• A Vli I9341 *
Učiteljski tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. V. U- — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
=r=:	-	-_____	Uredniltvo in uprava: Ljubljana, Franiilkantlca ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
= j+lesecna priloga Mrl/OSVeRU« = 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon 3112
Delovanje Jugoslovenskega učiteljskega udruženja
sekcije za dravsko banovino v Ljubljani Tajniško poročilo za poslovno leto 1933/34
Pričujoče poročilo kaže okvirno sliko or-ganizačnega dela in stremljenja v preteklem upravnem letu. Poročilo navaja le načelna, za ves stan važna vprašanja in opušča vse drobne zdeve tako z ozirom na čas kakor na prostor. Omenjam le, da je tekom leta iskalo raznih informacij'tudi veliko število članstva osebno. Dopisovanje med sekcijo in člani se je vršilo v načelnih zadevah potom sires. društev, v manj važnih vprašanjih pa tudi neposredno. Ta :način dopisovanja, ki v načelu ni dober, ker izgubijo sreska društva pregled o željah in potrebah članov, je uvedla sekcija le radi izgubljene poštninske prostosti.
Vsa zadnja leta delo organizacije trajno narašča. Opravilni zapisnik izkazuje 3183 številk napram 2700 v lanskem letu. Delo se množi, ker potrebuje članstvo čimdalje večje opore od svoje stanovske organizacije. Večji obseg dela pa je tudi direktna posledica danes vladajočih izredno težkih razmer. Vodstvo v polni zavesti svoje odgovornosti do organizacije mi opustilo nobenega ukrepa, od katerega je pričakovati koristi za stan in šolo. Največjo pozornost je posvečalo vsem načelnim vprašanjem in je stremelo predvsem za dosego čim večjih dobrin za učiteljstvo. Spričo današnjih težkih gospodarskih prilik uspehi dela niso v nikakem razmerju s prizadevanjem sekcije. Glede ureditve pravnih zahtev učiteljstva pa smo storili brez dvoma korak naprej. Četudi d^nes še ni vidnih uspehov, smo vendar pripravili teren s tem, da smo dovoljno informirali na vseh mestih počenši od sreza do ministrstva vse odločujoče osebnosti o utemeljenosti svojih zahtev za pravno in moralno zaščito. Zaščito članstva smo izvedli do skrajnih mej.
Ožje vodstvo.
Ožje vodstvo sekcije, sestoj eče iz v Ljubljani bivajočih članov upravnega odbora, je razmotrivalo na sedmih posvetih o splošnih in načelnih organizačnih zadevah in ukrepih za zboljšanje učit. položaja. Poleg tega je imelo tudi več sestankov, h katerim so bili pritegnjeni tudi ožji sodelavci in člani odsekov sekcije. O vseh važnih zadevah je obveščalo vsa sreska društva in člane upravnega in nadzornega odbora. S svojimi edini-cami in člani upravnega in nadzornega odbora je bilo vodstvo sekcije v najtesnejšem kontaktu.
Upravni odbor.
Upravni odbor sekcije je imel v preteklem letu 3 seje, dve od teh skupno z nadzornim odborom. Prva seja se je vršila 18. avgusta 1933. Druga skupna seja je bila 3 septembra. Obravnavala je izključno razmere, ki so nastale v organizaciji po zadnji glavni skupščini. Rezultat seje je komunike, ki je bil predložen zboru predsednikov 24. septembra 1933 v Celju. O seji je prinesel informativno poročilo »Učit. tovariš«. Na tretji seji 17. junija 1934 je razpravljal upravni odbor o aktualnih načelnih zadevah, določil pa je tudi d;an in dnevni red za skupščino.
Zborovanje društvenih predsednikov.
V	preteklem letu je sklicala sekcija dvakrat predsednike sres. društev na zborovanje. Na obeh predsedniških zborih sta prisostvovala tudi upravni in nadzorni odbor. Prvi predsedniški zbor se je vršil 24. septembra 1933 v Celju z asanacijo razmer v JUU kot glavno točko dnevnega reda. Predsedniki so soglasno odobrili in sprejeli komunike upravnega odbora. Sprejetih je bilo tudi več drugih važnih sklepov, med drugimi sklep glede tiska »Našega roda« in delovni program za leto 1933/34.
Drugi predsedniški zbor je bil 14. januarja 1934. Tudi ta zbor je razmotrival vprašanje ureditve razmer v stanovski organizaciji in je v celoti odobril stališče, ki ga je skupno s sedmimi drugimi sekcijami zavzela naša sekcija na sestanku predsednikov sekcij v Beogradu 15. decembra 1933.
O poteku obeh predsedniških zborih je poročalo stanovsko glasilo.
Sreska društva.
V	upravnem letu 1932/33 je imela sekcija 33 sreskih društev. 2e leta 1931. po izvršeni formaciji sreskih društev na osnovi novih pravil pa se je pojavila med učiteljstvom škofjeloškega sodnega okraja, pripadajočega teritoriju sres. učit. društva v Kranju, želja, da si radi neugodnih terenskih razmer, ki so ovirale oddaljenejšim članom udeležbo na društvenih zborovanjih in ker so dobili svojega nadzornika, osnuje svoje lastno društvo s sedežem v Škof j i Loki. Sekcija je upoštevala upravičene razloge in je že tedaj pristala na ustanovitev novega društva. Zaradi raznih vzrokov se je ustanovitev zavlekla in se je učiteljstvo škofjeloškega sodnega okraja od
kranjskega učiteljskega društva odcepilo šele v upravnem letu 1933/34. Ustanovni občni zbor se je vršil v navzočnosti predsednika sekcije in predsednika kranjskega sreskega učit. društva v Škof j i Loki dne 2. decembra 1933 ter šteje sekcija od tega dne 34 sreska društva. Naše novo društvo vzorno deluje in so pristopili vanj tudi učitelji, ki do njegove ustanovitve spričo oddaljenosti svojega službenega kraja od društvenega središča, ki jim je skoraj onemogočala sodelovanje v društvenem življenju, niso bil člani JUU. Z vsemi društvi je bila sekcija v živahnem medsebojnem kontaktu. Odnošaji med društvi in sekcijo so bili razven v enem primeru, na katerega smo opozorili vsa društva z obširno okrožnico štev. 2422 z dne 25. aprila t. 1., najlepši. Tudi razmerje med sekcijo in tem društvom pa se je uredilo in so nesoglasja izravnana. Sreska društva so se v polni meri zavedala, da je treba sekciji pri delu za iz-vojevanje načelnih zadev najjačje opore in so v svojem delokrogu točno in vestno vršila vse akcije, v katerih je apelirala sekcija na njihovo sodelovanje.
O položaju v organizaciji in o svojem delu je obveščala sekcija društva in članstvo z okrožnicami, kakor tudi z objavami v stanovskem glasilu. Vseh okrožnic je razposlala sekcija 82, od teh na sreska društva 58. Druge okrožnice so bile razposlane na sekcije JUU in člane našega sekcijskega upravnega in nadzornega odbora, na narodne predstavnike in drugam. Včlanjenih je v društvih skupno 3260 učiteljev in učiteljic. Kakor je razvidno iz tabele, je članstvo v preteklem letu padlo za 21. Vzrok padca v splošnem sekciji ni znan, poznanih ji je le par primerov, ko so motivirale članice svoj izstop z redukcijami drag. doklad. Ta motivacija pa nam kaže, da so med našim članstvom še vedno taki, ki ne poznajo težkoč, s katerimi se morajo danes boriti vse stanovske organizacije, ki ne poznajo in ne upoštevajo današnjih izrednih razmer in iščejo zato za vsako stvar krivca le v svoji stanovski organizaciji. Mesto da bi se ravno radi teh razmer ti člani še tesneje oklenili organizacije in ustvarjali s tem boljše predpogoje za uspešno delo, jo razkrajajo, ker sejejo s svojimi izjavami, grožnjami za izstop in z izstopom nezaupanje v organizacijo in malodušje med članstvom.
I.
II.
Zap. št.	Sresko učiteljsko društvo	Članov 1. 1933	Članov 1. 1934	+	—
1	Brežice......	108	101	_	7
2		197	189	—	8
3	Črnomelj - Metlika . .	64	71	7	—
4	Dolnja Lendava . . .	86	75	—	11
5	Dravograd.....	93	85	—	8
6	Gornji grad ....	37	42	5	—
7		124	129	5	—
8	Kočevje......	127	129	2	—
9	Konjice......	62	59	—	3
10		46	50	4	—
11		129	96	—	33
12		136	105	—	31
13		136	138	2	—
14	Litija.......	127	123	—	4
15	Ljubljana - mesto . . .	196	204	8	—
16	Ljubljana - okol. vzh. del	118	126	8	—
17	Ljubljana - okol. zah. del	135	140	5	—
18	Ljutomer.....	114	111	—	3
19	Logatec......	103	107	4	—
20	Maribor - mesto . . .	85	73	—	12
21	Maribor - desni breg	104	105	1	—
22	Maribor - levi breg . .	82	84	2	—
23	Murska Sobota . . .	134	135	1	—
24	Novo mesto ....	93	98	5	—
25		59	58	—	1
26		147	139	—	8
27		118	122	4	—
28	Slovenjgradec ....	44	45	1	—
29	Slovenska Bistrica . .	67	64	—	3
30		45	41	—	4
31	Škofja Loka ....	—	64	—	—
32	Šmarje - Rogatec . . .	79	78	—	1
33	Šoštanj......	52	48	—	4
34		34	26	—	8
Skupaj . . .		3281	3260	64	149
•M m	Sresko	Število članov	s* a >	'c* O?	.1
a. <o N	učiteljsko društvo		i-5 N 3	11 .¡3-S	■5-8 £ £ >W 0.
1		101	49	5	4
2		189	82	5	5
3	Črnomelj - Metlika . .	71	ni posl. podatkov		
4	Dolnja Lendava . . .	75	60	6	6
5		85	50	5	5
6	Gornji grad ....	42	71	5	5
7		129	65	7	7
8		129	53	5	4
9		59	78	5	4
10		50	71	5	5
11		96	68	4	3
12		105	57	3	2
13		138	56	5	3
14		123	67	6	5
15	Ljubljana - mesto . . .	204	46	5	5
16	Ljubljana - okol. vzh. del	126	75	5	5
17	Ljubljana - okol. zah. del	140	82	6	6
18		111	56	5	4
19		107	56	3	2
20	Maribor - mesto . . .	73	68	5	4
21	Maribor - desni breg	105	73	6	4
22	Maribor - levi breg . .	84	82	5	5
23	Murska Sobota . . .	135	58	4	5
24	Novo mesto ....	98	69	5	5
25		58	64	5	4
26	Ptuj.......	139	68	7	5
27		122	70	6	6
28	Slovenjgradec ....	45	77	5	5
29	Slovenska Bistrica . .	64	84	5	5
30		41	56	5	2
31	Skofja Loka ....	64	73	3	3
32	Šmarje - Rogatec . . .	78	49	4	4
33	Šoštanj......	48	90	5	1
34	Žužemberk.....	26	80	4	4
Skupaj . . .		3260	67	164	142
Razpredelnica II. kaže, da eno s. u. društvo ni poslalo podatkov, zato je slika nepopolna. 33 s. u. društev je imelo 164 zborovanj, na katerih sta bili 142 predavanji. Povprečni obisk se je dvignil napram lanskemu letu od 65 na 67%. Najlepši povprečni obisk izkazuje s. u. dr. Šoštanj 90%, najslabšega pa s. u. društvo Ljubljana mesto s 46%.
Neorganizirano učiteljstvo.
Sekcija skuša že vsa leta dognati točno število neorganiziranega učiteljstva v dravski banovini. Leto za letom zato naproša, naj sreska društva istočasno s članskim izkazom dostavijo tudi izkaz neorganiziranih učiteljev in navedejo tudi vzroke neorganizi-ranja. Ker je mogoče podati zanesljivo sliko o tem le tedaj, ako razpolaga sekcija s podatki vseh društev, je naprosila za odgovor tudi ona, na čijih teritoriju je organizirano vse učiteljstvo. Če tudi je uspeh našega apela na društva letos boljši kakor prejšnja leta, še vedno ne moremo v tem pogledu podati točne slike. Lani nam je poslalo podatke od 33 le 13 društev, ki izkazujejo skupno 184 neorganiziranih učiteljev in učiteljic. Letos je odgovorilo sekciji 21 društvo. V treh društvih: Maribor 1. breg, Slovenjgradec in Šoštanj je organizirano vse učiteljstvo. Na področju ostalih 18 društev znaša skupno število neorganiziranih učiteljev 262.	A
Delo sekcije.
Največjo važnost in vse svoje sile je polagala sekcija v preteklem upravnem letu ureditvi najbolj perečih vprašanj učiteljskega stanu t. j. zopetni uzakonitvi učiteljske stalnosti, preureditvi razpisa in oddaje službenih mest in izpremembi disciplinskega postopka. Vse delo vodstva sekcije je bilo osredotočeno na teh treh vprašanjih in je za čim aktivnejše sodelovanje vsega članstva za dosego zastavljenega cilja organizirala tudi pri sreskih društvih najširšo akcijo. Predloge projekta za iz-premembe in dopolnitve v zakonu o narodnih šolah, ki so izšli 13. julija 1933 kot priloga 1. štev. Učiteljskega tovariša, je izdelala naša sekcija. Predložila jih je glavnemu odboru JUU, ta pa jih je po odobritvi predložil skupno s posebnim proglasom kot zahtevo vsega učiteljskega stanu v državi merodajnim krogom v Beogradu. Isto so storile vse sekcije v državi na svojem območju in vsa naša sreska društva, ki so določila posebne deputacije in predala zahteve učiteljstva osebno narodnim poslancem, sreskim načelnikom in predsednikom sreskih odborov politične stranke. Pri akciji celotnega udruženja za realizacijo največjih teženj učiteljskega stanu je naša sekcija iniciativno sodelovala tako v idejnem kakor organizatoričnem oziru. Na'nujnost1 potrebe uvedbe učiteljske stalnosti, izpremem-be razpisa in oddaje službenih mest in izpre-membe disciplinskega postopka pa je opozarjala sekcija po svojih zastopnikih tudi osebno vse odločujoče uradne osebe kakor tudi politične voditelje tako v banovini kakor v Beogradu. Še posebej pa je poudarjala nuj-
nost tudi v svojih predstavkah za osebno zaščito članstva, ki jih je pošiljala na vsa odločujoča mesta.
Stalnost učiteljstva
je in ostane končni cilj našega dela. Vrnitev stalnosti ni le v interesu učiteljskega stanu, marveč je v še večjem interesu razvoja naše narodne šole. Naša zahteva po stalnosti ne le v službi, ki smo jo izgubili v decembru 1932 s tem, da je narodna skupščina sprejela predlog o avtentičnem tolmačenju § 110. urad. zakona, kateri govori o prestanku službe, marveč po stalnosti na mestu, ni utemeljena zgolj s stanovskega, marveč istočasno tudi s čisto šolskega in narodno prosvetnega stališča, ker je stalnost na mestu najelementarnejši predpogoj za napredek šole in za uspešno delo učitelja med narodom. -
Naše težnje po izpremembi razpisa službenih mest, nastavljanja in premeščanja.
V zakonu o narodnih šolah navedene določbe so pokazale v teku let vse svoje hibe. Splošen letni razpis se v praksi ni obnesel. Vsa boljša med letom izpraznjena mesta se oddajajo takoj in se razpisujejo po pretežni večini le slabša mesta. Oddaja boljših mest se vrši brez vsake konkurence, kjer naj bi odločala kvalifikacija in socialne razmere prosilca, marveč se oddajajo po posredovanju lajiških krogov po čisto drugih in osebnih vidikih. Zato se dogaja, da pridejo na boljša mesta ljudje, ki niti ne izpolnjujejo pogojev, katere zahteva za tako mesto zakon, dočim učitelji z najboljšo kvalifikacijo in številnimi družinami ne morejo nikamor in vlagajo leto za letom brez vsakega uspeha prošnje za premestitev v kraj, kjer bi jim bilo mogoče izšolati svoje otroke. Umevno je, da vzbuja tak način oddaje mest pri učiteljstvu zagrenjen odpor in je upravičena njegova zahteva, naj se raz7 pisujejo vsa mesta. Na težke posledice te prakse, radi katere trpe zlasti učitelji družinski očetje in matere in vsi starejši učitelji sploh, je sekcija opetovano ustno in pismeno opozarjala merodajne činitelje in ob vsaki priliki prikazovala nujnost, da se mesta med šolskim letom ne oddajajo, marveč čakajo na razpis. Da pa bi delo na taki šoli v primeru izpraznitve večih mest ne trpelo, naj hi si pomagala uprava začasno z dodelitvami po potrebi službe, vendar naj ostanejo ti učitelji v staležu v kraju, ki so ga dobili po razpisu.
Enkratni letni razpis pa ima še druge hibe. Po določbah zakona bi moral biti razpored gotov do 15. avgusta vsakega leta, premeščeni učitelji pa bi morali biti na svojih mestih do 25. avgusta. Izkušnja pa je pokazala, da tega ni mogoče izvesti in da učitelj v začetku leta ne ve, ali bo ostal na starem mestu, ali bo postavljen na mesto, za katero je zaprosil. Tako je na jesen na nekaterih šolah preveč učiteljstva, dočim ga na drugih primanjkuje.
