Glasilo jugoslovanske socialne demokracije* Naročnina za av»!ro-ogrske kraje za celo leto 10"40 K, za po! leta 5-20 K. za četrt leta 260 K, me sečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, ta po! leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo let» 14 K, sa pol leta 7 K, PoesmeKttM itevilk« 10 «< Reklamacije «o poätnine pršita. Hetsankirasa plašna »e n« «prt ¡e»*jo. Rokopisi te ne vraeaje, !nsera£i. Ecottopna petit-vriti«» (lirina 83 mm) u enkrat 20 vi»., večkral p« dogevoru. ii23. štev. V Ljubljani, v soboto* dne 21. marca 1908 Leto XI. NASLOVA: Za dopise in rokopiie la liit: Uredništvo «Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve, naročila na li»t, reklamacije, ituerato i. t. d.: Upravništvo «Rdečega Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1. Delavci! Železničarji! Javni uslužbenci! V nedeljo, 22. t. m. ob 2. ari popoldne bode v areni «Narodnega Doma» ljudski sbod na katerem se bo razpravljalo o stališču, ki so ga zavzeli meščanski poslanci v proračunskem odseku državnega zbora napram zahtevam delavcev in uslužbencev ter o ljubljanskih občinskih volitvah. Delavci! Meščanski poslanci brez razlike strank so v proračunskem odseku odklonili dva socialno-demokratična predloga, ki sta bila največje važnosti za delavstvo. Socialni demokratje so predlagali, naj se uvrsti v državni proračun 20 milijonov kron za izpolnitev opravičenih zahtev državnih železničarjev ia 4 in pol milijone kron za zboljšanje položaja poštnih uslužbencev. Vsi poslanci razven socialnih demokratov so glasovali proti obema predlogoma. Končno odločitev ima seveda zbornica. Socialni demokratje so naznanili oba predloga kot vota manjšine. Pridite na shod, da tam pokažete, če soglašate s politiko meščanskih strank, ki Vas poznajo, kadar bi rade dobile Vaše glasove, ki Vas pa zataje kakor iškariot Kristusa, kadar bi lahko storile kaj resnega za zboljšanje Vašega položaja. Delavstvo se mora oglasiti! Pokažimo državnemu zboru, da imajo socialno-demokratični poslanci s svojimi stvarnimi zahtevami ljudstvo za seboj. Pridite torej polnoštevilno na shod. Poročevalec bode z Dunaja, iz Trsta in iz Ljubljane. Sklicatelj. Nezaslišana predrznost klerikalizma. «Liberalne stranke ne žele kulturnega boja» — to je čitati vsak dan v tem ali v onem liberalnem listu. V državnem zboru se res takozvane svobodomiselne stranke vedejo, kakor da sploh ne bi imele duševnega liberalizma v programu. Ob tej ravnodušnosti pa narašča klerikalizmu greben in predrznost rimljanskega zistema je že tako velika, da smatra Avstrijo res za satrapijo rimskega papeža. V Vatikanu mislijo, da imajo pravico, zapovedovati v Avstriji in da ima dunajska vlada dolžnost, slušati ukaze iz Rima. Prevzetnost papistične reakcije je postala že naravnost neznosna. Kdo more s hladno krvjo čitati poročila o nezaslišanem vedenju papeževih zastopnikov, sploh ne sodi več v svobodomiselne vrste, ampak njegov prostor je edino v klerikalni stranki. Glasilo Pijevega društva «Vaterland» na Dunaju poroča, da je papežev nuncij pripovedoval enemu njegovih urednikov sledeče: «Wahrmund je profesor katoliškega cerkvenega prava. Seveda je povsem nemogoče, da bi tudi v bodoče predaval o tem predmetu. Kajti za pro- fesorja cerkvenega prava je prvi pogoj, da je katoličan, a Wahrmand je svojim govorom in s svojo brošuro izstopil iz katoliške crkve. On je heretik (krivoverec) in zato ne more biti na noben način profesor katoliškega cerkvenega prava. Zato sem po ministru zunanjih zadev podal ministru za uk in bogočastje zahteve, da odstrani profesorja Wahrmunda od tega poučevanja. Ta zahteva se razume samaobsebi. — Doslej še nisem dobil odgovora od naučnega ministrstva, toda nikdar ne popustim od te zahteve.» Papežev nuncij je torej sam pripovedoval, da se je upal vmešavati v čisto notranje zadeve avstrijske države. Kakšne pojme o svoji moči morajo klerikalci imeti, da se drznejo takih korakov? Kaj bi dejala avstrijska vlada, ako bi n. pr. zastopnik turškega sultana zahteval, da naj minister tega ali onega profesorja odstavi od poučevanja turškega jezika, ker ni Turek? A papežev nuncij, zastopnik izvenavstrijskega dvora sme v Avstriji ukazovati, kdo naj poučuje na vseučiliščih in kdo ne? Klerikalizem je v svoji predrznosti dosegel tisto mejo, ob kateri je za neklerikalce že zločin, molčati. Reči, da jo Wahrmund profesor v Ino-mostu in da je zadeva tirolska, bi bilo kratkomalo strahotepno. V tistem trenotku, ko so klerikalci nastopili in zahtevali disciphniranje neklerikalnega profesorja, je zadeva postala splošno avstrijska; še markantnejši jc pa ta značaj od trenotka, ko je nuncij posegel vmes. Nastop papeževega zastopnika je bojni klic, ki se ga mora slišati. Agresivnost klerikalizma v zadnjih časih narašča od dne do dne in če se ne zajezi takoj te črne povodnji, postane Avstrija čez noč cciktena država. V kratkem se snide zopet državni zbor. Baron Beck je seveda že izdelal program za njegovo delo. Ge ne bi bilo opravkov, bi si jih baron Beck izmislil, le da bi odvrnil zanimanje parlamenta od