhovne krize, ko manjkajo trdne oporne točke. Sv. Frančišek je s svojo aktualno karizmo sposoben tudi danes vneti srca otrok, mladih in odraslih! Goriška občinska svetnika SSk VValter Bandelj in Marilka Koršič izražata zadovoljstvo s sklepi srečanja med predstavniki goriške občinske uprave in starši otrok, ki obiskujejo goriške jasli s slovenskim učnim jezikom Tika-Taka. Oba sta bila na srečanju prisotna z načelnikom občinske svetniške skupine PD Giuseppejem Cin-golanijem. Pomembno je predvsem, da so starši razumeli smisel in namen otroških jasli s slovenskim učnim jezikom, do katerih je prišlo zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti v občini Gorica. Svetnik VValter Bandelj se je po seji pogovoril še s pristojno občinsko funkcionarko, s katero se je zmenil, da je treba boljše določiti pravilnik glede vpisa v jasli. Ponovno je poudaril, da je treba najti podoben način, kot je že uveljavljen v Trstu. Pri tem ne gre za nikakršno razlikovanje ali privilegij, ampak za spoštovanje namena odprtja otroš- kih jasli s slovenskim učnim jezikom. Kot Slovenci ni naša želja, da bi se izolirali, ampak, da bi lahko na najboljši in učinkovit način ohranjali našo identiteto in jezik ter da bi vzgojno-izo-braževalni program v sloven- skem jeziku omogočal vsem se čim bolj okoristiti. Ne nazadnje je bilo to tudi stališče nekdanje- ga predsednika goriške mestne konzulte za Slovence Iva Cotiča. Nekoliko čudna pa se zdi izjava, da ni bilo mogoče prevesti vabila v slovenščino, saj občina Gorica prejema denar iz zakona 38/01, ki je namenjen prav prevajalskemu delu. Denar iz zakona 38/01, s pristankom deželne komisije, se najde za potrebe Ezts-ja, ni ga pa za primerno ureditev občinske prevajalske službe in okenca. Glede na to, da ima sedaj občina Gorica še eno osebo s kompetencami za prevajanje v slovenski jezik, mora biti poskrbljeno za slovenski prevod vseh naslednjih vabil, pa tudi vseh dokumentov, ki so in bodo izobešeni v prostorih otroških jasli Tiki-Taka. Občinske jasli s slovenskim učnim jezikom Njihovo poslanstvo mora biti vsem jasno! Na praznik Gospodovega razglašenja, v nedeljo, 6. januarja 2013, v natrpani župnijski cerkvi sv. Andreja v Štandrežu, v soju brlečih sveč, nežnih lučk na božičnem drevescu in občasno tudi v siju reflektorjev so se - v glavnem v prezbiteriju - zvrstili prizori pod naslovom Božič v glasbi in podobah, ki so se dogodili pred več kot dva tisoč leti v Betlehemu, ko sta se tam v času popisovanja prebivalstva mudila tudi sv. Jožef in Marija, ki je bila noseča. Čeprav se ji je bližal čas poroda, ju nihče ni hotel sprejeti pod streho, le borna štalica izven mesta jima je nudila varno zatočišče. Tja so prihiteli pastirji in Sveti Družini prinesli darov. Z dragocenimi darili so se Božjemu Detetu poklonili tudi sv. trije kralji, ki jih je do štalice vodila svetla zvezda repatica. Vsi ti vsem znani prizori so si sledili v tihi, podoživljajoči zbranosti. Pripoved o sveti noči, v kateri se je rodil Božji sin, so v gledališki prikaz prelili člani dramskega odseka PD Štandrež, veroučenci, njihovi starši in najmlajši otroci. Zamisel za postavitev božične zgodbe se je porodila Alessandri Schettino, ki je italijanski tekst dobila v Capui. V slovenščino je besedilo prestavila Erika Brajnik. Režijske vajeti je upravljal Božidar Tabaj, njegov asistent je bila Danjela Puia. Za tehnične zadeve sta poskrbela Marko Brajnik in Jožko Kogoj. Marijo in Jožefa sta čustveno upodobila Karol Paulin in Matej Klanjšček, komaj rojeni Jezušček je bil šele štirinajst dni star do- giani, Alex