Zato bi bilo v samem interesu uspeha na narodni šoli izvesti razpis in oddajo službenih mest tako, da se vsa izpraznjena mesta takoj razpisujejo.
Razpisi naj se objavljajo mesečno v »Službenih novinah« in »Službenem listu«. V razpisu naj bi bila upraviteljska mesta posebej označena. Za oddaio razpisanih mest naj se ustanove pri banskih upravah in pri ministrstvu prosvete posebne komisije, v katerih bo zastopano z dvema članoma tudi učiteljstvo. Vsa razpisana mesta naj se oddajajo takoj. Prosilcu, ki je mesto prejel, naj se po objavi premestitve v »Službenih novinah« takoj izstavi dekret, službo na novem mestu pa naj nastopi šele v teku glavnih počitnic. Z uveljavljenjem tega postopka se ne bo dogajalo, da bi se selili učitelji na svoja nova službena mesta šele pozno jeseni, marveč bo vsakdo pred začetkom šole že na svojem mestu. Sedaj nastajajo po izvršeni razmestitvi na šolah nove vrzeli, ki se izpopolnjujejo z dodelitvami, često pa tudi s stalnimi premestitvami. Tako učitelj še dolgo po začetku šolskega leta ne pride do rednega dela in otroci ne do rednega pouka. Vse to bi z uzakonitvijo našega predloga izostalo.
Podrobneje obravnava to vprašanje predlog projekta za izpremembo in dopolnitev zakona o narodnih šolah, ki so ga prejeli svoječasno vsi naši člani kot prilogo »Učit. tovariša«.
Naj omenim v kratkem tudi letošnje razpise. Sekcija se je trudila za dosego razpisa prav vseh izpraznjenih mest, skušala pa je doseči tudi, da bi bil objavljen razpis tako pravočasno, da bi. imelo učiteljstvo dovolj časa, odločiti se za primerno mesto in bi si prosilci lahko mirno oskrbeli vse potrebno. Z ozirom na to, da razpisi še konec maja niso bili objavljeni v »Službenih novinah«, je
naprosila najmerodajnejše činitelje za osebno intervencijo pri g. ministru prosvete, kar se je tudi zgodilo. Po zatrdilu na uradnih mestih so razpisana prav vsd mesta, ki So bila izpraznjena do dne, ko je bil stavljen ministrstvu predlog za razpis. Niso se razpisala le ona mesta, ki so izpopolnjen ž dodelitvami učiteljev, kateri so se na uradno vprašanje prostovoljno izjavili, da zanje zaprošajo. Nekatera sreska društva so protestirala pri sekciji ptoti temu, da V Ljubljani tii ražpišartb nobeno mesto in pripisujejo celo krivdo organizaciji. Že na prfedSedhiškem zbotU rtifešecd januarja t. 1. v Ljubljani je bilo razjasnjeno, da bi v Ljubljani kljub rešitvi prošenj za upokojitev, ki so jih vložili tovariši s polno službeno dobo, ne postalo nobeno mesto prosto in da je stalež učiteljstva popoln, četudi so starejši tovariši na dopustu do upokojitve. Tako stanje je nastdlo z UVeljdVljenjem § 30. fin. zakona za leto 1933./34., zaradi katerega je bilo več vzporednic ukinjenih, šolski upravitelji so izgubili oprostitev poučevanja in so morali v razrede in iravno tako so se morali zaposliti v razredih predmetni učitelji. Največji razlog pa so številne namestitve v prejšnjih letih, ki so se vse vršile brez ¡razpisa in mnoge tudi brez stvarne potrebe. V vsakem konkretnem takem primeru je sekcija intervenirala na merodajnih mestih in opozarjala na nepravilnosti in na zagrenje-nost, nerazpoloženje in odpor, ki vlada radi tega med starejšim zaslužnim učiteljstvom, zlasti med učitelji družinskimi očeti in materami.
Z akcijo, ki jo je organizirala in izvajala, je skušala doseči sekcija tudi
preureditev disciplinskega postopka
za učiteljstvo. Določila zakona o narodnih šolah so tudi v tem pogledu silno pothanjk-ljiva in jih je treba po vzorcu disciplinskih predpisov za ostale stroke državnih nameščencev, za katere veljajo določbe uradniškega zakona, izpopolniti tako, da bo učiteljstvo dovoljno zaščiteno pred neosnovanimi obdol-žitvami. Za to upravičeno zahtevo učiteljstva se bori stanovska organizacija od uveljavlje-nja žakona o narodnih šolah, najinteiizivnejše delo za izpremembo pa je razvila zlasti v sedanjem času, ko učiteljstvo največ trpi radi pomanjkljivosti postopka. Ob vsaki priliki, zlasti v vsakem konkretnem zaščitnem primeru je tolmačila staligče učiteljskega stanu na vseh merodajnih mestih in ppozorila na nedostatke v pismenih predstavkah in tudi ustno, kadarkoli se je zglasilo na kakem takem mestu njeno zastopstvo. Učiteljstvo upravičeno pričakuje, da najde za svoje delo vsestransko zaslombo in zaščito ne le kot stan, marveč tudi kot poedinec. Zaslomba in zaščita morata iti do skrajnih konsekvenc in to v vsakem poedinem primeru. Posebno računa učiteljstvo na to radi tega, ker izvršuje Svoje delo kot državni organ in smatra, da se s premalo zašito učiteljstva v vsakem primeru ruši tudi avtoriteta državne uprave.
Zato so potrebni nujni ukrepi, ki bodo pokazali, da se učiteljstvo lahko zanaša na pomoč in oporo pri svojem težavnem delu. Naša temeljna načela za preureditev disciplinskega postopka so: Predvsem je treba zaščititi učiteljstvo pred zlonamernimi in neutemeljenimi obtožbami. Sprejemajo naj se samo obtožbe s podpisi prvotnih iniciatorjev. Anonimne ovadbe naj oblastva odklanjajo. V vseh primerih, kjer se izkažejo obdolžitve za neosnovane in zlonamerne, naj pokrene ban-ska uprava oz. ministrstvo proti ovaditeijem potrebne mere, da prejmejo zasluženo kazen. Le na ta način se bo čutilo učiteljstvo varho in bo lahko mirno vršilo svoje delo v šoli in izven nje.
Obdolženemu učitelju naj se dovoli vpogled v obtožnico in vse disciplinske spise, kakor ima enako pravico vse drž. uradništvo. Pravico naj ima do preiskave, do .razprave in do branilca, kakor določa uradniški zakon za ostale stroke državnih uradnikov. V nobe-pem primeru naj se ne izvrši ukrep ali izreče kazen, preden učitelj ni bil zaslišan. Disciplinska sredstva naj se uporabljajo postopoma in naj šele izčrpanim kaznim za nered-nost slede druge težje disciplinske kazni. Razsodba in odločba o kazni naj se z razlogi vred priobči učitelju pismeno, kakor velja to za ostale stroke državnih uradnikov. Tudi učiteljstvu naj se prizna pravica do priziva proti razsodbi in do obnovitve postopka. Poleg disciplinskega sodišča pri ministrstvu naj se obnove budi banovinska disciplinska sodišča. Le s tako ureditvijo disciplinskega postopka bi bilo učiteljstvo obvarovano in zaščiteno pred neutemeljenimi obtožbami.
Sistemizacija službenih mest.
V maju je imenoval predsednik ministrskega sveta komisijo za izdelavo načrta uredbe o sistemizaciji služb za vse stroke drž. nameščencev. Namen odredbe je, da se točno dožene število vseh mest po strokah in položaj nih skupinah, v katere so te stroke razporejene in število mest za uradniške pripravnike. Namen odredbe je, da se točno dožene število vseh službenih mest in da se postavijo določene meje tako glede na nove postavitve kakor glede na napredovanja. Da bi izpadla sistemizacija za učiteljstvo čim ugodneje, je izdelala sekcija poseben predlog in ga dostavila I. O. z naročilom, da zastopa na merodajnih mestih v predlogu določene Smernice. Predlog pa je dostavila tudi na druga mesta s prošnjo za izposlovanje upoštevanja pri sestavi uredbe. Glavne točke predloga so: Sistemizacija mest za učitelje narodnih šol naj še izvrši po banovinah, kakor je že sedaj urejeno z drž. proračunom. Ker je po vseh banovinah še mnogo učiteljskih mest nezasedenih in obstoja poleg tega potreba po ustanavljanju in otvarjanju novih šol, razredov in oddelkov, je neobhodno potrebno zvišati
sedanje stanje učiteljstva po vseh skupinah. Zlasti je treba zvišati število mest za pripravnike. Za učiteljstvo narodnih šol, za katero se zahteva daljši študij kot za ostale Uradnike; in se mu nalaga poleg dela v šoli še obvezno izvenšolsko delo, naj se določi večje število mest v V. skupini. Za dosego te skupine naj se ukinejo pogoji § 258. urad. zak. Določi naj se, da more učitelj napredovati na prazno mesto v V. $kupirtt.bt£ž ožita fia leta starosti, ako je prebil v Vt. skupini 3 efdktivna leta in znese, njegova poVprečna ocena v poslednjih treh letih prav dobro.
Upraviteljem ndrOd. šol naj se z uveljaV-ljenjem zakona oz. uredbe o sistemizaciji določi tudi zvanje in prizna za vršenje upravitelj skih poslov posebna nagrada. Uredi naj se položaj učiteljem na šolah za defektno de-co V zmislu svoječaSrlih zakottskih dbločil, ki se nanašajo na nastavnike teh šol. Ravno tako naj se predvidijo dolbčbe za definitivno materialno urediteV nadzorniškega položaja. Učiteljicam žen. ročnih del in veroučiteljem, ki jih je zatekel zakon r službi, naj se določi zvanje in sistemizira dejanskemu stanju odgovarjajoče število mest v poedinih skupinah.
Zaščita članstva
kaže najjasneje, kdo nujno nam je potrebna stalnost in kako. pomanjkljivi so naši disciplinski predpisi, kaže pa nam tudi težke razmere, v katerih mdra vršiti svoje delo učitelj na deželi,
Sekcija v polriem obsegu izVaja zaščito članstva po novem pravilniku. Naše zahteve so jasne in upravičene. Ne zahtevamo nič drugega kakor pravičnost in poštenost. Zavedamo se, da v tem pogledu ne sthemo popustiti, ker smo na pravem potu. Kdor je kriv, ga ne ščitimo in ne zagovarjamo, hočerrio pa, da se njegova krivda preišče in dokaže. Ne bojimo se strogosti, če vzpostavlja red in je pravična in poštena.
Četudi ne uspemo v vseh primerih, zajezi" mo z odporom val, ki bi sicer utegnil postati usoden za stan in šblo. Delo za zaščito je najtežje, inajneprijetnejše lin nam jemlje tudi obilo časa. Naša stalna zahteva pri vršenju zaščite je bila, naj se anonimne OVadbe ne upoštevajo. V Vseh prittierih naj se uvede disciplinska preiskdva, pri kateri naj ima obtoženi učitelj vpogled v ovadbo in polno možnost zagovora. Ako preiskava pokaže, da je dvadba neresnična in zlonamerna, naj da prosvetno oblastvo obtoženemu učiteljv možnost, da si poišče zadoščenja pred sodiščem. Uprava pa naj tudi sama z vsemi sredstvi zaščiti ugled in avtoriteto učitelja kot drž. organa in naj zlonamerne ovaditelje uradno žasleduje in skrbi; da prejmejo zasluženo kazen. Take primete bi bilo treba jdvno obravnavati, ket le tedaj bodo prenehale neprestane ovadbe, ako še bo iniciator zavedal, da mora za svoje dejanje odgovarjati tudi.pred sodiščem. To načelo bi bilo potrebno izvajati že v interesu upraVe same, zakaj z ugledom ih avtoriteto vsakega državribga organa se rdši tudi ugled in avtoriteta oblasti.
Zaščitne podatke overavljajo srCs^a. društva oz. sreski zaščitni odbori. V splošnem postopajo pri tem delU popolnoma objektivno, tako da se sekcija nanje lahko zanese. V par primerih pa smo prejeli po sreskih društvih podatke, ki se v teku zaščite niso izkazali za verodostojne. Taki primeri močno kVarijo naše delo in slabe moč naše intervencije. Namfcrrto potrjevanje neresničnih podatkov in prikrivanje stvari, ki bi sariie po sebi za zaščiteriea ne bile Ugodhe, ne le dd prizadetemu ne more koristiti, marveč je naravnost grobdkop za uspešno zaščito sploh. Pri opisu stvarnega položaja in potrjevanju podatkov morajo sreska društva postopdti tako nepristransko, da se moremo na njihove navedbe vsak čas popolnoma zanesti.
Vseh zaščitnih primerov je prejela sekciji tekom leta 97, od tega 64 rddi že izvršene ali grozeče premestitve, 5 radi dodelitve, 6 radi upokojitve, 3 radi odpustitve, drugih 7, odklonjend je bila zaščita v 9 primerih. Uspeh zaščite je zelo zadovoljiv. Pri premestitvah je 41 ugodno rešenih in 20 neUspelih primerov. V treh primerih je zaščitna akcija še v teku. V vseh petih primerih dodelitve smo uspeli. Za 6 primerov upokojitve je uraden predlog na ministrstvu. Od treh primerov odpusta iz državne sldžbe smo v enem uspeli, za drugega je akcija še v teku, dočim je bila v tretjem primeru reaktivacija odklonjena. Med 7 primeri, navedenimi zgoraj pod nazivom »drugih« so večinoma zahteve po uvedbi disciplinske preiskave in primeri VmešaVanja laiških činiteljev in ustanov v učiteljske in šolske zadeve. Od teh je 5 primerov ugodno rešenih, dva primera sta še nerešena. V 9 primerih je bila zaščita, odklonjena zaradi vršeče se disciplinske preiskave oziroma radi tega, ket je manjkala osnova za uVedbd zaščithega postopka ter so predlagala odklonitev že tudi sreska društva.
Pravni konzulent.
Na 5 Din prispevek od člana je pristalo 26 od 34 sreskih društev, s čemer je plačilo v fond za pravnega konzulenta v smislu sklepa III. banoviinske skupščine za vsa društva obvezno.
Doslej je izvršilo svojo dolžnost le deset društev, ki so prispevala skupno 4960 Din, dočim 24 sreska društva prispevek še dolgujejo. Fond se uporablja za načelno zaščito članstva in se iz njega krijejo tudi stroški za zavrnjene tožbe na drž. svet v primerih, kjer ne gre le za izrecno osebno zadevo prizadetega člana, marveč za razčiščenje nekega, vprašanja, ki zadeva večjo skupino učiteljstva in ga mora smatrati zato organizacija za svojo načelno zadevo. Dočim je bilo leta 1932./33. več takih načelnih vprašanj, rešljivih le s pritožbo na drž. svet, so bili javljeni sekciji letos le 3 primeri, za katere se je zavezala plačati takso, ako bo tožba zavrnjena. Tudi
se v tekočem letu članstvo ni obračalo tako pogosto na sekcijo za sestavo pritožb. Iz fonda za pravnega korižulenta je plačala sekcija letbs samo ilekaj nad 1400 dinarjev. Vodstvo sekcije predlaga skupščini, da fond ostane, vendar letos ni potrebno, da bi član-stVo v to svrho kaj prispevalo. Čim pa bodo sredstva fonda pohajala, bomo ponovno apelirali na članstvo in delegacijo, da se izjavi za nov članski prispevek. Pravilnika, ki ga je dolžna sestaviti sekcija po sklepu III. bano-viriske skUpščiiie za uporabo fonda, doslej še nismo predložili v odobritev predsedniškemu zbotu, ker je postala slika o odločitvi sreskih društev glede na osnovanje fonda jasna šele tik pred predsedniškim zborom meseca januarja, takrat pa je bilo za sestavo premalo časa. Pravilnik bo predložen prvemu ptedsedriiškeittU zbotu jesetil.
Dodelitve učiteljstva.
V preteklem šol. letu so se vedno češče ponavljale dodelitve učiteljstva z izrecno opombo v dtekrfctu, ki jemlje prizadetemu pravico dp potnih in selitvenih stroškov ter do izplačila dnevnice. Radi posebne klavzule v dekretu se tudi dodelitve niso vnašale v uslužbenski list. Sekcija se je obrnila s posebno vlogo na ministrstvo prosvete in fcr. Dansko upravo, ki jima je navedla utemeljene razloge in s, konkretnimi primeri podprla potrebo opustitve te prakse. V konkretnih primerih vložene vloge poedincev, ki so upoštevali naša navodila štev. 2273/33-34, so bile ugodno rešene s tem, da so bile omenjene pripombe v dpdelitvenih dekretih razveljavljene. Z razveljavljenjem omenjenih pripomb je bila prizadetim priznana tudi pravica na
povračilo potnih in selitvenih stroškov. •
Evidenca
učiteljev družinskih očetov in mater.