klerikalizma, ki ga šef vlade tako skrbno neguje, kakor da bi bil papežev prelal. Ako gre večina državnega zbora klerikalnemu ministrskemu predsedniku na led, tedaj pač ne bo kulturnega boja, ampak doživeli bodemo neverjetnost, da doseže klerikalizem v državi, v kateri ima notorično manjšino, absolutno moč. Ako liberalne stranke to dovolijo, tedaj izgube zadnjo senco pravice, imenovati se svobodomiselne in loviti glasove s svobodomiselnimi programi. Kulturni boj je v Avstriji zlasti spričo prevzetnosti klerikalizma neizogiben. Odlašati ga, bi bila največja napaka. Klerikalni klerikalizem je treba zlomiti, preden se polasti vse moči. Kam se pride, če se nc stopi mračnjaštvu pravočasno na pot, vidimo na Kranjskem. Klerikalci so napovedali boj in kdor je v resnici protiklerikalen, ga mora sprejeti. Kari Marx. V soboto, 14. marca, je bilo petindvajset let, kar je umrl Karol Marx, ustanovitelj modernega, znanstvenega socializma. Marx je bil rojen 5. maja 1818 kot sin odvetnika v Trieru. Študiral je pravo in filozofijo v Bonnu in v Berolinu ter je dosegel doktorat filozofije, hoteč se izprva posvetiti učnemu poklicu. Toda ker se mu je ta pot zaradi njegovega svo bodomiselnega naziranja zaprla, je vstopil leta 1842 v uredništvo lista «Rheinische Zeitung», kjer se je zlasti pečal z gospodarskimi vprašanji. Leta 1843 je šel v Pariz in je sodeloval v «Deutsch französische Jahrbücher». Zaradi napadov na pruskega kralja je bil leta 1845 na zahtevo pruskega poslanika izgnan in se je preselil v Bruselj, kjer je živel z Engelsem. Leta 1847 je izšlo prvo njegovo znamenito delo «Beda filozofije». Novembra 1847 je bil v Londonu komunistični kongres, na katerem je Marx razložil svoje teorije. Po nalogu kongresa je z Engelsem izdelal «Komunistični manifest». Po februarski revoluciji 1848 se je vrnil v Pariz, kjer je ostal samo tri mesece. Iz Kolina ob Reni, kjer je izdajal «Neue Rheinische Zeitung», je bil leta 1849 izgnan. Tedaj se je preselil v London, kjer je spisal vsa poznejša dela, med njimi «Kapital». Marxova je zasluga, da je dobilo delavsko gibanje čvrsto znanstveno podlago, katere tudi učenjaki ne morejo več prezirati. Marx ni bil prvi socialist, pač pa prvi socialistični znanstvenik. — Umrl je v Londonu, kjer je tudi pokopan. Tržaška volilna reforma. V Trstu, 16. marca. Danes opoldne se je sešel tržaški deželni zbor in vlada mu je predložila svoj načrt volilne reforme. Ta načrt se biystveno razlikuje od onega zakona, ki ga je bila sklenila italijansko-liberalna stranka in ki ni dobil sankcije. Toda vzoren tudi ni; kakor je bilo pričakovati od Beckove vlade, je posvetila vso skrb posedujočim slojem; četrto kurijo, ki jo hoče ustvariti za dosedanje nevolilce, smatra Beckova vlada pač ta nekako milost, izkazano proletarcem. Skoraj da je veselo opazovati, tako žonglira Beck z volilnimi pravicami, odkar je bil proti svoji volji prisiljen, zastopati splošno in enako volilno pravico za državni zbor. Da hoče varovati takozvano «interesno» zastopstvo, ki v resnici najbolj tepta resnične opravičene interese, je še umljivo, če se jemlje splošno buržoazno stališče barona Becka v poštev. A če se je odločil za «interesni» zistem, bi bilo vsaj pričakovati, da ga bo povsod dosledno izvajal. Toda kaj vidimo? V vsaki deželi zagovarja vlada kaj drugega in kmalu bodemo imeli v Avstriji celo zbirko volilnih zi-stemov, kakor da bi jih pripravljali za kako razstavo. Za Trst si je torej vlada izmislila svoj načrt. Da bi bil ženialen, se pač ne more reči. — Princ H o h e n 1 o h e, ki je moral danes zagovarjati ta koncept, ima pač težavno ulogo, kajti nikakor ne moremo verjeti, da bi iz srca priporočal osnovo, v kateri je načelo enakosti tako popačeno, kakor v tem načrtu. Vlada loči v svoji reformi mesto in okolico. V mestu predlaga štiri volilne razrede, v okolici dva; vse, kar se v mestu deli v prvi, drugi in tretji razred, je v okolici zbrano v prvem razredu, drugi okoliški razred pa odgovarja mestnemu četrtemu. A kakšne so te kurije ? V prvi razred sodi, kdor plačuje 400 kron obrtnega, rentnega ali osebnega, ali pa 200 kron realnega davka; za drugi razred je treba 100 kron davka prve, ali pa 50 kron druge vrste, za tretji pa 20 odnosno 10 kron. Izjema je v drugem razredu, kjer volijo brez obzira na davek duhovniki priznanih konfesij, javni uradniki, penzionirani častniki, profesorji, srednješolski učitelji, doktorji, lekarnarji, živinozdravniki, meščanski in ljudski učitelji, pomorski kapitani, lastniki ladij i. t. d. V tem trenutku nam niso na razpolago dovolj natančni statistični podatki; jasno je pa, da bi štel prvi razred najmanj, četrti pa največ vo- lilcev, čeprav se hoče tudi v četrti kuriji omejiti število volilcev s triletnim bivanjem. Razlika med razredi je vsekakor ogromna. Toda vladi leže plutokratični interesi na srcu in tako daje vsakemu razredu v mestu po 17 zastopnikov, malemu prvemu prav tako, kakor velikanskemu četrtemu. V okolici pa naj dobi prvi razred devet, drugi pa šest poslancev. Deželni zbor je danes sklenil, izročiti vladni načrt posebnemu