Terpin in Christian Zavadlav. Ljubki angelčki v belih krilcih s svetlikajočimi se laski in perutnicami so bili Janiki Cingerli, Makrina in Jakob Quinzi. Dostojanstveno so se v sv. tri kralje jenček Elia. Nadangel Gabrijel je bila Eva Lutman, stotnik in popotnik pa Marjan Breščak in Thomas Tabai. Domač prizorček peric so ustvarile Viviana Morandin, Irena Ražem in Martina Nanut. Lara Peteani, Raffaella Zavadlav in Rosanna Zotti so upodobile predice. Utrinek iz pekarne ob peki kruha sta izoblikovala Martin Marussi (pek) in Juri Faggiani (vajenec). S kozo in kozličkom so na prizorišče prišli pastirji, v katere so se prisrčno vživeli Patrik Cingerli, Victor Fag- preobrazili Enrico Schincariol, Ruben Sclauzero in Francesco Tomadin. Marjan Cingerli in Mario Faggiani sta kot statista dopolnjevala dramsko sliko. Vsi nastopajoči so oblečeni v primerne kostume uokvirili čas in kraj dogajanja. Posamezne prizore je povezoval pripovedovalec Saša Quinzi. Med pripovedjo so se iz nežnih grl Otroškega pevskega zbora Štandrež, ki ga vodi Lu-crezia Bogaro, in otrok ter mladih vseh veroučnih skupin s pastoralnega področja Soča - Vipava r "if.ir i' -" .!. Božični koncert ZCPZ v goriški stolnici Svetlo sporočilo v nežnih melodijah Slovenci si božičnih praznikov brez naših čudovitih božičnih pesmi, polnih odrešenj ske sporočilnosti, sploh ne moremo predstavljati. Ob njihovem zvenu srce vzdrhti v toplem hrepenenju po nebeški bližini, po večnosti katere duša zavedno ali nezavedno hrepeni in stremi celo življenje na tej naši borni zemlji. Kot vsako leto je te prijetne občutke obudil Božični koncert, ki ga je, kot je tradicija, na dan sv. Stefana, 26. decembra 2012, v goriški stolni cerkvi priredilo Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. Zamisel za to božično srečanje ob milih melodijah se je porodila v davnih petdesetih letih prejšnjega stoletja neutrudnemu, nepozabnemu duhovniku, glasbeniku in kulturniku, z vedno novimi ustvarjalnimi mislimi, prof. Mirku Fileju, kot je spomnila dr. Martina Valentinčič, kateri so letos prireditelji zaupali uvodni nagovor. Letos, je dejala, se prof. Fileja (1912-1962) še posebej spominjamo, saj je potekala 100-letnica njegovega rojstva in 50-letnica njegove smrti. Te pomembne obletnice smo goriški Slovenci obeležili v juniju s poklonom v spominskem parku KCLB, sv. mašo in koncertom njegovih pesmi. Njemu je bila posvečena tudi goriška revija pevskih zborov Cecilijanka. "Take vrste prireditev niso samo prazne besede in spomin na neko davno preteklost, ampak predstavljajo za mlajše generacije, ki niso doživele časti, da bi prof. Fileja osebno poznale, da odkrijejo lik in delovanje človeka, ki je bil temeljnega pomena za zamejsko stvarnost v prvem povojnem času", je poudarila Valentinčičeva. Na kratko je orisala njegovo delo na Goriškem, kjer je "v duhu krščanskih vrednot prof. Filej spet obudil kulturno nepogrešljiv vir pesmi na naših korih". Sadovi Filejevega delovanja so vidni še danes, čas ne bo izbrisal sledov, ki nam jih je pustil, a le če jih bomo znali razbrati. Filejev lik je svetal zgled današnjemu težkemu času, ki ga pesti kriza, ki je vse prej kot ekonomska, ampak kriza vrednot in delovanje". Opozorila je na to, da je bil prof. Filej prvi predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete, povezovalec s koroškimi rojaki, začetnik revije Cecilijanka in ustanovitelj orglarske šole. "Pri svojem neutrudnem delu se je veliko posvečal mladim, posredoval jim je svojo ustvarjalnost, zaupal jim je, znal je navdušiti, obenem pa je vedno stremel po