Sekcija je na vseh mestih predočevala heobhodno potrebo, naj se ozira pri nameščanjih v krajih s srednjo šolo iin njihovi neposredni bližini prvenstveno na učitelje družinske očete in matere, ki so potrebni premestitve radi šolanja otrok. Četudi je to načelo zdravo in socialno pravično, se le težko Uveljavlja, ker posegajo v personalna učiteljska vprašanja danes odločujoče tudi politični čipitelji, ki se ne zavzemajo za prosilce radi tehtnih socialnih in šolskih, marveč iz drugih razlogov. Ravno v tem se kaže največja kvarnost poseganja laikov v šolska in prosvetna vprašanja, kar ne bo moglo ostati Drez posledic. Ako naj se ne ubije popolnoma morala in naj učiteljstvo ne izgubi vere v zakon in pravico, potem je skrajni čas, da pireneha vsak vpliv laikov na učiteljska vprašanja irt se prepusti izvajanje šolske in prosvetne personalne politike le oblastvom, ki so za to po zakonu upravičena.
S potrebnimi podatki izpolnjene pole je poslalo sekciji letos le 20 učiteljev in učiteljic. Zlasti v par primerih kažejo navedbe, da je položaj prosilcev naravnost obupen in so zato potrebni nujne pomoči.
Napredovanja.
Napredovanja so se Vršila v preteklertl upravnem letu zadovoljivo tedno. V vseh primerih, kjer je rešitev zakasnila, je sekcija rta rtlMstrstvu tudi ihtervehirald, ako se je prizadeti obrnil naiijo. Ker pa bo v zvezi s sistemizacijo nastopil zastoj napredovanj in je obstojala možnost, da bi v teku maja in jUttijd Vložene pfbštijfe žd iidpfedOVaiija rit: bile tešene do uveljavljenja uredbe o siste-ihizaciji, se je s posebno predstavko obrnild na ministrstvo prošvetč irt druge merodajiie kroge in jih naprosila za pospešenje rešitve.
Redukcije.
Že dalj čas so krožile -V javnosti vesti O sijajriem položaju poročenih državnih utad-riic, zlasti pa Se je pri tem govorilo o učiteljicah. Te vesti so se čisto nekontrolirano prenašate tudi na odločujoča mesta irt so ustvarjale rtazor, naj Se poročena žena umakne iz službe. Da bi dokazala neupravičenost teh go-Voric; je zbrala sekcija meseca septembra 1933 statistiko poročenih učiteljic in jo dostavild vsem poslancem irt Senatorjem ter drugim me-rodajnim krogom v dravski banovini. Statistika je pokazala, da je sodila javnost le pd izjemnih primerih in da jc 90% poročenih učiteljic naravnost primoranih s svojo plačd prispevati za vzdrževanje družine. Iz poklicev
Siož pa se je lahko prepričala, da je fadi anes vladajoče brezposelnosti ženina plača mnogokrat edirii dohodek družine. Na pravo sliko položaja srno opozorili osebno uradne Osebnosti kakor tudi političhe voditelje ih stranko. Govorice so tedaj utihnile, po-rtovno pa so se pojavile meseca januarja t. L Culi smo, da obstoja že konkreten načrt, po katerem bi imele biti poročene učiteljice z do 10 leti službe odpuščene brez vsake odškod-
3ine, one z do 20 leti, službe pa z odpravnino očim naj bi bile učiteljice z nad 20 let službe Upokojene. Sekcija si je oskrbela Sedaj novd detajlno statistiko poročenih učiteljic in po-krenila novo akcijo; o kateri smo obVestili vsa sreska drUštvd z okrožnico štev. 1691 z dne 5. februarja t. 1. Nd svojih posredovanjih kakor tudi na pismene predstavke je prejela več zagotovil, da V tem pogledu sploh ne obstoja rtobert načrt in da se o tem tudi ni razpravljalo. Kljub temu je organizacija sproti dostavljala merodajnim krogom potreben material in utemeljevala kvarnost kakršnekoli kombinacije reševanja vprašanja brezposelnosti s poročenimi učiteljicami. Ker so začeli konec meseca februarja nekateri narodni poslanci zagovarjati stališče, da je redukcija poročenih uradnic edini izhod iz brezposelnosti med inteligenco, je pozvala sekcija z okrožnico štev. 1963 dne 2. marca tudi vsa društva, da intervenira vsako pri poslancu svojega
sreza. Osebne redukcije se sicer niso izvršile, pač pa je sprejela narodna skupščina določbo čl. 64. fin. zakona, s katerim je prejel ministrski svet najširša pooblastila. Izšle so žnane izpremembe uredb o draginjskih dokla-dah in odločbe o prejemkih urad. pripravnikov; pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, ki so globoko posegle v temelj družine in ogrožajo njen ob-$tbj. Sekcija je tedaj stopila radi sporazumne in uspešnejše akcije v stik z drugimi uradniškimi organizacijami in odposlala na vse me-rodajne in odločujoče osebe resolucijo, ki jo društva pbznajb irt še je obraViiaVala ria žbo-rovanjih. Njeno nadaljnje delo za ukinitev uredbe je obstojalo v tem, da je najmarkant-nejše primere, ko je zadela uredba najtežje ravno gmotno najšibkejše, predlagala na me-tbdajna rtiesta. Z ozirorti na izjavo, ki jo je podal eden naših vodilnih politikov na nekem shodu, da so uradniške organizacije same predlagale, naj se izvede vprašanje redukcij na ta način, izjavljamo, da to ni bila naša organizacija.
Prejemki učiteljstva.
Učiteljstvo se čuti pri izplačevanju prejemkov upravičeno zapostavljeno za ostalimi strokami drž. nameščencev. Vselej, kadar doslej finančna direkcija ni mogla nakazati plač vsem strokam drž. nameščencev hkirati, je bilo prizadeto le učiteljstvo, ki je moralo čakati na svoje prejemke, dočim so prejele ostale stroke plačo redno prvega, ali pa vsaj kmalu po prvem. Sekcija je zato poslala posebno predstavko finančni direkciji s prošnjo, naj se uredi izplačilo mesečnih prejemkov v eventualnih bodočih primerih pomanjkanja denarja tako. da se bodO vse stroke pri čakanju na plače vrstile po gotovem redu. Z uvedbo tega načina bi ne imela nobena stroka in noben stan mazloga, čutiti se zapostavljenega. V tem zmislu smo se obrnili tudi na kr. bansko upravo s prošnjo za urad-rio oporo. Radi pravočasnega otvarjanja kreditov in stavljanja potrebnih denarnih sredstev na razpolago pa smo odposlali posebno predstavko ministru financ. V tem smislu smo intervenirali tudi osebno ter naprosili tako uradne kakor vodilne politične osebnosti za oporo. Zaradi razporeda kreditov V juliju smo akcijo obnovili.
Stanarina in kurivo.
S § 30. fin. zakona so izgubile stanarino in kurivo VSe z rieučitelji poročene učiteljice, pa tudi one učiteljice, ki so poročene z učitelji, ako stanujejo z možem v istem kraju. S to določbo se je ustvarila nova in neutemeljena razlika med poročeno in neporočeno učiteljico. Ker je bilo potrebno k zgoraj navedeni določbi še posebno tolmačenje, je skušala sekcija doseči, da bi se s tem tolmačenjem priznala pravica do stanarine vsaj onim z nCučitelji jJoročenim učiteljicam, ki ne živijo z možem v skupnem gospodinjstvu. V ta namen bi bila potirebna v tolmačenju posebna določba, po kateri bi Se imele Srrta-trati te učiteljice za samske. Prizadevanje žal ni uspelo.
Na stanarini in kurivu pa niso prizadete le poročene učiteljice, marveč tUdi učitelji, dodeljeni na službo ministrstvu prosvete. ban-skim upravam, sreskirti prosvetnim refetatOrti, meščanskim šolam in oni, ki so ha boležert-skem dopustu. Sekcija si je prizadevala Urediti vprašanje stanarine po jasnih določbah § 84. zakona o narodnjh šolah z novim finančnim zakonom in je bil med ostalimi predlogi za fin. zakon precizirdn tudi predlog za UrediteV stanaririe in kuriva. V tej zadevi je s*r>rejel še posebno resolucijo predsedniški zbor v Ljubljani. Dostavljena je bila I. O. v upoštevanje in sreskim drUštvom v vednost.
Banski in sreski šolski nadzorniki.
O tem vprašanju smo ¡razpravljali na obeh predsedriiških zborih, meseca Septembra v Celju in meseca januarja v Ljubljani, prikazali pa smo položaj tudi v okrožnici, ki smo jo dostavili meseca aprila vsem društvom. Delo za rešitev tega vprašanja po načelih, ki so jih odobrile naše skupščine in predsedniški zbori ni lahko, zlasti, ker so se potezale za te položaje tudi druge kategorije učiteljstva, tako učitelji meščanskih šol in profesorji. Treba je bilo mnogo dela in truda, da smo prepričali merodajne kroge o tem, da učiteljstvo ne zahteva teh položajev zase radi kakih riamišljenih Vzrokov, marveč da govore za to tehtni stvarni razlogi, ki jih je treba uvaže-vati v korist organizacije in razvoja narodne šole. Zaradi rešitve tega vprašanja je imela sekcija več razgoVorov in sestankov z rhero-dajnimi vodilnim osebami, katerim je podrobno obrazložila naše načelne poglede v nadzorniškem vprašanju. Najtežje je bilo naše stališče glede banskih nadzornikov, za kateri položaj se poedini profesorji še danes niso nehali potezati. Postavitev stalnih banskih nadzornikov iz učiteljskih vrst pa je naletela na neke ovire, ki jih bom označil spodaj pri objasnitvi položdja postaVitve sreskih šol. nadzornikov. Vendar smo načeloma v tem vprašanju uspeli in je bil pred kratkim postavljen na to mesto srečki šol. nadzornik iz vrst učiteljev narodnih šol. Sekcija je storila vse, da Se zasede tudi drugo mesto banskega ŠOL nadzornika z učiteljem narodne šole.
O stališču, ki ga zavzema organizacija pri delu za ureditev nadzorniškega vprašanja, smo že ponovno pisali in razpravljali. Imenovanje ptegiednikov smatra organizacija šolstvu za kvarno in je zato nujrio, da se vprašanje šolskega nadzorstva čim prej reši. Pri postavljanju nadzornikov naj se predvsem ozira na kvalifikacijo in se od zmožnih kandidatov izbirajo najzipožnejši. Glede izbere kandidatov je stalna zahteva organizacije: Kvalifikacija, ki jo zahteva zakon, službena neoporečnost, korektnost in objektivnost.
Upoštevajoč svoječasne želje sreskih društev, je predložila sekcija kompleten predlog za imenovanje sres. šol. nadzornikov odločujočim krogom že meseca oktobra. Razne ovire pa so uradno obravnavanje zadrževale. Ena od teh je bila tudi razsodba državnega sveta, ki je na tožbo glavne kontrole v konkretnem primeru zavrnil postavitev banskega šol. nadzornika po § 178. zakona o nar. šolah z motivacijo, da je ta člen s § 277. urad. zakona ukinjen. Ker je bil med tem postavljen na osnovi istega člena zak. o narodnih šolah tudi neki sreski šolski nadzornik, je vložila Glavna kontrola pritožbo tudi zaradi te postavitve. Obširno utemeljene pripombe, ki jih je izdelala sekcija, je državni svet upošteval in tožbo odklonil. Šele sedaj je nastala pravna možnost za upoštevanje našega predloga, ki se sedaj obravnava.
Naše bodoče delo mora iti za tem, da se izpremene zadevni členi v zakonu o narodnih šolah tako, da o upravičenosti učiteljstva do položaja banskih in sreskih šol. nadzornikov ne bo nobenega dvoma in se z zakonom nesporno prizna učiteljem narodnih šol z odgovarjajočo kvalifikacijo pravica do tega mesta.
Kontraktualni učitelji.
V dravski banovini je še vedno 41 kon-traktualnih učiteljev, ki so izpolnili vse predpogoje za sprejem v državno službo in težko čakajo na rešitev vloženih prošenj. Njihov položaj je zelo težak, zlasti ker so jim bile po prvotnem kontraktu utrjene nagrade lansko leto znižane za 15%. Po določilih uradniškega zakona se čas, prebit v kontraktualni službi, ne šteje ob sprejemu v državno službo v napredovanje, zato so zanje leta kontraktualne službe skorajda izgubljena. Še posebno neugoden in mučen je položaj za poročene kon-traktualce. Njihova nagrada ostane neizpre-menjena, četudi družina narašča. Za ženo in otroke v primeru rednikove smrti ni preskrbljeno, zato je umljivo, da se pojavljajo ob resnejši bolezni učitelja-kontraktualca poleg skrbi za njegovo zdravje tudi moreče skrbi, od česa bo živela družina, če rednik umrje. Sekcija se je za rešitev vprašanja kontraktualcev zavzemala vse leto. Izvršenih je bilo nešteto osebnih intervencij na ministrstvu, vloženih pa je bilo tudi več pismenih predstavk. Organizacija je prejela zagotovilo, da bodo rešene prošnje za sprejem kontraktualnih učiteljev v dtž. službo z novim drž. proračunom in sicer istočasno s postavitvijo učiteljev novincev. V maju je bilo večje število novincev postavljenih, kontraktualci pa so bili zopet prezrti. Zato smo dostavili po I. O. ministrstvu prosvete novo predstavko, istočasno pa smo naprosili nekatere naše vodilne osebnosti za osebno intervencijo pri g. ministru prosvete. Prejeli smo obvestilo, da so bile intervencije izvršene. Sprejem je predviden, za jesen.
Paralelno s tem smo skušali doseči, da se pred letom dni izpremenjena pogodba ukine in se obnovi pogodba z mesečno nagrado v prvotni višini, s čemer bi se do sprejema v državno službo vsaj delno zboljšal položaj kontraktualnim učiteljem. Zadeva je v teku.
Štetje kontraktualne službe v pripravniško dobo
je bilo sporno vprašanje. Uradniški zakon sicer določa, da se kontraktualcu služba v primeru neposrednega prestopa v državno službo všteje za pokojnino, ne pa za napredovanje, o štetju let v pripravniško dobo pa zakon ne govori. Ker je bila rešitev načelnega pomena, je v konkretnem primeru pritožbe na drž. svet sekcija pristala na plačilo takse, ako bo tožba zavrnjena. Državni svet je pritožbo odbil in rešil, da se kontraktualna služba tudi za pripravniško dobo ne upošteva.

Učitelji dnevničarji.
Poleg številnih brezposelnih abiturientov in kontraktualcev je v dravski banovini tudi več učiteljev in učiteljic dnevničarjev, ki čakajo na sprejem v državno službo. Med njimi so nekateri, ki so maturirali že lgta_1927. in ki od takrat brezuspešno čakajo na postavitev. V dnevničarski službi pa je tudi nekaj učiteljev že starejših letnikov, ki so podali 'svoj čas ostavko na drž. službo, katerim pa so se življenjske razmere izpremenile in prosijo sedaj za reaktivacijo. Dnevničarji so še v slabšem položaju kot kontraktualci, ket so njihovi prejemki nižji, uživajo še manj ugodnosti in se jim leta dnevničarskc službe ne štejejo niti za penzijo niti za napredovanje. Sekcija je zato pismeno in ustno posredovala na merodajnih mestih, da se pri novih post a vi j en jih prvenstveno upoštevajo učitelji dnevničarji. Brezposelni abiturienti bi s tem ne bili oškodovani, ker bi se z namestitvami prvih izpraznila dnevničarska mesta, na katera bi banska uprava lahko postavljala abi-fcuriente. Zadevne predstavke je predložila sekcija ministrstvu prosvete, I. O. in banski upravi, ki jo je prosila za uiradno oporo. Učitelji dnevničarji, ki so prvič prosili za sprejem v državno službo, so bili meseca maja postavljeni, nerešene pa so ostale vse prošnje učiteljic dnevničark in onih učiteljev dnevničarjev, ki so svoj čas že bili v državni službi, a so podali ostavko, pozneje pa so vložili prošnjo za reaktivacijo in bili istočasno sprejeti v službo banovine. Sekcija je pokrenila zato ponovne korake in odposlala nove predstavke ter intervenirala tudi ustno. Prejeli smo obljubo, da bodo irešene vse prošnje dnevničark z novimi postavljenji, ki bodo izvršena predvidoma v teku glavnih počitnic. Težja je stvar z reaktivacijami, ki obravnavajo posebej vendar bo skušala tudi v teh primerih doseči sekcija čim prejšnjo rešitev.
Učitelji na odslužitvi kadrskega roka.
Na odslužitev kadrskega roka vpoklicani učitelji morajo podati po obstoječih določbah ostavko na drž. službo, zato ne izgubijo le čas kadrskega roka marveč tudi čas, ko čakajo po odslužitvi na ponoven sprejem v službo. V tem pogledu so mnogo na slabšem kot učiteljice. Izvršujoč sklep zadnje bano-vinske skupščine, si je sekcija prizadevala doseči v novem finančnem zakonu izpremembo sedaj veljavnih določb in uzakonitev odredbe. po kateri naj bi se štel čas kadrskega roka učitelju v rok pripravniške službe in za penzijo. Istočasno naj bi se izpremenila tudi zakonska odločba o obveznosti ostavke in naj bi se učiteljem, ki so vpoklicani na odslužitev kadrskega roka, njihova mesta .rezervirala, tako da bi se mogli takoj po odpustitvi iz vojne službe vrniti na svoje staro službeno mesto.