odseku 11 članov, v katerega sta izvoljena tudi dr. R y b a i in dr. S1 a v i k. — Tistih hrupnih prizorov, ki so se odigravali v zadnjem zasedanju, torej ni pričakovati. Da so italijanski liberalci sami predlagali zastopanje slovenske manjšine v odseku, kaže skoraj na nekako mirnejše razpoloženje v italijanskem nacionalističnem taboru. Drugo je seveda vprašanje, kaj je pričakovati od odseka. Na zboljšanje načrta skoraj ni misliti. Tudi naši italijanski liberalci so se nekdaj navduševali za splošno in enako volilno pra? vico, a vsak otrok v Trstu vč, da so jo predlagali le zato, ker so trdno pričakovali, da je vlada ne potrdi. Zato bi bilo zaman upati, da poskusijo sedaj kako spremembo v radikalno-demokratičnem zmislu. Pa tudi Rybaf in Slavik ne bosta mislila na to. Se paziti se mora, da se načrt v odseku še ne poslabša, kajti tudi to bi bilo lahko mogoče in če bi bilo odvisno samo od gospodujoče klike, bi se tudi gotovo zgodilo. Reformatorično delo s to osnovo nikakor ne bo končano. Socialna demokracija ne more mirovati, dokler ne zmaga tudi v deželnem zboru splošna in enaka volilna pravica i v novem zboru, ki bo vsekakor izvoljen že na podlagi reformiranega volilnega reda, bo njena glavna naloga, napeti vse sile v dosego tega cilja. Ge bo psa mauj bolelo, da se mu odseka rep po koščkih, je seveda drugo vprašanje, o katerem pa baron B e c k, kakor se zdi, ne razmišlja. Sodrngi, soalSIjtniiji! «g* & Kavarne in briVnice, KI« i« na razpolago Vaše S,-.-^ * Prapor" 1 trgovski uslužbenci, pa so po vsem svojem načinu življenja delavci, pod zakon o zavarovanju privatnih uradnikov ali ne. Prosim ministra, naj se jasno izrazi o tem.» V torek, 17. t. m., je govoril minister za notranje zadeve Bienerth in je odgovarjal tudi glede delavskega zavarovanja sledeče: «Po obsežnih pripravah in po zaslišanju vseh prizadetih faktorjev je ta zadeva toliko dozorela, da se je v ministrstvu za notranje zadeve lahko izdelalo v glavnem načrt za zakon. Po namenih vlade naj ta zakon ne vpelje samo prisiljenega zavarovanja delavcev za starost in onemoglost, ampak v zvezi s tem naj združi sploh vse delavske zavarovanje v eno celoto. Razume se, da je za takq težko in obsežno zakonodajno delo treba temeljite priprave. Doslej se je pospeševalo delo z vso vnemo. O dovršenem načrtu nameravam takoj začeti obravnave z ostalimi ministrstvi, katerih je več prizadetih. Vsakemu zavlačenju, ki ni v sami stvari utemeljeno, se bomo izogibali. Iz krogov malih obrtnikov in kmetov prihajajoče želje po zavarovanju so dale vladi povod, temeljito študirati zadevo. Preobsežno raztezanje prisilnega načela o zavarovanju bi pa povzročili velike nevarnosti in bi lahko diskretiralo javno zavarovanje sploh. Starostna preskrba malo-obrt-niških in kmetskih krogov mi je zelo simpatična; ne sme se pa prezreti, da je zaradi različnih potreb delavstva in samostalnih poklicev morda potrebno ločeno ravnanje v tem vprašanju.» Iz izvajanja poslanca dr. Adlerja je bilo razvidno vznemirjanje enega dela trgovskih uslužbencev, ki niso na jasnem, ali velja zanje zakon o pen-zijskem zavarovanju, ali ne. Izjavljam, da po mojem mnenju trgovski pomočniki in obrtno pomožno osobje v splošnem ne podpadajo penzijskemu zavarovanju, da so pa tudi v teh poklicih osebe, ki opravljajo večinoma ali pa izključno duševno delo in velja zato zakon o zavarovanju privatnih urad nikov tudi zanje. drugih zneskov, katere sklene občni zbor za dobrodelne in koristne namene. Zadruga opravlja svoja opravila (§ 12) samo-stalno s sodelovanjem vseh zadružnikov. Njeni organi so: 1. Načelstvo, 2. občni zbor, 3. nadzorstvo. Visokost vpisnin (§ 33) določa načelstvo. Dokler se kaj drugega ne določi, znaša vstopnina eno krono za člana. Naslednji ustanovitelji zadruge (§ 38.): Anton Kristan, urednik časopisa «Naprej» v Idriji, Miha Gobal, ravnatelj občnega konsumnega društva v Zagorju, Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani, Fran Bartl, izdajatelj «Rdečega Prapora» v Ljubljani, in Ivan Mlinar, korektor v Ljubljani, so upravičeni, izposlovati registrovanje pri ces. kr. deželnem kakor trgovskem sodišču v Ljubljani, in v osmih dneh po izvršenem registrovauju sklicati občni zbor v svrho izvolitve načelstva in nadzorstva. S odru gil Ustanovitev tiskovne družbe je začetek novega dela, ki lahko neizmerno povzdigne delavsko gibanje na Slovenskem. Moč tiskovne zadruge se samo-posebi prenese tudi na delavsko stranko. Zato je dolžnost vsakega zavednega sodruga, da pristopi novi zadrugi in ji pridobi obilo članov. Izobrazba je temelj vsega našega napredka; izobrazbe pa ne more biti brez dobrega časopisja in književništva. Na delo, sodrugi! Starostno zavarovanje. V proračunskem odboru državnega zbora je proračun ministrstva za notranje zadeve na dnev-nem redu. To priložnost je porabil, kakor smo že poročali, poslanec dr. Adler za obširen govor, v kratkem se je dotaknil tudi delavskega zavarovanja za starost in onemoglost. Dejal je glede te točke sledeče: «Prehajam k vprašanju, ki je za nas najbolj važno, k vprašanju delavskega zavarovanja