kakovosti", je dejala. Naglasila je, da ga naši pevci poznajo predvsem kot glasbenika, sam je bil mnenja, da "je petje tisto, ki pož-lahtnjuje človeška srca, jih povzdiguje v visoke sfere, proti Bogu, stvaritelju vsega. Glasba je kraljica vseh umetnosti". Navedla je, da je za potrebe zborov prof. Filej izdal štiri zbirke, ki so še danes zaupanja; izgubili smo smisel, ideale, svojo identiteto. V zadnjih tednih smo bili priča božičnicam, prireditvam in božičnim koncertom; na nekaterih smo slišali, da je Božič praznik raznoraznih stvari: miru, petja, luči, prijateljstva, celo snega in belih zimskih pokrajin. V imenu neke politične koreknosti in domnevnega spoštovanja do različnosti pa se žal opušča bistvo: Božič je najprej in predvsem praznik Odrešenikovega rojstva. Res ne more biti sprejemljivo dejstvo, da se ob Božiču Jezus sploh ne omenja. Izvedenci pravijo, da bomo po krizi postali močnejši: to pa bomo storili le, če se bomo povrnili k tistim bistvenim vrednotam, ki označujejo in stoletja vo- dijo našo družbo. To seveda ne pomeni, da moramo biti zazrti v preteklost, ki se pač ne bo več vrnila; gledati moramo v prihodnost, v boljšo prihodnost in mlajšemu rodu posredovati tiste trdne temelje, ki so jih pred nami postavljali posamezniki in skupnosti". Plemenite misli je Valentinčičeva sklenila s toplimi voščili, nato pa se je pred oltarjem zvrstilo pet pevskih zborov: MePZ Podgo-ra (pevovodja Peter Pirih), MoPZ Štmaver (Nadja Kovic), MePZ Štandrež (Mojca Sirk, spremljava Marco Co-lella), MePZ Rupa-Peč (Zulejka Devetak) in Dekliška vokalna skupina Bodeža neža Vrh Sv. Mihaela (Mirko Ferlan, spremljava Mateja Jarc), v kateri smo tokrat med pevkami izjemoma zabeležili njeno pevovodkinjo Matejo Černič. Pod oboke stol-niške cerkve z baročnimi štukaturami so iz zlitih glasov splavale mile božične melodije predvsem slovenskih glasbenikov (Lojzeta Bratuža, Leopolda Cveka, Mirka Špacapana, Franca Briclja, Ubalda Vrabca, Matije Tomca...), ki so toplo segle v srca poslušalcev. Ti so kar dobro napolnili go-riško stolnico in ob koncu prejeli blagoslov z Naj svetejšim. Litanije Matere Božje z božičnimi odpevi in slovesni blagoslov z zahvalno pesmijo je vodil štandreški župnik, dekan Karel Bolčina. Na koru pa so ob orgelski spremljavi Silvana Zavadlava peli pevci združenega zbora. Iva Koršič Osnovna šola v Bračanu ob Božiču Slovenski in italijanski otroci spet skupaj nove vezi, sklenili nova prijateljstva in še okrepili sodelovanje med šolskimi ustanovami, kar postaja v Bračanu lepa in svojevrstna tradicija. Tudi letos so učenci OŠ L. Zorzu-ta sodelovali na 11. razstavi jaslic Bevčarja. Razstavo je priredil Frančiškanski samostan v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan, Turističnim društvom Solkan ter kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra. Odprtje je bi- lo v nedeljo, 23. decembra 2012, V četrtek, 13. decembra 2012, je bilo v osnovni šoli v Bračanu vse živo: množica staršev, nonotov, sorodnikov in prijateljev je ustvarila božično vzdušje v osrčju vasi; milo, nežno in ubrano petje otrok je pridalo prazniku občutek upanja in domače topline. Kot vsako leto so se tudi letos zbrali otroci iz italijanskega vrtca L. Zorzuta, iz vrtca s slovenskim učnim jezikom Mavrica in učenci prvega razreda osnovne šole L. Zorzuta pred božično jelko v središču Bračana. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi voščil, saj so drug drugemu zaželili vesel Božič in srečno novo leto. Te ma-le-velike svečanosti sta se ude- ležila tudi podžupan Alexander Cormons Pesaola in občinska svetovalka Casale Tiziana. Otroci so skupaj zapeli nekaj božičnih pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku in obesili na jelko božične okraske, ki so jih sami izdelali. Nekaj dni pred tem srečanjem so namreč učenci prej omenjenih šol imeli skupno likovno delavnico. Pod skrbnim vodstvom učitelja Silvana Bevčarja so sproščeno gnetili glino. Izpod spretnih ročic so nastajali izvirni okraski, ki so jih obesili na jelko; kot simbol upanja izžarevajo moč medsebojnega sodelovanja. Učenci so poleg izkušenj z novimi umetniškimi tehnikami vzpostavili z mednarodno udeležbo na Sveti Gori s svojimi jaslicami iz gline, ki so nastale pod strokovnim mentorstvom učitelja Silvana v kapeli prikazanja v baziliki na Sveti Gori. Jaslice so bile na ogled do 6. januarja 2013. (SG) Zelo razigrana in domiselna je bila telovadna božičnica, ki jo je 17. decembra proti večeru priredilo AŠZ 01ym-pia v telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici. V enournem programu je nastopilo okrog 80 članov sekcij ritmike, orodne telovadbe, predšolske telesne vzgoje (gymplay) in šport- Amatersko športno združenje Olympia Telovadna božičnica nega plesa (show dance). V prvem delu so mlajši športniki pod vodstvom trenerjev in vaditeljev prikazali krajši poligon, točko s trakovi, talno akrobatiko, pre- skok in druge vaje, starejši pa vaje na bradlji, na drogu, parter, preskok in pa preskoke na kanwasu. Dekleta športnega plesa so predstavila več točk. Drugi del božičnice je bil - po voščilih, ki so jih izrazili predsednik Mihael Corsi, športni direktor Andrej Vogrič in občinski odbornik za šport Alessandro Vascotto - namenjen plesnim prizorčkom, povzetim iz sedmih znanih risanih filmov. Nastopajoči so v dar prejeli društveni koledar in božično darilo. Obvestila Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatel|a prof. Silvana Kerševa-na lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugv, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 1240Ž 003 5/0 036 225; SWIFT CIVIIT2C S pripisom: za SKLAD SILVANA KERSE- VANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komef tel. st. 0481 532163 ali 0481 547569. ZSKP, PD Podgora, ZCPZ Gorica, SZSO Gorica, AŠZ 01ympia, SSk in Krožek Anton Gregorčič vabijo na 4. božični dobrodelni koncert v spomin na dr. Mirka Špacapana, ki bo v petek, 11. januarja 2013, ob 20.30 v cerkvi sv. Justa v Podgori. Dobrodelni izkupiček bo namenjen neprofitnemu društvu “Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno” iz Vidma, ki nudi pomoč pri paliativni negi za onkološke bolnike. Pastoralna enota Soča-Vipava in PD Štandrež vabita na koncert Božične melodije v nedeljo, 13. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu. Nastopil bo ženski pevski zbor Univerze za tretje življenjsko obdobje Nova Gorica. Slovenske višje srednje šole v Gorici vabijo na dan odprtih vrat v torek, 15. januarja 2013, od 18. do 20. ure v šolskem centru v ul. Puccini 14 v Gorici. Spomladno in poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Sardinija, 7 dni, od 22. do 28. aprila 2013 (vpisovanje do konca meseca februarja), in Gruzija, 8 dni na Kavkazu od 20. do 28. junija 2013 (vpisovanje najkasneje do konca meseca marca). Spored in vpisovanje na sedežih Novega glasa v Gorici in Trstu. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja 2013 za ogled najpomembnejših ku Itu rnozgodovi nskih posebnosti. Vpisovanje se bo začelo v januarju ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na korzu Verdi 51/int. in se nadaljevalo do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Iščem delo kot pomočnica v gospodinjstvu (likanje, čiščenje, kuhanje) ali negovalka starejših oseb. Tel. 003865-3001328. Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Več informacij: 00386 40 700111. Po poklicu sem ekonomist. Z veseljem bi nudila pomoč pri pisarniških delih za začetek tudi po 4 ure. Kličite na tel. 0038641529652. Po poklicu sem ekonomist. Iščem delo kot pomoč pri pisarniških opravilih. Lahko nekaj ur dnevno, po pogodbi. Kličite na tel. 00386 40 606915. Potrebujete pomoč pri čiščenju ali likanju? Sem mlajša gospa z izkušnjami. Kličite zvečer na tel. 00386 70777505. Prodajam polnovreden kostanjev in mešani med. Količina omejena. Tel. 0481884077. Gospa išče delo za likanje in čiščenje na območju Gorice tel. 00386 31449311. Prodajamo suha gozdna drva in ekstradeviško oljčno olje. Tel. 0481390238 ob uri obedov. Sožalje Ob odhodu v večnost ljube mame Olge, ki se je od tega sveta poslovila prav na Silvestrovo, izrekajo Poldiju in Dušanu Gorjupu občuteno sožalje pevci MePZ Lojze Bratuž z dirigentom Bogdanom Kraljem. V noči na 7. januar je v Bocnu umrla Mila Srebmičpor. Brecelj. Goriški znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje. Ob slovesu dragega strica Daria Škabarja izrekajo kolegici Maidi Sibelia iskreno sožalje vsi iz uredništva Novega glasa. Darovi Namesto cvetja na grob pokojne in drage sestre Zore Saksida Graziani poklanjam 110 evrov za misijone po čast. patru Pedru Opeka. Cveta Mahnič RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 11.1.2013 do 17.1.2013) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 11. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih Brireditev - Glasba iz studia 2. edelja, 13. decembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 14. decembra (v studiu Andrej Baucon): Narodnozabavna in zabavna glasba -Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Zanimivosti iz naših krajev - Obvestila. Torek, 15. januarja: (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 16. januarja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Zgodovina goriške nadškofije I. del - Izbor melodij. Četrtek, 17. januarja (v studiu Andrej Baucon); Lahka glasba -Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila. SKRD JADRO in ZePZ iz ROSIK vabita na tradicionalni BOŽIČNI KONCERT nastopajo: OPZ KD Sovodnje, OPZ Fran Venturini in Mini Venturini nedelja, 13. januarja 2013, ob 15.30 cerkev sv. Lovrenca, Ronke Dan odprtih vrat v goriških višjih šolah Slovenske višje srednje šole v Gorici vabijo na dan odprtih vrat poklicno-tehniškega pola (Drž. poklicni zavod za trgovske dejavnosti I. Cankar, Drž. tehniški zavod za upravo, finance in marketing Ž. Zois, Drž. industrijski tehniški zavod za informatiko in telekomunikacije J. Vega) in licejskega pola (Humanistični licej S. Gregorčič, Znanstveni licej - opcija uporabne znanosti S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) v torek, 15. januarja 2013, od 18. do 20. ure v šolskem centru v ul. Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. Več informacij na www. solskicenter. net in www. potep. org. NOVI GLAS Georges Feydeau Ne sprehaja ^e no ..vendar cisto, naga! režija: Alen Jelen www.teaterssg.com v četrtek, 10. januarja 2013 ob 20.30 (predpremiera) v petek, 11. januarja ob 20.30 (premiera) - reda A,F v soboto, 12. januarja ob 20.30 - red B v nedeljo, 13. januarja ob 16.00 - red C v četrtek, 17. januarja ob 20.30 - red T v petek, 18. januarja ob 20.30 - reda A,F v soboto, 19. januarja ob 20.30 - red B v četrtek, 24. januarja ob 20.30 - red T v soboto, 2. februarja ob 19.00 - red K v nedeljo, 3. februarja ob 16.00 - red C v Mali dvorani SSG v Trstu SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE sezona 2012/2013 vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta oa ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542. Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica Pikra predelava znanih klasičnih pravljic Kot smo že večkrat napisali, se pod okriljem Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v Amaterskem mladinskem odru (AMO) oblikujejo mladi igralski profili, ki se po lepi izkušnji odkrivanja in globljega spoznavanja gledališke umetnosti večkrat odločijo za poklicno igralsko pot. Šestintrideset let je minilo, odkar je AMO vzklil pod mentorsko in pedagoško roko režiserja Emila Aberška, vsega predanega ustvarjalnemu delu z mladimi, in od tedaj se je v njem zvrstilo kar nekaj generacij mladih deklet in fantov, ki so svoja gledališka nagnjenja z zagnanostjo lahko razvijali v sozvočju s sebi enakimi in preko različnih, marsikdaj tudi izvirnih besedil izrazili svoje kritične poglede na dogodke v slovenski, pa tudi tuji družbi. Že po tradiciji v poznojesenskih dneh se predstavijo publiki s kako novo uprizoritvijo. Tudi letos je bilo tako, čeprav jih tokrat režijsko ni mogel spremljati njihov priljubljeni mentor Emil Aberšek, a je bil tako ali drugače zmeraj z njimi. Tokrat so člani AMO zvečine mlado publiko zvabili v malo dvorano Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v soboto, 15. decembra 2012, da bi pred njo premierno uprizorili svojo inačico Odvratnih rim Roalda Dahla, ki so jih naštudirali na jesenskih delavnicah. Režijsko je tokrat mlade igralke vodila Ana Žbona, ki je tudi sama prve odrske stopinjice drobila pod Aberškovim vodstvom, pomagala pa sta ji mentorja Nejc Cijan Gar- latti in Tanja Srednik. Tudi onadva sta prve gledališke smernice prejela pri Aberšku in se navdušila za gledališko umetnost. Sproščeno in samozavestno so na odru nastopale Sara Bašin, Kaja Dragoljevid, Anuša Kodelja, Ana Kolenc, Hana Markočič, Eva Mavrič, Hana Pirnat, Barbara Skočaj, Damjana Srednik, Lora Stefanova, Ana Stergulc in Ana Školaris. V rimani besedi so razgibano razpletale pet kratkih zgodb, izvirno predelanih klasičnih pravljic, ki jih otroci dobro poznajo. Pe-pelka, Jakec in čudežni fižolček, Sneguljčica in sedem palčkov, Rdeča kapica in Trije prašički so se prikazali odeti v pikro, nič kaj preveč pravljično prevleko, ki se realistično dotika v pravljici nakazanih tem in nagovarja uporno mlado, pa tudi že bolj preudarno odraslo občinstvo. Dekleta so se privlačno levila v razne like in v razgibanem prikazu dokazala, da so jim odrske deske povsem domače in da na njih rade preko dramskih likov izpovejo svoje nelagodje v tej naši zlagani družbi. Kot je že tradicija, so v rimane besede bili vpleteni songi; zazvenele so sporočilno pomenljive pesmi iz prejšnjih predstav AMO, ki so jim avtorsko glasbo napisali glasbeniki Matej Doljak, Luka Manojlovič in Matej Pete jan, zvesti spremljevalci odrskih postavitev AMO. Za svetlobne učinke in ton so poskrbeli tehnični mojstri SNG Nova Gorica. Poleg Odvratnih rim so nastopajoče igralke predstavile še predelano besedilo igre Preprosto preveč, ki so ga napisali in uprizorili njihovi vrstniki iz Tunizije. S prisrčno iskrenim ploskanjem so gledalci izrazili svoje zadovoljstvo s predstavo in navdušenje nad izvedbo mladih nastopajočih igralk in prav tako mladih mentorjev, katerim se gotovo obeta svetla ustvarjalna pot. IK XXXIV. Tis