Učiteljice ženskih ročnih del.
Kakor kontraktualci tako so tudi učiteljice ženskih ročnih del v najtežavnejšem položaju. Ker to zvanje ni bilo vnešeno v § 346. urad. zakona in se zanje ni izvršila razporeditev po skupinah, je onemogočena vsaka prevedba iz pripravniške v uradmiško skupino in vsako napredovanje po skupinah, ne more pa biti izvršena seveda tudi nobena premestitev. Zlasti nevzdržen pa je položaj onih, že starejših učiteljic ženskih ročnih del, pri katerih se je kdaj poprej izvršilo kako napredovanje pomotoma prezgodaj, pa je Glavna kontrola šele v teku let zasledila napako. Z razveljavljenjem dekreta o napredovanju so bile postavljene nazaj na položaj, ki so ga zavzemale pred tem napredovanjem in se sedaj s tega položaja ne morejo premakniti. Tako sta dva primera, da je bila učiteljica iz IX. skupine postavljena nazaj za pripravničarko X. skupine. Dočim bi imela po efektivnih letih danes pravico že do VIII. skupine, ne more doseči z oziirom na opisani položaj niti prevedbe v X. skupino. Za ureditev obupnega položaja učiteljic ženskih ročnih del se poteza organizacija že ves čas po uveljavljenju uradn. zakona. Stalno je na vseh mestih osebno kakor v pismenih pred-stavkah in sicer direktno kakor potom centralne organizacije predočevala nujnost potrebe, da se za zvanje učiteljic ženskih ročnih del v zmislu § 347. ur. zak. naknadno izvrši razpored po skupinah. Pri svojem delu je iskala pomoči tudi pri vodilnih politikih. V uradnih krogih na banovini je našla polno razumevanje in je imela tu vsestransko oporo. Letos meseca januarja je že dosegla, da se je pričelo na ministrstvu delo za posebno uredbo, ki pa ni bila končana in še manj uveljavljena. Pri delu za ureditev tega vprašanja pri merodajnih krogih v Beogradu nismo mogli vzbuditi pravega razumevanja. Ostale banovine učiteljic ženskih ročnih del ine poznajo in prevladuje zato naziranje, da niso neobhodno potrebne, ker poučujejo ročna dela lahko literarne učiteljice tudi pri nas, kakor se vrši to drugod. Ker z uredbo nismo uspeli, smo skušali rešiti to vprašanje v finančnem zakonu. Kakšen je bil rezultat, bomo navedli spodaj. Sedaj smo vstavili zahtevo, naj se razporedi zvanje učiteljic ženskih ročnih del po odgovarjajočih skupinah v svoj predlog za sistemizacijo. Zaradi izredno težkega položaja in nujnosti ureditve tega vprašanja, ki zadeva okrog 70 naših tovarišic, apeliramo tudi na vsa društva, da nas pri delu podpirajo in zainteresira vsako društvo tudi svojega poslanca, da se osebno zavzame za učiteljice ženskih ročnih del, katerim naj se določi zvanje po skupinah. Sekcija sama bo z delom nadaljevala, uspeh pa bo siguirnejši, ako pri tem ne bo osamljena.
Učitelji, dodeljeni meščanskim šolam.
V dravski banovini je bilo v preteklem letu pred zadnjo postavitvijo učiteljev novincev prostih vsega okrog 280 mest. Kljub temu slabemu stanju učiteljskega staleža jja je bilo več učiteljev narodnih šol dodeljenih po potrebi službe na meščanske šole, plačo pa so prejemali še nadalje iz proračuna za osnovne šole. Na meščanskih šolah se je izpopolnjeval učiteljski stalež torej tako v personalnem kakor v materijalnem pogledu na račun narodne šole. Da bi obvarovala vsa proračunsko določena mesta izključno narodni išoli, se je trudila doseči sekcija, da bi novi drž. proračun določil za meščanske šole toliko mest, kolikor učiteljev je na teh šolah potrebnih. S tem bi bila dana možnost zasesti na narodnih šolah z novinci vsa mesta, ki bi se izpraznila z dodelitvami učiteljev narodnih šol na meščanske šole. Upravitelji meščanskih šol so ponekod onemogočali mašim članom — učiteljem nairodnih šol, pri-deljenim na službo meščanskim šolam, udeležbo na zborovanjih sreskih društev, češ, da zanje ne veljajo zadevne okrožnice ministrstva prosvete. Sekcija je zato odposlala potom centralne organizacije posebno vlogo ministrstvu prosvete. ki je rešilo izvršnemu odboru, da imajo ti učitelji pravico okoriščati se prostega dne za zborovanje sreskih društev.
Brezposelni učiteljski abiturienti.
. Da bi bilo možno čim smotrenejše in 1 uspešnejše delo za brezposelne, je ustanovila sekcija v teku počitnic v svojem okrilju od-' sek za brezposelne učiteljske ab i t uri en te in ¡izdelala poseben poslovnik, ki je bil predložen tudi mariborskemu društvu, na čigar območju se je ustanovila širša odsekova administrativna edinica. Podrobneje delo odseka je razvidno iz posebnega poročila zadaj med poročili odsekov.
O vprašanju zaposlitve brezposelnih sta razpravljala tudi upravni odbor in predsedniški zbor sekcije meseca septembra, ki sta uvidela neobhodno _potrebo, da priklenemo nase bodoče tovariše in tovarišice čim tes-
neje na organizacijo in jim nudimo, če že "ne materijalno pomoč, vsaj moralno oporo. Zato bi bilo potrebno izvajati akcijo odseka na področju vseh sreskih društev v banovini. Skrb za učiteljski naraščaj je bila vnešena radi tega v delovni program za vsa društva. Vlogi ki sta jih poslali sekcija in kr. banska uprava ministrstvu prosvete, naj se dovoli brezposelnim abiturientom hospitirati na šolah njihovega bivališča, sta bili odklonjeni.
Meseca oktobra se je pričel uporabljati za pobijanje brezposelnosti med inteligenco tudi bednostni fond. Sekcija si je tedaj prizadevala merodajne činitelje v čim večji meri zainteresirati za rešitev vprašanja brezposelnosti med našim stanovskim naraščajem. To se ji je tudi posrečilo. Od okroglo 2000 brezposelnih inteligcntov v banovini je odpadla na učiteljske abituriente ena tretjina, nagrado iz tega fonda paTje uživalo" hkrati 129 učiteljev, to je nad 50% vseh, za katere je kril podpornino bednostni fond. Sekcija je zastopala stališče, naj služijo sredstva bednost-nega fonda izključno za najnujnejše in so-cijalno najnevzdržnejše primere. V vseh znanih primerih, ko namestitve iz navedenega stališča niso bile utemeljene, je intervenirala in uspela.
Sekcija se je trudila, da bi se z novim proračunom ta fond zvišal in to iz razloga zaposlitve še večjega števila našega brezposelnega naraščaja. Spričo splošne gospodarske krize pa ne le da fond ni bil povišan, marveč se je celo znižal za ca 40%. Zaradi tega je bila izvršena redukcija obstoječih postavitev, ki pa abiturientov ni zadela, pač pa so bile tudi tem, kakor ostalim postavljen-cem iz sredstev tega fonda, znižane mesečne nagrade.
Kako bo v bodoče z uporabo fonda, je z ozirom na predstoječa nova postavljenja iz drž. proračuna še nejasno.
Istočasno pa je sekcija s pomočjo socialne statistike, ki jo je zbral odsek, na vseh mestih predočevala nujnost čim prejšnjega sprejema brezposelnih abiturientov v državno službo, potrebno pažnjo pa je posvečalo temu vprašanju tudi stanovsko glasilo.
Povsod in ob vsaki priliki smo poudarjali potrebo, naj se zaradi upokojitev, ostavk, prestankov službe itd. izpraznjena mesta takoj zasedejo z učitelji novinci in to iz sredstev proračuna za leto 1933./34. To zahtevo smo stavili v posebni predstavki ministrstvu prosvete, opozarjali pa smo na zadevo tudi ustno tako v Beogradu kakor drugod. Vprašanje smo skušali rešiti , tudi s posebno določbo v fin. zakonu za leto 1934./35., o čemer smo sreska društva obvestili z okrožnico štev. 1596/33-34. Vendar se nam kljub vsemu prizadevanju in opori, ki smo jo uživali tako na uradnih mestih v banovini, kakor pri naših političnih voditeljih, ni posrečilo doseči do zadnjega časa postavitve večjega števila brezposelnih. Prejeli smo zagotovilo, da se bo izvršilo to meseca aprila. V tem času se je z vprašanjem brezposelnosti med učiteljstvom bavila tudi vladna seja in sprejela sklep, da je treba vsa prazna mesta zasesti. V maju so bili postavljeni vsi abiturienti, ki so vložili prošnje za sprejem, v teku počitnic pa sledijo po prejetih zatrdilih še postavljenja večjega števila učiteljskih abi-turientk in učiteljev, ki so bili tačas na odslužitvi kadrskega roka.
Finančni zakon
ni izpolnil niti naših najskromnejših želja. Uveljaviti nismo mogli z njim odlo onih važnih načelnih zadev, ki bi v najmanjši meri ne obremenjevale drž. proračuna in čijih uzakonitev zahteva naravnost interes naše narodne šole. V veliki meri so temu krive neurejene razmere v naši centralni organizaciji, radi katerih ne trpi le ugled stanu, marveč je nemogoče vsako smotreno stvarno delo. Vodstvo udruženja ni moglo posvečati načelnim stanovskim vprašanjem potrebnega časa in dela, marveč je ■ izčrpavalo večino svojih sil za obdržanje svojega položaja. Neglede na to pa njegove intervencije niso mogle biti uspešne že z ozirom na opetovano objavljeno dejstvo, da spričo številčnega razmerja med njegovimi pristaši in pristaši bloka osmih sekcij ni bilo več legitimen zastopnik učiteljskega stanu v državi. V veliki meri pa niimo uspeli s svojimi predlogi za finančni zakon, ker je pred sprejetjem zakona prevladalo pri merodajnih krogih stališče, naj se vnesejo v zakon le določbe, ki so neposredno zvezane z državnim proračunom, ki pa proračuna ne obremenjujejo. Zato je bil negativen naš uspeh tako glede predlogov o zaposlitvi učit. abiturientov, učiteljev na odslužitvi kadrskega roka in stanarine, kakor v drugih zadevah, ki so takega značaja, da je možna načelna njihova ureditev le s finančnim zakonom. Na te načelne zadeve smo opozorili v okrožnici štev. 1596, navajamo pa jih v kratkem tudi spodaj.
Število učencev v razredu
je bilo po starem tekstu § 51. zak. o narodnih šolah maksimirano v oddelku z enim razredom na 50, z večimi razredi pa na 40. Ob povečanju tega števila se je oddelek lahko delil. Okoriščajoč se § 30. fin. zakona za 1. 1933./34. pa je ministrstvo prosvete določilo, da morajo imeti oddelki z enim razredom najmanj 45, a oni z večimi razredi najmanj 40 učencev in se more deliti oddelek šele tedaj, če je v njem nad 65 učencev. Sekcija je skušala doseči, da se ukinejo zadnje odločbe in se zopet uveljavi prvotni tekst § 51. zak. o narodnih šolah, ker je znižanje števila učencev v irazredu pogoj za boljšo kvaliteto pouka.
Položaj šolskih upraviteljev.
Šolski upravitelji morajo poleg svojega razrednega dela opravljati tudi vse administrativne posle, ki zahtevajo spričo današnje kompliciranosti toliko časa in truda, da se
Š	Ako pristopite k
T	„Društvu za zgradbo
E	obmorskega učitelj-
D	sitega doma v Omiš-
E	lju" si prištedite veliko
N	za letovanje na morju.
J	Število članov je omejeno
E	a danes je še čas za pristop.
Pošljite prijavo:
>,UČITELJSKI DOM V OMIŠLJU' LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
upravitelji ne morejo v zadostni meri posvečati pedagoškim in šolskim vprašanjem. Poleg tega pa nalaga zakon tudi njim obveznost izvenšolskega udejstvovanja. Administrativno in izvenšolsko delo rasteta z velikostjo zavoda, ki ga vodi upravitelj, in kraja, kjer so šola nahaja. To upoštevajoč, je določal § 113. zak. o nar. šolah, da se upravitelji z nad 12 oddelki osvobode šol. dela. To število je bilo s fin. zakonom za leto 1933./34. povišano na 16 in domala vsi upravitelji, ki so dotlej uživali oprostitev, so morali v 'razrede. Sekcija se je trudila za dosego zopet-nega uveljavljenja prvotne določbe cit. člena, istočasno pa se je potezala, da se prizna šolskim upraviteljem za administrativno delo tudi posebna opravilna doklada. Upraviteljem z nad 4 oddelki naj bi se učna obveznost znižala in sicer za vsak nadaljnji oddelek po dve tedenski uri. Poleg tega bi bilo potrebno zvanje upravitelja narodne šole uzakoniti in vnesti v razpored zvanj § 346. u. z. Z uzakonitvijo zvanja bi se ne dvignila le avtoriteta tega položaja, marveč bi se istočasno poenostavil tudi postopek postavljanja šol. upraviteljev. To so bili naši predlogi za fin. zakon. Ker z njimi nismo uspeli, smo skušali z zakonom o sistemizaciji uveljaviti vsaj ona vprašanja iz tega področja, ki bi se dala irešiti s sistemizacijo. To je predvsem uzakonitev zvanja in priznanje nosebne nagrade za administrativno delo. O tem je poročano zgoraj pri obrazložitvi našega predloga za sistemizacijo.
Upokojitve.
Banska skupščina je sprejela sklep, naj dela organizacija, da se izvedejo upokojitve učiteljev s 35. leti službe, ki so dosegli V. skupino, tudi tedaj, ako za upokojitev niso sami zaprosili. Med drugimi načelnimi predlogi, ki zadevajo ves učiteljski stan, je predložila sekcija tudi tega glavni skupščini. Predlog je bil sprejet. Uradno upokojitev takih učiteljev pa je skušala izvesti sekcija tudi z uveljavlje-njem zadevne določbe v finančnem zakonu. V par primerih so se čutili prizadeti učitelji radi po skupščini sprejetega sklepa in njegovega izvajanja osebno užaljene, četudi je jasno, da je narekovala to stališče le upravičena skrb za ureditev žalostnega položaja brezposelnega učiteljskega naraščaja, ki se bori naravnost z bedo in v brezdelju tudi moralno peša.
Ker je eden od razlogov, da dosluženi tovariši ne zaprošajo za upokojitev, tudi mučen položaj čakanja na odmero in nakazilo ter izplačilo pokojnine, kar traja navadno po več mesecev od dneva upokojitve, je sekcija poudarjala na vseh mestih potrebo rigoroz-nega izvajanja § 128. ur. zak. Istočasno si je prizadevala, tovarišem v dobi od dneva upokojitve do prejema pokojnine olajšati položaj s tem, da bi se v fin. zakon vnesla določba, da se izplačujejo upokojenim državnim uradnikom do dejanskega nakazila odmerjene pokojnine aktivni prejemki, zmanjšani z ozirom na število službenih let od 5—50% s tem, da se obračuna eventualna razlika ob prvem izplačilu pokojnine. Uspeli nismo niti s prvo niti z drugo zahtevo. Iviršenih je bilo le neznatno število upokojitev. Rešitev tega vprašanja pa zadržuje le finančni efekt. Večkrat so bili zadevni predlogi že uradno obravnavani, vselej pa so se pojavile že navedene težkoče. O priliki naših zadnjih intervencij se nam je zatrdilo, da se pripravljajo upokojitve za jesen.
Kakor za upokojitve učiteljev s 35 leti službe v V. skupini, se je trudila doseči sekcija tudi rešitev prošenj učiteljev in učiteljic, ki prosijo za upokojitev iz zdravstvenih razlogov. Tudi v tem pogledu je storila svojo polno dolžnost. Izvršenih je bilo nešteto neposrednih kakor posrednih intervencij.
Zakon o narodnih šolah je predvideval v svojem 87. členu možnost, da se učiteljice matere z nad tremi otroci po dopolnjenih 20 letih službe na lastno prošnjo lahko upo-koje s pravico do pokojnine, kakor jim pripada po službenih letih. Ta določba je bila leta 1931. z urad. zakonom razveljavljena. Z ozirom na sklep predsedniškega zbora v Ljubljani, si je sekcija prizadevala, da bi se določba zopet uveljavila, kar bi bilo moči izvesti s fin. zakonom. V zadevi je predložila I. O. tudi posebno resolucijo predsedniškega zbora.
Vlaganje sodnih tožb
je vsem uradnikom prosvetnega resora brez predhodnega dovoljenja ministrstva prepovedano. Naše dosedanje delo za razveljavljanje te ministrske odredbe nam kaže, da bo mogoče doseči ugodno rešitev le s pritožbo na drž. svet v primeru konkretne zavrnitve prošnje za dovoljenje. Isti sklep kakor naša banovinska skupščina je sprejela lani tudi glavna skupščina.