za starost in onemoglost. To zavarovanje izrablja vlada na eni strani za zbujanje napačnih upov med prebivalstvom, na drugi strani pa finančni minister za preprečenje drugih važnih izdatkov. Starostno zavarovanje mora že končno postati resno. Načrt je gotov in brez ovir se ga lahko predloži že v sedanjem zasedanju. Obstoja pa komplot, da bi se zavleklo delavsko zavarovanje v neskončnost. Po pravici še želi, da bi dobili obrtniki in kmetje starostno zavarovanje. Nihče ne smatra te želje bolj za opravičene, kakor socialni demokratje. Zavarovanje samostalnih pa tehnično še ni dozorelo in tudi ne gre, da bi se zadržavalo delavsko zavaro vanje toliko časa, da bodo tisti, ki žele zavarovanje samostalnih vedeli, kaj pravzaprav hočejo. Tu imamo naravnost zaroto zoper zavarovanje delavstva. Nihče naj se pa ne moti glede tega, da je delavstvo že dovolj čakalo in se bo do skrajnosti uprlo vsakemu novemu poskusu zavlačevanja. Zadnji čas so zlasti udje krščanske socialne stranke spravili «ljudsko zavarovanje» v ospredje in ga poslavljali proti zavarovanju delavstva. V ozadju se pa opaža sebične namene agrarcev in gotovih malomeščanskih krogov ter iiskalično tesno' prsje finančnega ministra. Zoper to bodemo vodih boj s tako odločnostjo, da bo zadostovalo. Dočim se hoče raztegniti starostno zavarovanje na ljudi, katerim ne more biti namenjeno, vidimo na drugi strani stremljenje, izriniti iz delavskega zavarovanja vrsto ljudi, ki sodijo tja, pa jih vriniti v posebno zavarovanje: trgovske pomočnike. Mi' Ihster ima dolžnost, predložiti novelo, v kateri se jasno pove, če spadajo delavci, ki se imenujejo SodrngiJ Somišljeniki! Potreba, razširiti in poglobiti socialistično ti-skopisje na Slovenskem se že davno čuti med za vednim delavstvom. Čeprav se mora priznati, da je naše časopisje napredovalo, kolikor je bilo mo goče v tesnih razmerah in da se je tudi sicer na knjižnem polju kaj storilo, nam vendar nikakor ne more zadostovati, kar smo doslej dosegli. Ca je že za meščanske stranke tiskana beseda velika moč, je še mnogo večja za stranko delavcev, katerim mora nadomestiti največji del izobrazbe, ki jo srečnejšim slojem posreduje šola. Izobraževalno in bojno sredstvo je delavcu časopis in knjiga in zato ne sme biti na tem polju nobenega zastajanja. Ne skočno mnogo dela je treba še izvršiti, da dohitimo bogate meščanske stranke, ki imajo obsežno časopisje in številne knjižne zavode; a naš cilj ni dosežen, če jih dohitimo, temveč prekositi jih moramo. To je pa le tedaj mogoče, če so za časnikarsko in književne akcijo potrebna sredstva na raz polago. Ze zadnji zbor stranke v Trstu je priporočal zaradi tega ustanovitev književne zadruge, ki se ima sedaj ustanoviti. Nameravani zadrugi je ime , Delavska tiskovna dražba v Ljubljani % registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po § 2. pravil ima zadruga namen, pospeševati gospodarsko korist zadružnikov s skupnim izdajanjem knjig, muzikalij, umetnin, časopisov, po litičnib, strokovnih in leposlovnih, z izvrševanjem knjigotrške ter grafično-artistične obrti in z založništvom knjig vseh vrst. Zadruženi delež (§ 6.) znaša 60 kron. Vsak zadružnik mora plačati vsaj en zadružni delež, sme pa z dovolitvijo načelstva vložiti tudi več deležev. Deleži se vplačujejo ali takoj v goto-vini pri vstopu, ali po dve kroni na mesec, dokler ni znesek vplačan, kar pa se mora zgoditi v 25 mesecih. Kdor zaostane s svojimi obroki tri mesece za seboj in na tozadevni opomin ne stori svoje dolžnosti, izgubi članstvo; njegoyi vplačani obroki pa zapadejo rezervnemu skladu. Cisti dobiček (§ 8) se razdeli kot dividenda med zadružnike po razmerju števila in visokosti zadruženih deležev, ki so bili uplačeni koncem leta, preteklega neposredno pred poslovnim letom po odbitku za rezervni zaklad določenih prispevkov in Proč z brezpravnostjo! Za enake dolžnosti enake pravice! Ljudstvo zahteva tudi za deželni zbor splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico! Če je zrelo za državni zbor, je zrelo tudi za deželni zbor! Politični odsevi. Tiskovni odsek državnega zbora je končno tudi imel sejo. Sklenilo se je glede odgovornega uredništva, da je kaznjivo, če se naznani za odgovornega urednika človeka, ki nima opravljati njegovih nalog. Najbolje bi bilo, da bi se sploh odpravilo funkcijo «odgovornega» uradnika. V Ameriki n. pr. se prav dobro izhaja brez njega. Čudno, da še ni prišlo gospodom zakonodajcem na misel, kako nezroiseln mora biti včasi ta poklic. Vzemimo velik dnevnik, ki obsega pogostoma več gradiva, kakor debela knjiga. Izdeluje se tak list noč in dan. «Otlgovomi» bi moral po zakonu či-tati vsako vrstico, preden pride v list; tudi inse-rate, seveda tudi brzojavna in telefonična poročila. On se torej sploh ne bi smel ganiti iz redakcije, spanju pa bi se moral povsem odvaditi. Fizično je umevno, da mora odgovarjati za sestavke, katerih ne more čitati, preden gredo v tisk, in mora «zanemarjati dolžno pažnjo». — Glede koncesij v tiskovni obrti je odsek soglasno izrekel, da koncesije nasprotujejo pojmu tiskovne