Taksna prostost.
O izgubi poštninske prostosti in o našem delu za njeno ponovno posego smo poročali skupščini že lani. V poročilu je bilo ohširno ¡navedeno tudi paše .stremljenje, da bi se vrnila prostost za priporočena pisma in pošiljke vsem narodnim šolam, ki so jo uživale do uveljavljenja nove uredbe. Spričo dejstva, da je bila izdana nova uredba o oprostitvi od poštnih taks le iz finančnih ozirov, naše delo ni moglo rpditi uspeha.
2e izguba oprostitve plačevanja poštnih taks je občutno zadela nase organizacije in so stroški za poštnino močno narasli ne le pri sekciji marveč tudi pri društvih. Meseca aprila pa je izdalo ministrstvo financ novo pdločbp, s katero so izgubile vse organizacije tudi oprostitev plačevanja taks na vloge in prošnje, ki se naslavljajo na državna oblastva. Novo zgubo je utrpela zaradi te določbe med dirugimi tudi naša organizacija. Odslej bo treba kolekovati vsako vlogo na urade in oblastva, v važnejših zadevah pa prilagati še koleke za odgovor. Ker so zadeve, v katerih se obrača organizacija na oblastva, načelne važnosti za ves stan, bo treba kriti stroške iz fonda za pravnega konzulenta. Sodeč po dosedanjem številu naših oredstavk na oblastva, stroški za kolekovino ne bodo majhni.
Učiteljski politični klubi.
V juliju 1933. so objavili naši dnevniki, da je bil na posebnem učiteljskem sestanku v Beogradu ustanovljen učiteljski politični klub ter je bila istočasno izvoljena posebna klubova uprava. Ti klubi naj bi se ustanavljali po vsej državi. Naša sekcija se je tedaj informirala pri centralni upravi o verodostojnosti objavljenih poročil in prejela pritrdilen odgovor, istočasno pa pojasnilo, da bodo sklepali definitivno o učiteljskih političnih klubih učitelji strankini pristaši na posebnem sestanku za časa glavne skupščine v Ljubljani. Napram ustanovitvi učiteljskih političnih klubov vodstvo in članstvo naše sekcije ni moglo ostati indiferentno, ker bi z njihovim oži-votvorjenjem nastala v okvirju stanovske organizacije trenja in spori, kar bi pomenilo težke notranje borbe in končno razkroj zdrave osnove stanovske organizacije. Podrobne utemeljitve našega stališča so bile objavljene v 3. štev. »Učiteljskega tovariša« z dne 3. avgusta 1933. Stališče sekcije so si osvojili tudi učitelj i-pristaši stranke na teritoriju dravske in drugih banovin, pristali pa so nanj tudi vodilni politiki, katerim ga je vodstvo sekcije obrazložilo. Na sestanku učiteljev članov stranke, ki se je vršil prvi dan glavne skupščine — 19. avgusta 1933. — v Ljubljani v dvorani Kazine, je naše stališče prodrlo in so učitelji člani stranke opustili misel na ustanavljanje stanovskih klubov v okrilju politične stranke.
Učni načrti.
O delu sekcije na učnem načrtu za osnovne šole smo poročali že na lanski banovinski skupščini. Posebna anketa pri sekciji, v kateri so sodelovali poleg načelnika prosvetnega oddelka, ban. šo}. nadzornika, sres. šol. nadzornika za Ljubljano ter predsednika sekcije tudi drugi priznani učitelji praktiki iz Ljubljane in bližnje okolice, je upoštevala vse prejete želje in utemeljene predloge in po teh preuredila in izboljšala prvotni osnutek. Četudi ta osnutek, ki ga je zagovarjal predsednik naše sekcije pri Glavnem prosvetnem svetu, ni uspel v celoti, vendar predstavlja sprejeti načrt brez dVoma korak naprej in omogoča uveljavljenje modernih smeri v šoli.
Istočasno kot za sodelovanje pri predelavi osnutka učnega načrta za osnovno šolo je naprosila sekcija učiteljstvo tudi za konkretne izpreminjevalne predloge k učnemu načrtu za višjo narodno šolo. Prejeti materija! je obravnavala že zgoraj omenjena anketa. Na osnovi njenih zaključkov se je posrečilo ?nat>no vplivati, da se je začasni načrt za višje narodne šole, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete, ukinil in je bil izdelan nov pirojekt po naših načelih. Tega je razposlala banska uprava učiteljem strokovnjakom za pismeno anketo, osebna anketa za predelavo učnega načrta v zmislu prejetih predlogov in smernic pa se vrši 5. in 6. julija na banovini.
Pravilnik.
Radi uveljavljanj^ pravilnika k zakonu o narodnih šolah smo neštetokrat opozorili na merodajnih mestih in prikazali nujnost rešitve. ker pravilnik do danes še ni izšel, je ostal nerešen še cel kompleks šolskih in učiteljskih vprašanj, ki v zakonu niso dovolj no razčiščena. Naš predlog, naj se pravilnik čimprej uveljavi, smo predložili tudi za glavno skupščino.
Poslovnik za stanovska razsodišča.
Za enotno postopanje organizačnih stanovskih razsodišč je poseben poslovnik nujno potreben. Pravila so v tem oziru pomanjkljiva in predvidevajo le sestavo razsodišč, ne določajo pa postopka. Praksa je pokazala, da so potrebne tudi glede sestave razsodišč temeljite izpremembe, ki so tudi v poslovniku predvidene. Prepričanj smo bli, da bo z izpremembo pravil in sprejetjem poslovnika zadnja gl. skupščina zadevo uredila. Ker se to ni zgodilo, smo si morali do meje, do katere je to po pravilih možno, pomagati sami. V zmislu sklepa predsedniškega zbora v Celju 24. septembra 1933 je razposlala sekcija poslovnik vsem sres. društvom s prošnjo, naj se izjavijo glede poslovanja razsodišč po novem poslovniku. Sreska društva so poslovnik sprejela, s čemer je pričel avtomatično veljati tudi za razsodišče sekcije. Vendar velja to le za postopek, ker se mora vršiti sestava razsodišč do izpremembe pravil še vedno po njihovem sedanjem 40. členu.
V tekočem letu sta bila predložena razsodišču sekcije dva primera. Eden je rešen, drugi pa se bo obravnaval prve dni julija.
Monopolski zvezki.
Sekcija se je mnogo trudila, da bi realizirala sklep lanske banovinske skupščine, ker je monopol šol. zvezkov tako iz trgovskega kakor iz šolskega ozira pogrešen in je velika ovira za napredek paše narodne šole. Pri akciji proti monopolu šol. zvezkov smo se opirali na ostale sekcije in I. O., iskali pa smo tudi drugih zvez in stikov. Predlog za odpravo monopola na šol. zvezke je sprejela tudi glavna skupščina. Predsednik sekcije je o priliki osebnih intervencij v ministrstvu opetovano obrazložil k varnost monopola in pojasnil, da govorijo proti monopolu razven pedagoških razlogov tudi slab papir, visoke cene in težkoče pri nabavi. Kateri interesi onemogočajo uspeh našega prizadevanja, nam ni znano.
Proračuni krajevnih šol. odborov.
Zaradi splošne gospodarske stiske so danes od vseh javnih institucij v najtežjem položaju baš krajevni šolski odbori, ki ne prejemajo od političnih občin niti onega dela v proračunu že itak često pod skrajni minimum zreduciranih šol. doklad, ki bi jih občine od prejetih davščin morale plačevati po ključu, določenem od kr. banske uprave. Občine porabljajo prejete davščine v prvi vrsti za svoje lastne potrebe in do skrajnosti odlagajo z dajatvami kraj. šol. odborom. Ti zato ne morejo vršiti svojih obvez, radi česar trpita učiteljstvo in šola. Da bi pomagala iz tega nevzdržnega položaja, je sprejela III. banovin-ska skupščina sklep, naj nakazujejo davčne uprave od vplačanih doklad tangente za šolski proračun direktno kraj. šol. odborom. Sekcija se je obrnila v zadevi tako na fin. direkcijo kakor na kr. bansko upravo v Ljubljani. Naše prizadevanje ni uspelo in je motiviral II. oddelek kr. banske uprave svojo odklonilno rešitev, da je od nas predlagani način z ozirom na čl. 127. zakona o občinah nemogoče izvajati. O tem smo obvestili društva z okrožnico štev. 2274/33-34.
Na kvarne posledice reduciranja že itak skromnih proračunov kraj. šolskih odborov Smo ponovno opozarjali na banovini. V nekaterih konkretnih primerih so se naši pomisleki upoštevali, nismo pa mogli prodreti tam, kjer so občinske doklade previsoke in bi se morale z odobritvijo predloženih šol. proračunov še zvišati.
Stiki z narodnimi predstavniki.
Zaradi ureditve načelno važnih stanovskih in šolskih vprašanj je sekcija v pismenem kontaktu z vsemi ministri, senatorji in poslanci v naši banovini. O poedinih vprašanjih in o svojem stališču glede njihove rešitve jih obvešča v vsakem primeru posebej. Vsem pošilja sekcija tudi naše stanovske liste, iz katerih se overijo lahko o naših težnjah in željah. V svrho pojasnitve našega nadvse težkega položaja in obrazložitve utemeljenih naših zahtev je vodstvo sekcije vodilne osebnosti tudi ustno informiralo. O naših načelnih stališčih srpo obveščali tudi stranko.
Izvenšolsko delo učiteljstva.
Statistika o izvenšolskem delu učiteljstva, ki jo je zbrala lansko leto kr. banska uprava, dokazuje, da se učiteljstvo v toliki meri javno udejstvuje kakor noben drug stan, To delo yrši z največjo požrtvovalnostjo in v najtežjih razmerah. Ravno radi svojega dela izven šole pa prihaja tako pogosto v konflikt z osebnimi interesi in ambicijami ter preveliko občutljivostjo krajevnih čini-teljev. Posledica tega so številne pritožbe, ovadbe in preganjanja, proti katerim se mora boriti danes mnogo učiteljev najboljših javnih delavcev ip radi katerih od leta do leta narašča zaščitno del° organizacije. Taki pojavi jemljejo učitelju veselje in voljo do dela in otežkočajo uspeh. Sekcija je z^to na uradnih mestih ponovno poudarjala potrebo, da kr. banska uprava kakor ministrstvo prosvete z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirata učitelja pri njegovem delu. Kr. banska uprava je naše stališče podprla in s posebno okrožnico naročila sres. načelstvom, naj nudijo učiteljstvu pri izvenšolskem delu vso pporo. V istem dopisu banska uprava tudi laskavo ugotavlja uspehe učiteljskega dela izven šole. Kljub temu pa praktično uveljavljena okrožnica ni, ketr učiteljstvo ni v do-voljni meri zaščiteno pred samovoljo krajevnih činiteljev.
Zakop o narodnih šolah nalaga učiteljstvu obveznost izvenšolskega dela, kar razumejo lajiški krogi tako, da je le učitelj dolžan in sicer povsod delati. Proti takemu na-ziranju se maramo najodločneje boriti. Učiteljstvo je delalo pred uveljavljenjem šol. zakona in sicer je delalo na področjih, ki si jih je po svojih zmožnostih in sposobnostih izbralo samo. Načelo prostovoljne izbere delovnega področja mora biti ohranjeno tudi danes, prodreti pa mora tudi načelo, da ni dolžno delati le učiteljstvo, marveč v enaki meri tudi ostala inteligenca, ne izvzemši domače krajevne. V interesu obstoječih ustanov je. da prestane mentaliteta, da je za delo le učitelj, ostali pa naj sadove tega dela samo uživajo in kritikujejo.
Zaradi izvenšolskega dela v nobenem primeru ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da se normira, koliko je učitelj dolžan delati izven šole. Normiranje učiteljevega izvenšolskega dela naj ima namen, obvarovati pred' škodo učiteljevo delo v šoli in zaščititi tudi učitelja pred prekomernim izčrpavanjem.
V teku počitnic sta se vršila v Ljubljani IV. zadružno-knjigovodski tečaj, ki ga je
obiskovalo nad 30 učiteljev in učiteljic. Vršil se je s podporo prosvetnega oddelka banske uprave. Temu tečaju je bil priključen širši tridnevni idejni tečaj, ki mu je prisostvovalo skoraj 300 udeležencev. Od 22. do 25. avgusta se je vršil v Ljubljani v dvorani Del. zbornice drugi tečaj za izvenšolsko delo. Tudi ta tečaj je financirala banska uprava. Udeležilo se ga je skupno okrog 250 učiteljev. Dne 10. aprila 1934 se je vršil v dvorani Okrožnega uirada sestanek članov Kluba prijateljev vaške kulture, o čemer smo obširneje poročali v zadnji »Prosveti«.
Poleg gornjih treh tečajev za učiteljstvo je priredila sekcija v teku počitnic tudi tečaj za brezposelne abituriente. Organiziral je' vso prireditev odsek sam. Točnejše poročilo je zadaj. Razven tečaja za pevovodje, ki ga bo priredil v teku počitnic Učit. pevski zbor, sekcija za letošnje počitnice1 zbog težkih gospodarskih prilik, radi katerih ne moremo pričakovati od banovine znatnejše pomoči, ni predvidela nobenega tečaja za učiteljstvo.
Meseca septembra 1933 je izšlo objašnje-nje ministrstva prosvete, po katerem se označuje v zmislu zadevnih členov zakona o narodnih šolah za izvenšolsko delo neposredno delo za narodno prosveto, širjenje pismenosti, gospodarsko delo itd. Ker iz objašnjenja ni bilo točno razbrati, da li se smatra delo v upravnih odborih stanovske organizacije za izvenšolsko delo v isti izmeri kakor delo pri drugih ustanovah, je sekcija v obširni vlogi prikazala ministrstvu obseg in važnost dela učiteljske organizacije in prosila, da se prizna udejstvovanje učiteljstva v stanovski organizaciji za enakovredno z vsakim drugim javnim delom. Ministrstvo je odgovorilo potom kr. banske uprave, da je vsako aktivno udejstvovanje v organizaciji enakovredno drugemu učiteljevemu izvenšolskemu delu ter se tudi vpisuje v ocenjevalni list.
Učiteljske lige.
Predsedniški zbor je meseca januarja t. 1. odobril poslovnik za učiteljske lige, ki naj gojijo kulturne stike z učiteljstvom slovanskih držav. Pri sekciji so se osnovale: bolgarsko-, češkoslovaško- in poljsko-jugoslo-venska učiteljska liga. V okvirju jugosloven-sko-češkoslovaške lige se je vršilo predavanje: »O češkoslovaški prosveti in šolstvu«, ki ga je imel prof. Ljubunčič in so mu prisostvovala sreska društva Ljubljana mesto, Ljubljana okolica vzhodni in zah. del, Kamnik in Litija. Za lige so določeni referenti, ki dobivajo stanovska in pedagoška glasila bratskih učit. udruženj, iz katerih bodo sestavljali informativna poročila za naša glasila.
Gospodinjsko in kmetsko nadaljevalno šolstvo.
Dne 18. novembra 1933 je izšel v 46. štev. »Pohoda« članek: »Kmetijski pouk šoli odrasle mladine«. Odkriti in prikriti očitki v tem članku so bili nečuvein napad na kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo ter na učitelje in učiteljice teh šol.
Nihče ne more oporekati, da je širok razmah tega šolstva mogoč le s pomočjo osnovne šole in s sodelovanjem osnovnošolskega učiteljstva ter bi bila vsaka izpremem-ba tega šolstva iz vzgojno-poklicne na strokovno podlago pogirešna. pa tudi neizvedljiva. Članek očita učiteljstvu premajhno strokovno izobrazbo za te vrste šol, popolnoma pa pozablja na učiteljevo pedagoško izobrazbo, ki je za te šole ravno tako važna kakor za osnovno šolo. Prezira tudi zasluge učiteljstva za razvoj tega šolstva in se po-vzpenja do očitanja plemenske in verske nestrpnosti. Niti stanovska organizacija niti občestvi za gospodinjsko in kmetsko nadaljevalne šole niti učiteljstvo teh šol ni smelo ostati ravnodušno. Sekcija je organizirala odločne proteste in pokrenila tudi sama potrebne mere. Z uradno rešitvijo, priobčeno tudi v stanovskem glasilu, so prejeli tako učiteljstvo, kakor obe občestvi in stanovska organizacija popolno zadoščenje.
Obrtno in trgovsko nadaljevalne šole.