svobode in državnim temeljnim zakonom. O do-tičnem paragrafu (12) se bo razpravljalo, kadar poda vlada natančne izjave. — Vlada je hotela, da se sme prepovedati kolportažo na ulicah, če je kak list tekom enega leta dvakrat kaznovan zaradi nekaterih določenih zločinov. Odsek je zavrgel to določbo. Tirolski klerikaloi delajo z Wahr mundo v o zadevo strašno mnogo vode in ostali klerikalci jim seveda slede. Poročali smo že, da so v nedeljo priredili v Inomostu «protesten» shod. V pondeljek je pa pel klerikalni boben po vsej državi češ, kako velikanska katoliška demonstracija je bila to. No, s tem bobnanjem je bilo že precej tako, kakor če otrok v temi kriči, da ga ne bi bilo strah. Klerikalci so se namreč opekli. Sedaj se zv6, da so hoteli sprva prirediti sočasno tri shode; a prepričali so se, da zadostuje en sam prostor. Pred par leti so priredili tirolski klerikalci v Inomostu protesten shod zoper protiklerikalni Ust «Scherer». Takrat je še prihitelo štirikrat toliko kmetov z dežele v mesto, demonstrirat za «sveto vero». Letos je agitiralo vse, kar je klerikalno, ampak kmetje imajo tudi na Tirolskem Že druge opravke. Oranito di Belmonte, papežev nuncij na Dunaju, pravi, da se ni vmešal v notranje avstrijske zadeve, češ, da je Wahrmundova afera splošno verska stvar. Priznati se mora klerikalcem, da so še vedno mojstri v zavijanju. Wahrmund ni pro« fesor v lemenatu ali na «bogoslovni» fakulteti, temveč na pravni. Da za pouk v «cerkvenem pravu» ni treba nič verskega značaja, dokazuje n. pr. to, da so na Bavarskem, ki je gotovo dovolj katoliška dežela, tri univerze, na katerih poučuje po en profesor katoliško in protestantovsko cerkveno pravo. Papežev nuncij goni svojo stvar tako daleč, da postavlja avstrijskega ministra za zunanje zadeve, barona Aehrenthala, na laž. Nuncij trdi, da je zahteval odpust profesorja Wahrmunda in da ne popusti od te zahteve. To je nuncij ne-kolikokrat ponovil. Minister pa je dejal, da nuncij ni stavil nobene določene zahteve. Sedaj se je nuncij celo izrazil spričo nekega «Vaterlandovega» redakterja, da se «minister igra z besedami». Ko je poslanec sodrug Seitz v proračunskem odseku nuncijevo ravnanje imenoval predrzno, mu je predsednik Chiari, član nemške ljudske štranke, dal ukor. Ta «nemška ljudska stranka» je svobodomiselna. Liberalnemu C hi ari ju se torej Bel-montovo ravnanje ne zdi predrzno 1 Čuden liberalizem ! Za povečanje vojske, ki naj obsega 22.000 mož za stalno vojsko, približno 5000 mož za avstrijsko domobranstvo povrh onih 4500, za katere je bilo brambovstvo že leta 1903 povečano, in 4000 mož za ogrsko domobranstvo, se že ogrevajo krščanski socialci. Toda vojna uprava ima še večji apetit. Ce se upelje deloma dveletno službo (ljudstvo pa zahteva največ dveletno 1), hoče zahtevati za 200.000 rekrutov več. Novake, ki niso dovolj zmožni za orožje, hočejo uvrstiti v nove delavske kompanije. Stroški za vpeljavo dveletne službe bi potemtakem znašali 70 milionov; z nekaterimi drugimi stroški bi vojna uprava zahtevala za 106 milionov več. Ta denar bo meščanska gospoda nedvomno našla v proračunu. 20 milionov za železničarje, 4°7 milionov za poštne uslužbence pa gospoda ne mara dovoliti! Zaradi odgoditve sabora so priredili socialni demokratje v Zagrebu velik shod pod milim nebom, ki je bil vzlic slabemu vremenu močno obiskan. — Govoril je sodrug Bukšek in poslanec sodrug K orač. Oba sta močno napadla Raucha in demagogične Starčev>čance. Hrvatska socialno-demokratična stranka je izdala zoper Rauchov absolutizem manifest. Ogrski minister Andrassjr je izjavil, da bo volilna reforma na vsak način tekom spomladi predložena državnemu zboru, hjema bi bila le tedaj, če bi se obstrukcija tako razširila, da bi bilo delo v državnem zboru sploh onemogočeno. T nemškem državnem zbora je poslanec sodrug Ledebour pri razpravi o kolonijah dejal: Stališče stranke glede kolonij se ni prav nič spremenilo. Ce se pa vendar udeležujemo posvetovanja, imamo le ta namen, da preprečimo največjo škodo in da varujemo pravice domačinoy v kolonijah. 0 novem nemikem zborovalnem zakona se poroča, da bo v resnici liberalen. Vlada hoče baje tudi glede jezikovnega paragrafa napraviti koncesije. Kakor znano, je bila v tem paragrafu najprej določba, da je za vse shode na Pruskem dovoljen samo nemški jezik. Vlada hoče s tem zadeti Poljake. Sedaj pa hoče baje dovoliti, da se sme na volilnih shodih govoriti v vseh jezikih; na drugih shodih je raba nemškega jezika dovoljena v tistih okrajih, v katerih je 60% nemškega prebivalstva. V drugih okrajih dobi policija pravico, dovoliti izjeme. Vlada že polagoma retirira. V Berolinu je bilo dne 18. marca 20.000 de lavcev na grobu marčnih žrtev iz leta 1848. Govorniki so pozivali delavce na boj za splošno in enako volilno pravico za pruski deželni zbor. Mir se ni kalil. Komisija ruske dame za deželno brambo je z 19 proti 14 glasom odklonila kredit za stavbo novih oklopnih ladij, dokler ne bo mornarski urad reorganiziran. V Tiilisa je bil v sredo načelnik orožništva polkovnik Runič ustreljen, ko se je peljal v tramvaju. Napadalci so zbežali. Generala Steslja, ki je bil obsojen na smrt, je car pomilostil na deset let trdnjave in na izgubo vojaških časti. Dvobojevala sta se generala F o k in S mir-n o v v Peterburgu zaradi vzajemnih očitanj iz časa obleganja Port Artura. Smirnov je hudo obstreljen Na otoka Haiti izvršuje vlada predsednika A1 ek si s a še vedno grozodejstva. Nekoliko ame rikanskih in evropskih ladij je že pred otokom, da bi ščitili tujce. Aleksis izjavlja, da se ne boji mornarskih demonstracij in da se bo s silo polastil beguncev, če jih ladje ne izroče prostovoljno. On trdi, daje policija odkrila zaroto, ki je stregla njemu in ministrom po življenju. Delavci I Haročajte se na „Rdeči Prapor" ki |e osrednje glasile slovenske so cialno-demokratične stranke. «Rdeči Prapor" izhaja vsako sredo in soboto ter stane za celo leio 10 K 40 v Domače stvari. Dopolnilne volitve za ljubljanski občinski Svet so letos zlasti v tretjem razredu precej obsežne. Kakor je poročal dr. Tri 11 er na zadnji seji občinskega sveta, poteče mandatna doba sledečim svetovalcem: V tretjem razredu izstopijo: E. Franchetti, Jos. Turk, Jos. Prosenc, Jos. Vidmar, KarelMeglič inZirkelbach; zadnji je odložil mandat, ker je imenovan za knjigovodjo v plinarni. — V drugem razredu: Jak. Dimnik, GoršeinA. Svetek; v prvem razredu pa dr. Bleivveis in Grošelj. Volitve bodo za tretji razred dne 22. aprila, za drugi razred 24. aprila, za prvi razred pa 27. aprila, eventualne ožje volitve dan po glavni volitvi, torej 23., 25. odnosno 28. aprila. Ljubljanski poitni uslužbenci se pritožujejo v «Slovenskem Narodu» nad slabimi razmerami v uradu in v službi sploh ter nad izdajstvom klerikalnih poslancev, ki so v proračunskem odseku glasovali proti predlogu poslanca Beera, zahte-vajočim 4,700.000 kron za izpolnitev zahtev te kategorije. Poštni uslužbenci imajo gotovo prav, da se pritožujejo; toda kako naj si človek razlaga enostranost njih pritožbe? Klerikalni poslanci, med njimi Žitnik, so glasovali proti Beerovemu predlogu; to je res. Toda tega niso storili kleri-ralni poslanci sami, temveč enako ljubezen do uslužbencev so pokazali vsi meščanski poslanci, med njimi tudi član Hribarjevega kluba dvorni svetnik P loj. Za predlog pa so glasovali edini socialni demokratje. Poštni uslužbenci lahko posvečajo svoje simpatije, komur hočejo; toda modro ni, da se obešajo sploh kaki meščanski stranki za suknje, kajti njih interesov ne more ščititi nobena. Dokler ne bodo poštni uslužbenci razumeli, da so člani delavskega razreda in da so njih interesi brezpogojno nasprotni kapitalističnim interesom, ne bodo dosegli cilja. Ne le klerikalni, temveč vsi meščanski kandidatje jim bodo pri volitvah obetali vse, kar hočejo: prav tako jih bodo pa vsi prepuščali izkoriščanju, čim bo nastopil zastopnik državnega kapitalizma, finančni minister in naznanil, da ne more odpreti mošnjička. Isti meščanski poslanci bodo pa glasovali za toliko milionov, kolikor jih bo zahteval vojni minister za oboroženo varstvo kapitalizma. Kontiskacijska praksa se je v zadnjih časih zopet dvomljivo spremenila. On času Korberjeve vlade je nastal v Avstriji hvalevreden preobrat. Časopisje je začelo nekoliko svobodneje dihati; smelo se je zapisati marsikatero, tem ali onim krogom neprijetno resnico, ne da bi takoj cenzor pograbil za rdeči svinčnik. Takrat so se oglašali optimisti z neštetokrat ponovljeno frazo, da je itak vse odvisno samo od prakse, da se tudi s slabimi zakoni lahko dobro vlada i. t. d. Tako imamo še vedno stari tiskovni zakon, zaradi katerega si je že cela legija govornikov pokvarila pljuča. A skoraj neopaženo razširja stari slabi zakon zopet svojo pogubno moč. «Vzemimo n. p. «Laibacher Zei tung» od 18. marca. Kar osem konfiskacij naznanja le ena številka uradnega lista; med drugimi je konfisciran tudi zadnji «Delavski List». To pregrešno tiskovino smo slučajno čitali in priznati moramo, da si zaman belimo glavo, kaj je tako ogoičilo tržaškega cenzorja, da je moral pleniti. A ta konfiikacijska praksa m poglavje zase, temveč le en simptom nazadnjaškega režima, ki se je ugnezdil pod Beckom ob tihem odobravanju me ščanskih strank. Le še nekaj časa tako dalje, pa prijadramo šestdeset let po reyoluciji srečno zopet v luko predmarčnega življenja. Predavanje profesorja drja. Šilovica, ki je bilo v nedeljo zvečer v «Mestnem Domu», se mora v vsakem oziru imenovati zanimivo. Dr. S i 1 o v i c je pokazal, da je res modem kriminalist, ki se ne ravna po okostenelih tradicijah juristarije, ampak išče novih potov in novega obzorja. Predavatelj tudi ni izmed onih učenih strojev, ki se napolnijo z ogromno množino znanja in ga potem dajejo v posameznih porcijah od sebe, temveč dela iz potrebe lastnega duha in dela praktično. Predaval je o pogojni obsodbi in o pogojnem odpustu kazni ter je spustil na reformo kazenskega prava v tem zmislu toliko luči z vseh strani, da je moral odobriti njegove nazore vsakdo, če ne stoji na sta rinskem kriminalističnem načelu: «Oko za oko in zob za zob !