Sekcija je direktno zainteresirana na vprašanju nadaljevalnega šolstva, za čigar organizacijo, razmah in dvig si je steklo učiteljstvo narodnih šol od njihovega začetka do danes ogromnih zaslug. Ker je potrebovala v teku leta točno statistiko o stanju obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol, se je obrnila s posebno okrožnico na vsa upravi-teijstva, ki so ji tudi predložila zaprošeni materijah
V začetku meseca aprila je razposlalo ministrstvo trgovine in industrije vsem zbornicam in referatom za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo osnutek odredbe za obrtno in trgovsko nadaljevalne šole z nalogom, da se o njem izjavijo. Uredba naj bi se uveljavila v zmislu § 302. zakona o obrtih že s šol. letom 1934/35. Z uveljavljenjem osnutka bi bilo učiteljstvo nezasluženo zapostavljeno in bi prihajalo pri poučevanju na trgovsko in obrtno nadaljevalnih šolah kot zadnje v po-štev. Tudi učni načrt in program bi, kakor je bil predviden v osnutku, značil velik korak nazaj. O svojem delu za izpremembo osnutka smo obširneje poročali v okrožnici št. 2462/33-34. Plod tega dela je posebna brošura, ki jo je izdala Delavska zbornica ter jo razposlala vsem merodajnim krogom. Brošuro je dostavila sekcija v informacijo vsem društvom na tudi IO in vsem sekcijam s prošnjo, da pokrenejo v svojem območju enako akcijo.
Obmejno šolstvo.
Na lanski banovinski skupščini so bili tako v odseku, kakor pred plenumom objas-njeni razlogi, zakaj ni prišlo do širše ankete sreskih učiteljskih društev z ostalimi nacio-
nalnimi društvi, ki bi se imela vršiti v Mariboru. Sekcija je do konca oktobra zbrala še ostale podatke in zaključke anket, ki so jih imela sreska učit. društva s sreskimi nacionalnimi organizacijami. Zbrani material je dostavila mariborskemu sres. učit. društvu, ki je prevzelo organizacijo širše ankete. Do ankete pa iz razlogov, ki jih bo podal skupščini predsednik sreskega društva za Maribor mesto, ni prišlo.
Sklepe, ki jih je sprejela lanska banovin-ska skupščina na predlog odseka za obmejno šolstvo, je sekcija predložila banski upravi in ministrstvu prosvete, v kolikor sodijo v delokrog stanovske organizacije. O drugih sklepih je informirala ostale organizacije z narodnoobrambnimi cilji in jih za stvar zainteresirala. Pričakovala je tudi, da bo vsaj del teh vprašanj obravnavan na širši anketi, kjer bi se morale sprejeti tudi smernice za bodoče smotreno delo vseh organizacij za rešitev najbolj perečih problemov obmejnega šolstva.
Na osnovi naših pred!stavk je izdala kr. banska uprava dve rešitvi, tako rešitev glede vpisovanja otrok v manjšinske šole. glede zajamčenosti pouka v materinščini otrokom naše narodnosti, kakor glede vsestranske opore učitelju pri njegovem delu izven šole.
Akcijski odbor nacionalnih organizacij.
Pri reševanju vprašanja našega obmejnega šolstva je bila sekcija v najožjem kontaktu z ostalimi nacionalnimi organizacijami, ki so se sestajale na inicijativo NO v posebnem akcijskem odboru. Poleg naše sekcije so v tem odboru zastopane: NO, SKJ, društvo rezervnih oficirjev, udruženje dobrovoljcev, udruženje invalidov, udruženje četnikov, Branibor, Slov. planinsko društvo, Zveza kulturnih društev. Zveza društev kmetskih fantov in deklet in druga. O stanju obmejnega šolstva, o razmerah v teh krajih in o delu in težkočah učiteljstva je podala naša sekcija v akcijskem odboru meseca decembra obsežen informativen referat.
Delovanje z drugimi organizacijami.
Zaradi enotnega, smotrenega in uspešnega nastopanja uradniških organizacij v skupnih načelnih zadevah bi bilo potrebno da se čim prej osnuje Savez drž. nameščencev, proti kateremu pravosodno ministrstvo nima pomislekov in je izdalo rešitev, da ustanovitev Saveza ne nasprotuje predpisom § 76. urad. zakona, da pa je treba za včlanjenje v Savezu za vsako organizacijo predhodne odobritve resornega ministra. Dokler nimamo Saveza z banovinskimi pododbori, se moramo posluževati privatnih zvez z zastopniki ostalih organizacij. Sekcija je radi šolskih vprašanj v stiku tudi z društvom »Šola in dom«.
Obvezno naročanje »Prosvetnega glasnika«.
Dostavljanje »Prosvetnega glasnika«, za katerega morajo krajevni šol. odbori obvezno plačevati naročnino, se vrši zelo neredno in prihaja na šole po četrt in celo pol leta prepozno. Za važne načelne odredbe zve učiteljstvo že davno pred prejemom »Prosvetnega glasnika« iz službenih objav in okrožnic banske uprave. Ker prinaša »Glasnik« zastarele objave, jstopasno pa obremenjuje proračune kraj. šol. odborov, ki so že itak skrčeni pod minimum, smo ponovno pri I. O. intervenirali, da posreduje za ukinitev obveznosti »Prosvetnega glasnika«.
Pobiranje denarja po šolah
je za učiteljstvo eno najtežjih del, ki mu jih nalaga na prošnjo raznih društev in organizacij od časa do časa prosvetna uprava. To delo ni le že samo po sebi neprijetno, marveč je tudi škodljivo ker se pojavlja med starši radi ponavljajočih se denarnjh zbirk tudi odpor do učitelja in do šole. Kvarno pa je zbiranje darov tudi v vzgojnem pogledu. Sekcija je zato predočevala na merodajnih mestih potrebo, da se z zbiranjem denarja po šolah preneha in naj se vse zadevne prošnje odklanjajo. Isto stališče je sprejela tudi gl. skupščina.
Druge zadeve.
Zadnja banovinska skupščina je sprejela predlog za ponovno uveljavljenje odločbe, po kateri bi imelo učiteljstvo pravico da brezplačnega zdravljenja v II. razredu javnih bolnic. Isti predloa je sprejela tudi glavna skupščina. Zastopniki organizacije so skušali uveljaviti ta sklep, vendar za vprašanje na odgovornih mestih niso našli razumevanja. — Ravno tako ni prodrl naš sklep, naj se prizna učiteljstvu v studijske svrhe enkrat na leto brezplačna krožna vožnja po državi. — Uradniškim pripravnikom je bila leta 1931. od 1. 4. do 1. 10. pomotoma odtegovana stanarina od službenih prejemkov. Pozneje so prejeli poziv, naj pošljejo ministrstvu prosvete priznanice za pomotoma odtegnjene zneske. To se je zgodilo, vendar denarja doslej še niso prejeli. Sekcija si je prizadevala izplačilo pospešiti in je intervenirala na pristojnih mestih. Zadeva je sedaj pri ministrstvu financ in bodo zneski izplačani, čim bodo na razpolago potrebni krediti za obveznosti iz prejšnjih let, v katero partijo so ta plačila zapadla.
Razmere v JUU.
O razmerah, ki so nastale v naši organizaciji po zadnji glavni skupščini in o razvoju nadaljnjih dogodkov je stanovsko glasilo sproti obveščalo, v posebnih okrožnicah pa smo informirali članstvo po sreskih društvih tudi o važnejših podrobnostih. Stališče bloka osmih sekcij iin razmere v drugih sekcijah pa so razvidne tudi iz objav v »Jugoslovanski učiteljski reči«. Zato podajam radi pregleda kolikor mogoče v kratkem in kro-
no loško razporejeno dogodke, kakor so se
vršili.
Vodstvo naše sekcije je zastavilo vse svoje sile, da se čim prej urede nemogoče razmere v JUU. Že 3. septembra 1933. je sklicalo sejo upravnega iini nadzornega odbora s člani glavnega odbora sekcije, na kateri so bila za ozdravljenje razmer v JUU sprejeta temeljna načela, vsebovana v 6 točkah komunikeja, ki ga je v celoti odobril in sprejel tudi predsedniški zbor v Celju dne 24. septembra. Komunike je bil poslan kot zahteva članstva dravske banovine IO i«n ostalim sekcijam v vednost.
Razmere v organizaciji pa so se trajno slabšale. IO je sklical 19. oktobra 1933 sejo Glavnega odbora, ki pa se je posamezne sekcije niso nameravale udeležiti. Na udeležbo so pristale šele na prigovarjanje du-navske in dravske sekcije, ki sta stremeli za dosego sporazumne ureditve razmer v organizaciji. Seja Glavnega odbora meseca oktobra razmer ni uredila, marveč so se masprot-stva še povečala.
Ker je postalo tako stanje v JUU nevarno in je grozilo, da dovede do popolne razcepitve in morda tudi razsula naše organizacije, so sekcije, ki so zastopale stališče, .naj se izvirši sporazum brez osebnih razračuna-vanj, po seji Glavnega odbora 19. oktobra 1933 pooblastile predsednika dunavske sekcije tov. Djordja Mirkova, da vodi pogajanja za rešitev iz tega nemogočega stanja. Sedaj je bilo jasno razvidno, d'à se more spor v našem udruženju urediti samo z medsebojnimi osebnimi žrtvami. Pričelo je delo za sporazum v soglasju s predsednikom udruženja' in na podlagi pooblastil, ki jih je dobil tovariš Djordje Mirkov na sestanku v Zagrebu od predsednikov sekcij za savsko, dravsko, primorsko in naknadno še w-basko banovino. Na podlagi razgovorov je dobil tov. Djordje Mirkov zagotovilo od predsednika in izvršnega odbora, d'à se bodo ravnali po sklepih in navodilih predstavnikov sekcij. Od opozicije pa je dobil garancijo, da bo prenehala z napadi in da bo ustavila list »Jugoslovenski učiteljski glas«.
Predsedniki vseh sekcij so se sestali na konferenci 15. decembra 1933 v Beogradu. Popolnega soglasja na tem sestanku ni bilo mogoče d*oseči. ker predstavniki savske banovine kljub temu, da so prvotno pristali na to, da bodo v novo upravo izvoljene osebnosti, ki uživajo obojestransko zaupanje, na ta sklep niso pristali, ker je izločil osebnosti iz dosedanjega IO. Po vsem tem mi bil mogoč sporazum vseh sekcij. Zvestih je ostalo 8 sekcij, ki so zahtevale, da se skliče izredna skupščina JUU 4. marca 1934.
Da bi se sestavila sporazumna lista za bodoči izvršni odbor, je bila sklicana 10. II. 1934. seja vseh predsednikov sekcij skupno z izvršnim odborom v Beogradu. Namesto izvršnega odbora se je udeležil seje le predsednik, ki je izjavil, da ne pristane na sporazum, ki bi v bodočem izvršnem odboru izključeval njega in člane dosedanjega izvršnega odbora. V nadaljnjem potelku seje kandidatne liste ni bilo mogoče sestaviti, ker so morali zastopniki sekcij odpotovati. Šele drugi dan je postavil blok 8 sekcij kot kandidata za bodočega predsednika tov. Djordja Mirkova, predsednika sekcije za dunavsko banovino. O listi, ki jo je predložil predsednik sekcije za mesto Beograd, se ni niti razpravljalo. Predsedstvo udruženja pa je to listo izneslo v javnost.
Izredna skupščina se radi neodobrenja dopustov ni mogla vršiti in bo morala red<na slkijpščina rešiti spor in urediti razmere v JUU. Radi tega so nekatere sekcije pričele s popolnim preziranjem pravil in vodstva organizacije, kar se je posebno odražalo v tem, da je bila — sredi meseca marca — vplačana članarina pri izvršnem odboru šele za okroglo 4000 članov. To težko situacijo so uvideli predsedniki dravske, dunavske in beograjske sekcije, zavedali so se katastrofalnih posledic ln poslali so vsem sdkpjjam ape}, naj takoj, vsaj do 1. aprila, kakor predpisujejo pravila, pošljejo članarino izvršnemu odboru. Apel je imel uspeh in je biia v par dneh plačana domala vsa članarina za ca. 18.000 članov.
Člani glavnega odbora, sreska društva in uprave sekcije so ponovno zahtevale od predsedstva JUU, naj skliče sejo glavnega odbora JUU. Predsedstvo je odgovorilo, da za sklicanje seje ni proračunskih možnosti, ker so dosedanje postavke že izčrpane. Sekcije so sporočile izvršnemu odboru, da bodo do letošnje rednp glavne skupščine krile stroške 7. a sejo glavnega odbora iz svojih sredstev. Redna glavna skupščina naj bi naknadno odobrila te izdatke.
Predsedstvo JUU kljub temu in kljub točnim predpisom pravilnika in poslovnika JUU ni sklicalo seje glavnega odbora, ki je edini kompetenten, da skliče redno glavno skupščino, ji določi kraj in dnevni red. Samolastno je sklical predsednik 14. redno letno glavno skupščino in predhodno sejo glavnega odbora.
1. maja je pričel izhajati v Beogradu kot glasilo bloka 8 sekcij stanovsko-jnformativeji list »Učiteljska reč«, ki prinaša aktualne in informativne članke za ijreditev razmer v JUU. V 4. številki je izšel članek tov. Dimnika pod naslovom »Naš sporazum — kaj hočemo?«, ki je brez dvoma mnogo pripomogel k razčiščenju situacije v JUU in k temu, da je bila na ponovni pritisk predsednika dravske, dunavske in beograjske sekcije sklicana seja glavnega odbora 1. julija 1934. in dan prej predkonferenca bloka osmih sekcij.
Rezultat te seje je bil. da je predsednik JUU z IO odstopil in ostala uprava vrši -posle udruženja V duhu sporazuma ter pripravlja vse potrebno za glavno skupščino.
Naš stanovski tisk.
»Učiteljski tovariš«, naše stanovsko glasilo, je podpiral delo in napore organizacije in informiral članstvo o ukrepih sekcije. V več člankih in dopisih je posebno poudarjal glavne zahteve učiteljstva, ki so: stalnost, oddaja službenih mest po razpisu in ureditev disciplinskih predpisov.
Ker je lanska banovinska skupščina sklenila, naj se članstvo še posebno zainteresira za učiteljske gospodarske ustanove, je posvetil »Učiteljski tovariš« temu vprašanju vso paž-njo. Podpiral je delo in prizadevanje »Mladinske matice«, obeh »Samopomoči«, »Učiteljskih domov« in drugih ustanov.
Kakor v prejšnjem letu, tako je tudi letos pogrešalo uredništvo sotrudnikov. Prepričani smo, da bi mogli mnogi člani uspešno podpreti svoje glasilo in v njem objaviti marsika-ko dobro misel. V tem pogledu bo treba v bodoče več stanovske zavesti in agilnosti. Naše glasilo mora postati organ, katerega člani ne bodo samo čitali, ampak ga tudi podprli z dobrimi prispevki. Čim jačje bo sodelovanje članstva, tem popolnejši bo naš tisk. Zavedati se namreč moramo, da je stanovski tisk naša najjačja sila, naš glas, ki odmeva v javnosti.
V rubriki: »Iz organizacije«, je sekcija obveščala članstvo o vseh nujnih zadevah. To delo bo sekcija v bodoče še bolj razširila in poglobila.
Društvena poročila so bila kljub sklepom lanske skupščine še vedno preobširna in dostikrat brez pravega jedra. Ta poročila naj bodo slika dela v sreskih učiteljskih društvih in predočajo sklepe v katerih se zrcalijo želje in potrebe članstva.
Nekatera društva objavljajo svoja poročila o društvenih zborovanjih tudi v dnevnikih. Enaka poročila v organizačnem glasilu sličijo ponatisku. V dnevni tisk pa gotovo ne spadajo polemike in debate, še manj pa sklepi, ki so povsem organizačnega značaja. Objava društvenih poročil v dnevnem časopisju je umestna le v toliko, kolikor zadevajo razprave in sklepi širšo javnost.
»Prosveta« je pomagala sekciji pri organizaciji prosvetnega dela med narodom. Bodrila je zlasti potrebo državljanske vzgoje. Podprla je tudi organizacijo kluba prijateljev vaške kulture z namenom, da se usmeri učiteljevo prosvetno delo med narodom v prid kmetskega človeka in v povzdigo naše vasi.
Tudi »Prosveta« je pogrešala sotrudnikov, predvsem onih tovarišev in tovarišic, ki imajo bogate izkušnje iz svojega večletnega udej-stvovanja med kmetskim ljudstvom.
Prospeh in čim jačji razvoj stanovskega tiska je prvenstvena zadeva dobrih sotrudnikov, zato ponovno vabimo, da članstvo s svojimi prispevki izdatnejše podpira naš stanovski tisk.
»Popotnik«.
»Popotnik« je v svojem pravkar zaključenem 55. letniku nadaljeval svoje delo in je ostal pri izvajanju svojega programa vedno strogo stvarno usmerjen. Korakal je z duhom časa in še v večji meri nego doslej odpiral či-tateljem nove, širše in globlje vidike v sodobno pedagogiko. Vestno je registriral in kritično pretresal vsa novejša in pomembna vprašanja iz področja vzgoje in pouka. Pri tem se je oziral prav tako na resna, psihološki utemeljena teoretična raziskovanja kakor na dnevno podrobno pedagoško delo, tako da je bilo čitateljem mogoče spoznavati najnovejše rezultate pedagoško - reformnega gibanja ter se z njimi okoriščati v praksi. V ta namen je objavljal tudi prispevke v konkretni obliki delovnega pouka, da bi zlasti mlajšemu učiteljstvu nakazal pot, kako se naj splošna načela delovne šole prevajajo v šolsko prakso. S posebnimi članki je skušal tudi vplivati na končno redakcijo novih učnih načrtov. Z dokončnim učnim načrtom bo prišla tudi pri nas prva faza šolske reforme do nekega zaključka. Slediti pa ji mora takoj druga, še važnejša faza šolsko-reformnega dela, t. j. presajanje v učnem načrtu zasidranih novih idej v šolsko prakso. Ker pa mora pri tem bistveno sodelovati tudi naš »Popotnik«, je neobhodno potrebno, da izhaja list še nadalje v dosedanjem obsegu. »Popotnik« hoče biti tudi v bodoče predvsem glasnik za sodobne vzgojne in učne smeFi in oblike. Zato bo v prihodnjem letu izpremenil svoj dosedanji podnaslov »Pedagoški list« ter ga nadomestil z značilnejšim podnaslovom »Časopis za sodobno pedagogiko«.