> Blagodejno je vplival tudi njegov poljudni način predavanja, ki je tudi laiku omo gočil, slediti mu v vseh točkah. Agenturo za veterance so ustanovili v ljubljanski kemični tovarni. Tam ima baje «placmaj-ster» Dirnplatz pravico, sprejemati iu odšla v-]jati delavce. To oblast rabi Dirnplatz, ki ima menda žandarsko kri v žilah, tako, da vpraša vsakega delavca, ki se oglasi za delo, če ima «abšid». Ako ga hma, ga sploh ne sprejme; če ga pa ima, se mora pa zavezati, da pristopi veteranskemu društvu. Da pride do skromnega zaslužka, mora torej delavec povsem brez potrebe žrtvovati da narja za feterajnarsko «uniformo» in za podobne reči, o katerih še bog ne v6, čemu so dobre. Videti je, kakor da bi dobival ta mojster od vete-rancev provizijo za svojo agenturo. Vprašamo pa ravnatelja gosp. H i rs c h a, ali vč za to ravnanje in kdaj bo napravil konec temu počenjaDju? V Rožni dolini se snuje društvo «Otroški varuh». Misel je dobra, in če se uresniči, tudi podpore vredna. Komo poveljništvo pride torej res v Ljubljano. Za dekleta, ki rada plešejo s častniki, je to cončno res zanimivo. Za splošnost pa stvar vendar ni tako važna, da bi zaslužila toliko hrupa, kolikor ga dela n. pr. «Slovenec». Zaradi deželnozborske volilne reforme se vrše kompromisna pogajanja med liberalci in klerikalci. To je prav. Samo svetujemo poslancem obeh strank, naj bodo pametni, pa naj ne mislijo samo na svoje interese in mandate. Četrto kurijo naj le kar pokopljejo. Zanjo se delavstvo zahvaljuje v vsaki obliki. Dopusti za žetev bodo letos dovoljeni za poskus. Cesar je ukazal, da se v vseh zborih vrine v vaje za leto 1908 tritedenski orožni pokoj in da se dovoli v tem času vojakom dopust za žetev. Tivolska «Švicarija» v Ljubljani bo podrta in se zgradi nova, večja, z narodnimi motivi. ^j^S&SKSSSSjRSSSS&SSSSfiS Mizarji, pozor I Vsakdo, ki namerava zapustiti prostor ali delavnico, da si poišče v kaki drugi delavnici dela, sploh vsak mizar ali delavec pri strojih, ki išče dela, naj se oglasi poprej v društvenem lokalu na Rimski cesti št. 19. Nihče ne išči dela v nobeni delavnici, preden se v društvu ne informira o položaju! Shodi. Javna protestna shoda se vršita v nedeljo, dne 22. t. m. ob 2. popoldan v Trbovljah v gostilni g. I. Božiča in ob 5. popoldan v Hrastniku v gostilni g. Eržena z dnevnim redom: Dr. Gessmann minister rudarskih zadev in rudarskih interesov. Rudarji, delavci in trpini, dr. Gessmann ne sme biti rudarski minister! Udeležite se v polnem številu teh važnih shodov. Iz stranke. Ljubljanski krajni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se stranka aktivno udeleži letošnjih dopolnilnih volitev za občinski svet. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in .*. brivnicah Iflff |) Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru j|ituuuuuiuu uuuiiiiju ijuiiij(311^lili! lillZilPjGV registrovane zadruge z omejeno zavezo ki bode v nedeljo, dne 29. marca 1908 ob 2. nri popoldne v salonn gostilne pri „Levu" na Marije Terezije cesti z naslednim dnevnim redom: 1. Vpisovanje članov. 2. Poročilo načelnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo predsednika nadzorstva. 5. Prečitanje pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva za dobo 3 let. 7. Slučajnosti. Zborovanja se smejo udeležiti le že vpisani člani, ozir. taki, ki se pred zborovanjem vpišejo. FRANC HLEBŠ IVAN TOKAN tč. predsednik nadzorstva. tč. načelnik. „Rdeči Prapor" izhaja redno vsako srede in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta S K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Meačijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Upravništvo „Rdečega Prapora", Umetnost in književnost» j Najhujši sovražniki je naslov knjižici, ki jo je spisal Rado Murni k; izdala jo je «Narodna Založba». Namen knjižiti je. poučiti ljudstvo o roditeljih nalezljivih bolezni. Rado M umi k je znan kot humorist. Njegova knjižica o bakterijah je zanimiva; le poljudna se nam ne zdi zelo. Najbolj potrebno bi bilo pač. poučiti ljudstvo o profilak-tičnih sredstvih. Kot prvi pokus na tem polju je priporočljiva. Cena 60 vin., po pošti 70 vin. Društvene vesti. Predavanje. Nocoj ob 8. predava v «Akademiji» («Mestni Dom») profesor Rohrauer iz Zagreba o «Socialnem vprašanju». V Zagrebu nimajo Rohrauerja baš za velikega učenjaka. Bomo videli, kaj ve o socialnem vprašanju. Za delavce in dijake je vstop prosti. Strokovni pregled. Občni zbor društva tiskarjev na Kranjskem je bil v soboto dne 14. t. m. v Ljubljani. To je najstarejše strokovno društvo, kot tako je obhajalo dne 8. februarja t. 1. prav štirideset let. Dolga je ta doba in splošno je tudi znano, kako velikanske uspehe ima zaznamovati ta organizacija v interesu svojih članov. Osnovalo se je pred štiridesetimi leti kot navadno izobraževalno društvo, a kaj je danes to društvo v socialnem oziru za člane in za njih svojce, nam pojasni karnajkrajši posnetek iz letnega poročila. Društvo šteje 162 članov (rednih) in enega onemoglega. Med letom sta umrla dva člana (1 časten). Dohodkov je imelo društvo na članarini 11.041-80 K, vpisnini 12 K, dohodek imetja 1480 64 K in različni dohodki 971-25 K; skupaj torej 13.505 69 K. Stroški pa znašajo za bolniško podporo 2604 60 K, brezposelno podporo 718 K, za podporo potujočim članom 1027 20 K, onemoglim 1056 K, sirotam 488 K, vdovam 374 K, pogrebnine 300 K, za preselitvene stroške 80 K; skupaj torej za podpore 664780 K; dalje za izobrazbo 1133 86 K, upravo 1138 87 K, organizacijo 872-22 K ter različni izdatki 2736 24 K; vsi izdatki torej 12 528 99 K. Imetje seje pomnožilo za 976 70 K in je naraslo koncem leta na 37.536 09 K, razen knjižnice in inventarja (2700 K) ter tarifnega in dispozicijskega sklada. Knjižnica šteje 1427 knjig; društvenikom je na razpolago 28 časnikov (med njimi 7 socialističnih, strokovni in politični listi in revije). Preteklo leto spada med leta mirnega razvoja. Kljub temu je imelo društvo štiri zborovanja, odbor pa 18 sej; razen tega pa je imel pododbor: tarifna komisija tudi vrsto sej, ki so se pečale glavno z nadzorovanjem mezdnega tarifa. Z novim letom je stopila Ljubljana v IV. mezdni razred, tako da znaša sedaj v provinciji najnižja plača 26 K, v mestu Ljubljani pa 28 K. Večina stalnega pomočništva je tudi imelo plačan dopust do enega tedna. V odbor so bili izvoljeni: Predsednikom L. Werzak. podpredsednikom I. Mlinar, računoyodji O. Planine, blagajnikom I. Komar, blag. nam. Ig. Lainpič, zapisnikarjema: E. Jakhel in A. Štrekelj, knjižničarjema Š. Dražil in 1. Na-bernik, odbornikoma M. Hrovatin in V. Koželj. Računskim preglednikom I. Giber, F. Ojstriš, O. Tutta. Upraviteljema potninske blagajne: O. Planine za Ljubljano in M. Petrič za Novo mesto, Glam tarifne komisije so: A. Hrovatia, P. Jeločnik, F. Jezeršek, Jos. Linhart, Jos. Pavlic, R. Stibinger in O. Tutta. Vsi izvoljeni so porok, da bo društvo tudi zanaprej izvrševalo si dano nalogo in stalo na čelu modernega delavskega gibanja na Slovenskem, kar je tudi predsednik po sprejetju mandata naglašal. K štiridestletnici le čestitamo društvu. oziru, takrat se je Rybar pridružil Kristanu. Dva meseca pozneje je pa poklical koroškega Gra-fenauerja v Trst in grmel ravno proti oni volilni pravici, ki jo je poprej hvalil. Vspeha seveda ni dosegel. Toda sedaj je spet spremenil nazore. Včeraj na shodu v Gropadi je hvalil istrskeg i dokt. Laginjo, ker je pridobil Slovanom v I -tri — ki tvorijo dvotretjinsko večino prebivalstva — 19 mandatov in privoli!, da se eni tretjini Italijanov v deželi dd 25 mandatov v deželni zbor Istre. Poslanec R y b a i- spreojinja politične nazore tako kakor mi — obleko. Narodnjaki so mu postavili slavolok in na shodu so se samega navdušenja — solzili. Poslanec Rybaf pač v6, kakšne volilce zastopa, zato se tudi iz njih norčuje. Gospodarski pregled. Tržaške delavske zadruge imenitno napre- dujejo. Pogledati je treba samo številke. Evo: Pregled razprodaje: Zadružna doba 1906—1907 1907—1908 Kron Kron Julija 12521-05 2106509 Avgusta 11996 74 21283-22 Septembra 14183-43 22637 38 Oktobra 15557-59 25635-84 Novembra 16364-22 27497-52 Decembra 18991-80 30430-04 Januarja 17665-92 32121-53 Februarja 16795-39 3671015 124076-14 217380 77 Dividende: V mesecih septembru, oktobru Dopisi. Trst. Ker je vlada izdala naredbo za ustanovitev obrtnega sodišča v Trstu, se vrše volitve delavskih sodnikov že meseca maja. Strokovne organizacije so ustanovile v to svrho juridični tečaj za organizirane delavce. Delavskih sodnikov bo v tem sodišču 50 in 50 gospodarjev. Delavce poučuje odvetnik dokt. Puecher. Kdor se misli vpisati, naj se takoj oglasi pri lastni organizaciji. Trst. Poslanec Rybar je jako čuden političen mož. Ko je sodrug Kristan lansko leto trdil na shodu v «Narodnem Domu» v Trstu, da se v politiki ne da takoj vsega doseči in da je splošna volilna pravica v državni zbor začasno vrhunec pridobitve v narodnem, kakor tudi v socialnem novembru, decembru, januvarju in februarju se je razdelilo društvenikom za 2715 95 K blaga dividend zadružne dobe 1906—1907. Podpore vdovam in bolnim članom, se je dalo v mesecih septembru, oktobru, novembru, decembru, januvarju in februarju za 90911 kron blaga. Februarja leta 1907 se je razprodalo za 16795-30 kron blaga; februarja 1908 se je razprodalo za 3671015 kron!! Ako slovenski in italijanski narodnjaki, ki so v večini štacunarji, vpijejo proti socialistom, se ne more trditi, da je to brez vzroka. Glovek, ki se ga davi, ne bo hvalil onega, ki mu stiska vrat... Veste, jaz tudi nisem kak tepec, ki veruje kakršnokoli hvalisaije; za to sem pa pač hvaležen, da so mi priporočili sodenerske mineralne pastile — prave Fayeve seveda. Te so res pravo čudo. Če ste hripavi, če kašljate, če ste za-sliženi, če bolehate za tvorbo kisline v želodcu: par Fayevih pravih Sodeaer, pa ste zdravi. Smete mi verovati, jaz jemljem Fayeve prave Sodener že deset let. Kupite jih lahko v vsaki lekarni, droge-riji in trgovini z mineralno vodo po K 1-26 skatljica. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert Dunaj, IVA, Grosse Nengasse 27. ¿/\>JjuA¿ »> i X/wriAp JHuism' xí'iijo dfôrxj, po ceni in. ntv/ljiiHT potovali rta/s& obrnejo .xS>//? on