Šolsko upravni odsek.
je najvažnejši odsek sekcije in je sodeloval z njo pri reševanju vseh stanovsko pravnih, šolskih in šolsko upravnih vprašanj. Pripravljal je vioge na izvršni odbor in oblastva na podlagi sklepov, sprejetih na ban. skupščini v 4 sejah. Sklepi ban. skupščine o pravnem in materialnem položaju učiteljstva. spopolj-njeni s predlogi in utemeljitvami ŠUO so se predložili v 2 skupnih vlogah Izvrš. odboru za uveljavljenje.
Sproti je odsek reševal došle vloge pravnega značaja, dajal razna pojasnila in nasvete v konkretnih primerih, dalje sestavljal yioge za načelne rešitve (kurivo, stanarina, Vštet je let, pokojnina, napredovanje). Sodeloval je pri predelavi učnih načrtov za osnovno in višjo narodno šolo.
Mladinska matica.
Gospodarska kriza stopa vsaki podjetnosti na prste. Tudi Mladinska matica se ni mogla tako razmahniti v tem letu, kot si je odbor želel. Vkljub temu pa se ne more reči, da je bilo to leto za Mladinsko matico slabo, prej nasprotno. Za »Naš rod« začetkoma ai kazalo dobro. Meščanske šole so začele izda-
jati svoj poseben list »Razore«. Tudi se je v nekaterih krajih gospodarska kriza še poostrila.
Odbor ni držal križem rok. S prikupno naslovno risbo, ki se je mesečno menjavala, s pestro vsebino in z nagradami za ugankarje, se je posrečilo obdržati število naročnikov na približno isti višini kot prejšnje leto. Prve številke so se tiskale v 21.500 izvodih. Pri nadaljnjih številkah je število sicer nekoliko padlo, vendar ne tako hudo, kot druga leta. Da se ni znižalo število naročnikov še hujše, so pripomogle tudi posrečene daljše stvari, ki so vezale zanimanje mladih bralcev skozi ves letnik. Tudi sicer se je vsebinsko »Naš rod« po želji učiteljstva prilagodil bolj ko kdaj nivoju osnovnošolske mladine, to tem laže, ker so odpadli naročniki z meščanskih šol. Prav tako se ne more letos tudi o ilustrativnem delu nihče pritoževati, da je bil pre-ekstremen.
Drugače je potekalo letošnje leto v znamenju ekonomije. Po želji lanske skupščine ni izdala Mladinska matica letos razen pona-tiska »Mihca in Jakca« nobene nove izredne publikacije. Da bi krila primanjkljaj prejšnjih let, je z vso vnemo forsirala razprodajo stare zaloge knjig. Z živahnejšo reklamo v listih, s številnimi okrožnicami, predvsem pa s 25% popustom na cenah vse knjižne zaloge, se je dosegel v tem pogledu lep uspeh. Prodanih je bilo za 30.000 Din knjig iz stare zaloge. Ali to ni zadostovalo. Tisk je bil drag. Po dolgotrajnih pogajanjih s tiskarno se je posrečilo doseči, da je tiskala »Naš rod« in knjige po mnogo ugodnejših cenah, kot prejšnja leta. Tako se je z izkupičkom zaloge in z razliko pri cenah tiska dalo prihraniti toliko, da so se krili vsi primanjkljaji Mladinske matice prejšnjih let in se je zaključilo poslovno leto še celo z malim dobičkom, tudi če ne štejemo knjižne zaloge, ki predstavlja vrednost nad 80.000 dinarjev.
Pri tem stremljenju po ekonomiji pa ni Mladinska matica varčevala na račun naročnikov. Ti so dobili list in knjige v istem obsegu, kot prejšnja leta. oboje enako bogato ilustrirano, tudi letos je izšla štiribairvna slikanica in vse, tako »Naš rod« kot knjige, celo na boljšem papirju kot kdaj prej.
V tem letu se je izdala tudi poizkusna številka mladinskega časopisa »Mlada Jugoslavija«. Nekateri učitelji so bili namreč z »Našim rodom« nezadovoljni, češ, da je pre-litera-ren in premalo življenjski. Izrazili so željo, naj bi mladinsko revijo nadomestili s časopisom, kot jih imajo že druge moderne države. Na pobudo lanske skupščine se je sklicala v novembru anketa za mladinski časopis. Tu se je sklenilo izdati na račun Mladinske matice mladinski časopis, ki naj ga uredijo propagatorji takega lista sami. In ker ni mogoče zairadi sedanjih gospodarskih razmer izdajati poleg »Našega roda« še mladinski časnik, naj bi se po primerjanju obeh odločili učenci in učitelji sami, ali so za časopis, ali za mladinsko revijo.
Časopis je izšel. V kolikor so nam podatki do sedaj na razpolago, so se odločili učenci z veliko večino za »Naš rod«. Tudi učitelji so razen v dveh sreskih društvih mladinski časopis odklonili. Končno besedo v tej zadevi bo imela sicer šele skupščina, ali kot vse kaže, bo morala čakati lepa ideja mladinskega časopisa na boljše dni, ko bo lahko izhajal poleg »Našega roda« tudi tak list.
Poleg poizkusne številke mladinskega časopisa, je izdala Mladinska matica v tem letu:
Izvodov
Ponatis »Mihca in Jakca« v nakladi 1.500 V. letnik »Našega roda« . . „ 20.000 Deržaj - Černejeva »Kapljice« „ 20.500
Kresnice VII........ 20.100
Bevk: »Tovariša« ..... „ 20.100 Kardelj: »Potovanje skozi čas« „ 20.100
Skupno tedaj šest knjig v skupni nakl. 102.300 izvodov.
To je uspeh, ki ga je dosegla M. M. s požrtvovalnostjo vsega našega učiteljstva.
Ne gre pa samo za kvantiteto, ampak tudi za kvaliteto. Tako naročniki, kot učitelj-stvo in kritiki so knjige prav ugodno ocenili. »Naš rod« je vzbujal pozornost na razstavi v Brnu in Ženevi. Iz publikacij Mladinske matice so začeli prevajati Srbi in Hrvati. Poleg naših so poročale letos prvič tudi hrvaške in srbske irevije in listi obširneje o velikem kulturnem delu M. M., ki je izdala v sedmih letih obstoja pet letnikov »Našega roda« in 32 knjig v skupni nakladi, ki presega 710 000 izvodov.
Učiteljski pevski zbor.
Na lanski banovinski skupščini se je konstatiralo, da je večina prejšnjega odbora rfidi pomanjkanja discipline članstva izgubila voljo do nadaljnjega dela.
Z velikim trudom se je novemu odboru posrečilo, zbrati članstvo na tečaj, na katerem se je zbor pripravil za koncert ob priliki državne skupščine JUU v Ljubljani. Koncert je izredno dobro uspeh
Na banovinski Skupščini je bil izvoljen odbor s toy. Djmnikom na čelu, ki je skušal
-TeStiu zbor disc>Plino- To se je tudi posrečilo. Zbor si je nadel nalogo, pripraviti koncert v Ljubljani, ki se je 6. novembra 1933. tudi vfsjl. Na tem koncertu so sodelovali tudi gojenci(ke) državne učiteljske šole v Ljubljani. Prenaporne vaje tik pred koncertom so pevce tako utrudile, da nastop v Ljubljani ni dosegel pričakovanega uspeha. Dan kasneje se je vršil koncert UPZ s skoraj istim programom v Zagrebu. Prireditev je imela velik moralen uspeh.
Po teh koncertih je prišlo med bivšim dirigentom g. prof. Kumarjem in artističnim, odnosno upravnim odborom, do nesporazuma. Da bi zadevo uredili, je sklical pevski zbor 4. januarja t. 1. izredno zborovo skup-
ščino. Poleg raznih tekočih zadev se je na tej obravnaval pravilnik, katerega je potrdil predsedniški zbor v Ljubljani. Nadalje se je sklenilo, naj se artistični odbor obrne do nekaterih dirigentov s prošnjo, če bi bili voljni sprejeti artistično vodstvo pevskega zbora. Na poziv sta se prijavila dva.
Z novim pevovodjo je vadil zbor na dveh tečajih program za turnejo v Bolgarijo, ki pa smo jo morali opustiti iz finančnih, kakor tudi iz drugih razlogov. Do podpisa pogodbe med pevovodjo in zborom ni prišlo.
Na redni zborovi skupščini 5. junija je članstvo izbralo za pevovodjo tov. Milana Pertota, učitelja v Litiji in slušatelja državnega konservatorija v Ljubljani. Na tej skupščini se je sklenilo predlagati banovinski skupščini, da potrdi stari upravni in artistični odbor s kooptiranimi člani, ki naj vodijo posle do jesenske turneje. Na tem mestu moramo omeniti tudi odlično uspela dneva mladinske glasbe 2. in 3. junija, katerih uspeh je plod desetletnega delovanja UPZ. Da se bo to delo v tem pravcu poglobilo, priredi UPZ tekom julija t. 1. tečaj za pevovodje. Upravni odbor je kooptiral v odbor sledeče člane: tov. Draga Supančiča, Josipa in Josi-pino Miheličevo, Karla Puharja in Mino Se-ianovo. V ' artistični odbor pa tov. Josipa Tavžlja, prof. Ivan Repovža in Adolfa Grôb-minga. Tovariš Tavželj sestavlja pesmarico za osnovno šolo po novem učnem načrtu. V preteklem letu je bilo 8 pevskih tečajev, ki so bili vsi prav dobro obiskani.
Zbor šteje: 34 članov, 39 članic. Upravni odbor je imel 16 sej, načelstvo 4 seje, artistični odbor pa je razpravljal v 7 sejah.
Šolski radio.
Odsek za šolski radio je zaključil z »Vi-dovdansko proslavo« tretje leto svojega obstoja. Financirala je odsek kr. banska uprava in ljubljanska radijska postaja. Kr. banska uprava je delegirala v odbor kot svojega zastopnika g. prof. Leopolda Andréa. V odboru so bili še: gg. Ivan Dimnik, Josip Ribičič, Andrej Skulj, Vekoslav Mlekuž, Josip Lampe, Mira Engelmanova ter tehnični strokovnjak g. univ. prof. inž. Marijan Osana.
Tudi v tekočem letu so bile dvakrat tedensko šolske radio ure in sicer v torek in petek vselej ob 11. uri. Prva oddaja je bila 3. oktobra in tako; je bilo do Vidovega dne 68 šolskih radio ur. Ob naših državnih in narodnih praznikih so bile slavnostne oddaje, ki so jih izvršile osnovne, meščanske in srednje šole. Na novo so se uvedle letos pokrajinske oddaje iz krajev, kjer imajo telefon. Kako so mišljene take šolske radijske ure, o tem poroča »Učiteljski tovariš« z dne 22. marca 1934. Želeti bi bilo, da pripravi čim več šol take oddaje v bodočem šolskem letu. Po vsakem predavanju je bila napoved novic, ki so bile nacionalnega, vzgojnega, gospodarskega, higienskega in poučnega značaja. Ker je želela mladina več godbe in petja, so se oddajale vselej pred napovedjo novic plošče.
Največ pažnje se je posvečalo tudi v tekočem letu programu oddaj, zakaj glavno vprašanje je bilo vedno: »Kaj bo mladina poslušala?« — Šolski radio je imel v »Učiteljskem tovarišu« in v »Našem valu« stalno rubriko, kjer se je objavljal program oddaj za bodoči teden z navedbo točk ali kratke vsebine k predavanjem.
Za »Božič« je odbor podaril 28 šolam, ki so nastopile v šol. radiu, oziroma prispevale z novicami, knjigo »Sedaj vem. kaj je radio«.
»Klub prijateljev vaške kulture«.
Lanska banovinska skupščina je postavila načelo, da naj izhaja vse učiteljsko javno de--lo iz gospodarskih potreb. Naročila je zato vodstvu sekcije, da naj se v tem smislu si-stemizira učiteljsko izvenšolsko delo. Podrobnosti glede te sistemizacije je RFepustila tečaju za izvenšolsko delo, ki se je vršil v preteklem avgustu. V soglasju z vsem tem stremljenjem se je v začetku letošnjega poslovpega leta osnoval pri sekciji »Klub prijateljev vaške kulture«, ki naj bi sistemiziral učiteljsko javno delo in realiziral skupščinske slklepe.
Iz ekonomskih razlogov je združilo vodstvo sekcije prejšnji odsek za izvenšolsko delo z novo ustanovljenim klubom pod skupnim imenom »Klub prijateljev vaške kulture«. Ta klub je odsek JUU in stoji nasproti sekciji v istih odnosih kakor ostali odseki.
Program kluba je bil objavljen že v 15. št. »Učiteljskega Tovariša« od 16. nov. 1933. in pato še popovpo v programatični številki »Prosvete« od 10. maja 1934. Omenjena številka »Prosvete« naj velja tudi sicer kot »magna carta« klubovega stališča glede vrednotenja izvenšolskega dela sploh in posebe še glede metode tega dela.
Klub stoji na popolnoma prqstovoljnem pristanku posameznikov k njegovemu programu, ker se dobro zaveda, da je vsako vsiljeno mnenje čisto neplodno in more dobri stvari le škodovati. Danes šteje klub 98 članov.
10. aprila t. 1. je imel klub svoj prvi skupni sestanek, ki je prinesel jasnost še v marsikatero vprašanje glede praktične aplikacije programatičnih načel in organizacije dela v klubu samem.
Pomen kluba je treba motriti zlasti iz teh-le vidikov:
1. Glede vrednotenja in organizacije učiteljskega dela mora pripadati učiteljstvu samemu soodločujoča vloga, kajti nihče na deželi ne more imeti niti glede vzgojiteljskih kvalitet, niti glede socialne uvidevnosti tako kritičnega vpogleda v resnične potrebe našega ljudstva kakor prav učiteljstvo, ki mora prav radi tega nositi pretežni del napora in odgovornosti za to delo.
2.	Sedanja kritična doba jasno razodeva prevladujoč pomen, ki ga ima gospodarsko stanje na celotno ljudsko kulturo. Iz tega spoznanja se mora izvenšolsko delovanje pre-orijentirati in prepustiti gospodarskemu delu prvo mesto v vsem sistemu učiteljskega javnega dela.
3.	Vsi izsledki šolske in narodne kulturne pedagogike zadnjih petdesetih let nujno zahtevajo preusmerjenje tega dela tudi zgolj v metodičnem oziru.
Vsi ti navedeni razlogi govore dovolj prepričevalno za potrebo ustanovitve »Kluba prijateljev vaške kulture« ter za sistemiziranje učiteljskega javnega dela v smislu njegovega programa.
Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov.
Spričo neprestanega naraščanja števila brezposelnih abiturijentov ter zaradi popolnega zastoja novih postavljenj je začela sekcija snovati zanje poseben odsek. Prvi začetki organizacije brezposelnih segajo ze v lansko leto ko so priredili abiturijenti več sestankov, ki so pokazali, da je njihov položaj bolj zamotan. kakor se je skraja mislilo. Meseca oktobra so priredili ljubljanski abiturijenti s podporo banske uprave in sekcije v Ljubljani tridneven tečaj, katerega so se udeležili abiturijenti vse dravske banovine. Udeležencev je bilo na tečaju okrog 300. Na tečaju se je obravnavalo vprašanje zaposlitve brezposelnih in pa teoretična in praktična aktualna vprašanja iz učiteljevega udejstvovanja Sprejeta je bila posebna poslanica, ki predocuje nevzdržen položaj brezposelnih učiteljskih abiturijentov. Odposlana je bila vsem ministrom, senatorjem in poslancem.
Po tem tečaju je pričel poslovati odsek pri selkciji. Sekcija je sestavila sporazumno z odsekovim načelstvom poseben poslovnik, ki bo predložen v odobritev upravnemu odboru. Radi obširnosti dela si je osnoval odsek tri skrbstva:
Kulturno skrbstvo je v svojem delu zelo uspelo. Storilo je mnogo za poglobitev znanja z organiziranjem sestankov in izletov. Zainteresiralo je abiturijente za stanovske probleme in delo v stan. organiziciji, pri čemer so pokazali nekateri mnogo razumevanja m sposobnosti. Obenem pa je imelo to skrbstvo tudi nalogo, vzdržavati stike z učiteljiscniki. V odbor so bili povabljeni zastopniki peto-letnikov.
Socialno-zdravstveno skrbstvo je preskrbelo marsikateremu tovarišu ali tovarišici in-strukcijo ali kako drugo trenutno delno pomoč. Dalje se mu je posrečilo dobiti še precej drugih ugodnosti, tako n. pr. brezplačne karte za kopanje, popust v knjižnicah, brezplačen pregled pri Protituberkulozni ligi itd.
Statistično-informativno skrbstvo je lahko vsak čas nudilo o brezposelnih abituri-jentih točne uradno potrjene podatke, ki jih je večkrat statistično obdelalo in zaključke tega objavilo v stanovskem in dnevnem časopisju.
Stanje brezposelnosti je trenutno približno naslednje: od preko 800 abiturijentov zadnjih treh let jih je vložilo prošnje za državno službo ca. 680; od teh jih je v državni službi približno 130 in iz kreditov Bednost-nega fonda je zaposlenih ca. 250. Ako sedaj računamo, je od prejšnjih letnikov še 500 abiturijentov, ki so vložili prošnje, brez državne službe. K temu lahko prištejemo še 150 novih prosilcev, ki bodo v teku počitnic sigurno vložili prošnje, posebno, ker se obetajo nastavitve. Talko da dobimo v jeseni zopet ca. 650 brezposelnih učiteljskih abiturijentov, ki so vložili prošnje.
Odsek je bil v trajnem stiku s tovariši izven Ljubljane; predvsem z odsekom pri Mariborskem sreskem društvu JUU, ki je centralnemu odseku krepko pomagal pri zbiranju statističnih podatkov.
Odsekovo načelstvo je imelo v prvem poslovnem letu 32 rednih sej, 1 izredno sejo in okoli 6 delovnih večerov.
Kljub ogromnemu poslovnemu delu, ki ga je imel odsek, vendar ni izgubil iz vida svoje osnovne naloge: staviti vse, kar je v njegovih močeh, da se izvedejo čimpreje nastavitve.
Gospodarski svet
v katerem so zastopane poleg stanovske organizacije vse stanovske gospodarske institucije, ni imel letos nobene seje. Zato tudi ni prišlo do »Gospodarskega dneva« pri organizaciji katerega bi moral Gospodarski svet ini-cijativno sodelovati. Namen »Gospodarskega dneva« je, eno društveno zborovanje posvetiti izključno stanovskim gospodarskim institucijam, njihovemu razvoju in okrepitvi. Ta pro-pagandistična gospodarska akcija se ni mogla izvršiti, ker niso bili dani pogoji za to. Seja »Gospodarskega sveta« ni bila sklicana v glavnem radi nenaravnega razmerja, ki je vladalo od meseca septembra do meseca maja med sekcijo in našo najjačjo stanovsko gospodarsko institucijo. O stvari sta razpravljala oba predsedniška zbora v letu 1933/34, obširnejše poročilo pa so prejela društva v okrožnici štev. 2592. Ker je po občnem zboru Učit. tiskarne, ki je potekel v najlepšem soglasju in je v polni meri upošteval upravičenost naših zahtev, vzpostavljeno zopet najboljše razmerje, so dani vsi pogoji za prireditev »Gospodarskega dne« v prihodnjem letu.
Zadružni pododsek
gospodarskega sveta se je moral kot pododsek z ozirom na razloge, ki so onemogočali delo celokupnega gospodarskega odseka, omejiti le na izpopolnjevanje svoje evidence o obstoječih zadrugah v dravski banovini in o učiteljih gospodarskih, predvsem zadružnih delavcih. Tajnik odseka je sestavil tudi pravila o šolskih zadrugah.
Ekskurzijski odsek.
O božiču je organiziral devetdnevni smučarski tečaj na Gorjušah. Udeležilo se ga je okrog 30 tovarišev in tovarišic. Ob tej priliki se je iznesla tudi misel, da naj bi se postavil v Gorjušah učiteljski smučarski dom. EO je na svojih sejah razpravljal o tem, pa je realizacijo tega načrta zaradi finančnih težkoč moral opustiti. Po tečaju je EO priredil še 10 deloma enodnevnih, deloma dvodnevnih nedeljskih smučarskih izletov, ki so se vsi iz-bomo obnesli. S tem programom je EO doprinesel k razvoju narodnega športa prav izdaten delež.
Poleg tega pa je v svojem poletnem programu izpeljal EO vso organizativno stran Dnevov mladinske glasbe.
Zaključek.
V pričujočem poročilu sem skušal čim jasneje in pregledneje podati sliko o delu sekcije v preteklem upravnem letu. Poročilo omenja vsa stanovska in šolska vprašanja, ki so za nas pereča in čijih ureditev zahteva interes šole in stanu. Za povrnitev starih in pridobitev novih dobrin je delovala sekcija sistematično in premišljeno vse leto. Pri tem je apelirala tudi na najtesnejše sodelovanje vseh sreskih društev in na pomoč in oporo vsakega poedinega člana. Pri svojem delu se je zavedala polne odgovornosti do stanu in je posvetila vse svoje sile in vse svoje delo realizaciji nujnih stanovskih zahtev. Kateri so uspehi, kaže poročilo samo. Pri presoji dela in uspehov naj upošteva delegacija današnje izredno težke čase, težko gospodarsko depresijo in druge neprestano se pojavljajoče nove ovire, s katerimi se je morala boriti vse leto, upošteva naj pa tudi nevzdržne razmere v centrali. Ker so urejene razmere v organizaciji prvi predpogoj za dosego vsakega uspeha. je naša prva naloga v novem letu, da z vsemi svojimi močmi prispevamo k sanaciji v JUU in pomagamo ustvariti položaj, da se bo moglo udruženje posvečati ureditvi stanovskih in šolskih vprašanj v tisti meri, kakor upravičeno pričakujemo od svoje stanovske organizacije.
Predlog k proračunu za leto 1934/35
1.	»Učiteljski tovariš«	Stroški in kritja znašajo torej:
Stroški	Kritja Stroški Kritja
a)	tisk 35 štev. po 4 str.	ad 1....... 140.850'— 151.000'—
v 3450 izv..... 96.250'—	ad 2....... 85.500'— 127.000'—
b)	tisk 5 št. »Prosvete«	ad 3. ...... 33.600'—
k o» t priloga »U. T.« 15.000'—	ad 4....... 67.200'—
c)	uredništvo »U. T.« . 7.200'—	ad 5....... 30.000'— 64.000'—
č) sotrudništvo »U. T.« 7.000'—	357.150'— 342.000'—
d)	souredništvo in	znaša primanjkljaj . .	15.150'— korektura .... 5.40Q'—	357.150'— 357.150'—
e)	poštnina in ekspe-	ki se ^ kril iz inscratov v »Učit. tovarišu«, tt i °1J.f- ..... "J 000'__slučaju, da bodo inserati več donašali, se
' t-\*. rn*	1ASÎVW bo preostanek porabil za razširjanje in zbolj-
2900 članov po Dm 50-	143.000- feta ¡n drugih nepredvidenih izdatkov
T^DiifsO —	6 000'— po sk1ePu upravnega odbora. Inserati niso
140.850'—	151.000'— v P p^tem^proračunu bi izhajal »Učit. tova-
2.	»Popotnik«*	nš« v isti nakladi in v istem obsegu vsakih
a)	tisk 10 štev. à 1K	dni, torej 3 krat na mesec.
pole v 3900 izv. ca 67.000'—	»PoDotnik« pa kakor doslej, a namesto
b)	uredništvo . . . 6.000'—	na 2 tiskovnih polah le ma l'A.
c)	sotrudništvo . . . 10.000'—	Honorarji funkcionarjev so znižani. S to č) poštn., ekspedicija . 2.500'—	redukcijo se moramo snrijazniti, ako nočemo 2900 članov à Din 30'—	87.000'— povišati članarine.
800 naročnikov	6- Učiteljski naraščaj,
a Din 50'— ....	40.000'— 3200 članov à Din 5— 16.000 —
85.500'—	127.000'— 3200 članov à Din 5'—	16.000'—
„ .. , , ...	7. Praktični učiteljski tečaji.
3.	Vodstvo organizacije.	3200 članov à Din 5_ 16 000'—
Reprezentanca	3200 članov à Din 5'—	16.000'—
predsedništva . . . 8.4(H)'—	g Pevski zbor
tajništvo .... 16.800'—	3200 ¿lanov à Din 10— 32.000'—
knjigovodstvo in	3200 članov à Din 10'—	32.000'—
blagajnistvo . . . 8.400-	9. članarina Beograd.
4.	Uprava.	3200 članov à Din 10'— 32.000'—
Pisar,n. osebje . . . 25.200'—	3200 članov à Din 10'—	32.000'—
pisarn, potrebščine . 10.000'—	Članarina sekcije ostane ista, t. j. Din 13'—. kurjava in razsvet. . . 4.000'—
boln. blag in pok. zav. 3.500"—	PRORAČUN
davki ..... 3.000—	MLADINSKE MATICE ZA L. 1934./35. manip. in prov. post.
hran. in telefon . . 1.500'—	I. Prejemki:
znamke, dopisnice in	15.000 nar. a 22'50 Din 337.500'—
koleki ..... 8.000'—	„ T , .. .
splošna poštnina . . 1.000'—	u- Izdati:
najemnina, postrežba . 3.000'—	1,-Inventar ....	1.000 —
razni drugi stroški . . 8.000'—	2. Pisarna ....	10.000'—
67.200'—	3. Uprava ....	24.000'—
, D . .	4. Honorarji . . .	48.000'—
5- Potnine"	5. Potnine ....	500'-
5 sej uprav, in nazor.	6. Ekspedicija . . .	14.000'—
odbora..... 12.000'—	7. Klišeji..........10.000'—
1 ban. skupščina . . 6.000'—	8. Nagrade književni-
1 glav. skupščina . . 10.000'—	kom..........6.000'—
potnine sekcije . . . 2.000'—	9. Nagrade ugankar-
30.000'-	jem ....	1.000'-
3200 članov à Din 20'—	64.000'— 10. Davki in pristoj-
__bine..........3.000'—
» Ako bi izhajal »Po-	»Našega roda«	104.500'-
potnik« v 8 štev. à 2	12- kn"S. Mladm-
poli, se podraži približ-	ske ma)hce • - _115-50° —
no za ca 4.000 Din.	337.500'— 337.500'—
Splošne vesti
—	III. seja upravnega in nadzornega odbora JUU — sekcije za dravsko banovino
v petek, dne 6. julija ob 15. uri v prostorih sekcije. Dnevni red: 1. Čitanje in overov-ljenje zapisnikov. 2. Razgovor o točkah dnevnega reda skupščine. 3. Druge zadeve in slučajnosti.
—	IV. banovinska skupščina JUU, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani 7. in 8. julija 1934 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Spored: Dne 7. julija: 1. Ob 9. uri: Verifikacija delegatov pred vhodom v zborovalno dvorano. 2. Ob pol 10. uri: Skupna seja predsednikov sreskih društev z upravnim odborom sekcije: Razgovor o tehničnem delu skupščine. 3. Ob 10. uri: Otvoritev skupščine in nagovor predsednika. 4. Volitev odsekov. 5. Tajniško poročilo. 6. Račun za poslovno leto 1933./34. 7. Ob 14. uri:
Seje odsekov na učiteljski šoli v Ljubljani. — Dne 8. julija: Ob 8. uri: Nadaljevanje skupščine. 1. Poročilo odsekov. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Volitev 10 članov in 5 namestnikov v upravni odbor, 5 članov in 2 namestnikov v nadzorni odbor m 3 članov in 3 namestnikov v glavni odbor JUU v Beogradu. 4. Proračun za leto 1934./35. 5. Resolucija.
—	Prenočišča za udeležence na banovin-ski skupščini so na razpolago v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici. Reflektanti naj se prijavijo tekom dneva pri kolegijskem vratarju.
—	IV. skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcija za savsko banovino se bo vršila dne 8. in 9. julija t. 1. v Zagrebu. Med dnevnimi točkami so tudi volitve nove uprave.
Poglavje o ovaduštvu
1.
Preden preidem k nadaljnjim izvajanjem o tem kočljivem vprašanju, ki se dostikrat liki bolezen pojavlja v človeški družbi, moram najprej izjaviti mnenje, da je ovaduštvo ali denunciantstvo važna zadeva šole in šolske vzgoje, mimo katere ne moremo z zaprtimi očmi. Zakaj zdi se mi, da smo na to stvar vseskozi pozabljali ali jo vsaj zanemarjali, čeprav smo razpravljali o osebnosti človeka, kakršna mora roditi pozitivna stran sodobne pedagogike. Če se tedaj v našem življenju prikazujejo pojavi, ki so v našem smislu protiivni morali, etiki in estetiki, ne smemo teh pojavov jemati površno, zgolj z zunanjega vidika, temveč moramo seči globlje v človekovo du-ševmost, ki te pojave proizvaja. Kakor je n. pr. laž, kraja in podobno negativna stran človeške osebnosti, ker jemlje bližnjemu dobro ime in dostikrat lastnino ter življenje, je prav tako ovaduštvo grda senca na telesu, ki pravimo o njem, da je Človek ustvarjen po »božji podobi«.
Ovaduštvo je pojav, ki pričenja zajemati človeka dostikrat že v rani mladosti. V družini ovajajo otroci drug drugega, želeč drug drugemu slabo. Seveda se to ne vrši odkrito, temveč tako, da ovajenec niti ne ve, kaj se je za njegovim hrbtom izvršilo. Nenadoma se prikaže pred otrokom strogi obraz materin ali očetov, v roki šiba, grozeče oči: Ti si to in to napravil! Brez števila grehov pada na otrokovo glavo in srce. Potem nastopa otrokov značaj. Ali prizna ali taji, ali je zakrknjen ali odkritosrčen. A dušo zajema dvoje: ali ma-
ščevanje, ali novo ovajanje. N. pr.: otrok ovadi grešnike, ki so pri odkritem zločinu z njim sodelovali. Takšno priznanje ima več motivov, najčešče sta naslednja: da skuša zločinec svoje dejanje prevaliti v krivdo drugih ter s tem zmanjšati svoj greh, ali pa škodoželjnost, češ: ako bom trpel jaz, naj trpe tudi drugi. Vidimo, da sta oba primera zasilna, ker grešnik se hoče v množici novih prikazovanj izgubiti, da vrednost svojega zločina zmanjša. Te vrste ovajanja se mi zde podrejenega pomena, ker bržkone me bi bila izgovorjena, ako ne bi bil njih tvorec sam ovaden. So pa že priprava za tisto pravo ovajanje, ki ga bomo pozneje natančneje prikazali.
Po zunanji obliki razločujemo tajno in javno ovajanje. Prvega smo se že dotaknili. Nekdo prikaže zločin svojega bližnjega, ne da bi jamčil za svoje trditve s svojo odgovornostjo, s svojim obrazom. K temu spadajo poleg osebnega razgovora o tretji osebi tudi anonimna pisma. Ovaduh maznani merodaj-nemu in odločujočemu činitelju v družbi pismeno, s potvorjeno pisavo, morebiti celo s pisalnim strojem, da svojo osebnost čimbolj zakrije, in z namišljenim ali izposojenim imenom ali pa sploh brezimno, da je ta in ta zagrešil to in to in da mu zbog tega treba stopiti na prste. Zanimivi so, da mimo grede omenim, slučaji v šolski praksi, ko najde razrednik na katedru lističe šolskih otrok, s katerimi gotovi tipi ovajajo součence. — Ko raziskuješ, kdo takšne lističe piše, se ne javi tnikdo. Pokažeš krivce, nakar začuješ cele lita-nije ovadb, ki niso ničesar drugega, kot ovadbe.
Tu pa že prehajamo v javno ovajanje, ali kakor ga tudi drugače imenujemo, tožarenje.
Treba je včasih sprožiti samo pero, in tožbe in obrambe in vsemogoči očitki kar dežujejo po razredu. Učenec, ki sicer ne zna niti do pet šteti, dobi govorni dar, ki ga treba občudovati. Večinoma vidimo pojav tožarenja v nižjih razredih, dočim učenci višjih razredov kot umsko razvitejši ne podlegajo več toli-krat tej bolezni. Pri modrem vodstvu in vplivu učiteljeve osebnosti se tožarenje lahko kaj kmalu vduši. Treba je pač prikazati to učencem kot človeka manj vredno ali naravnost ostudno delo, škodovati svojemu bližnjemu z jezikom, ki ga gibajo neplemeniti nameni ali celo laž. Je pa važno pri tem poudariti, da je tožba le tedaj na mestu, kadar izvira iz plemenitega srca oziroma namena, če celoti v velikem, ne pa posamezniku v malem, preti propast.
Opozoril bi še na drugo okolnost, ki vzgaja mladega človeka nezavedno, a zato direktno za ovaduha. Marsikateri razredničar ima navado, da postavlja enega »boljših učencev« ostalim za paznika. S kredo v roki stoji deček ali deklica pred tablo in zapisuje nanjo imena onih, ki greše. Pri slabosti človeške naiture največkrat tak paznik sam greši s tem, da zaznamuje imena »sovražnikov«. Pri teh goji do sebe mržnjo zaznamovamcev, ki samo čakajo priložnosti, da njega samega zaznamujejo. Da ima to ovajanje v miniaturi lahko za nekaternike zle posledice za bodočnost, ker vzgaja iz ovadušiča velikega ovaduha, nam potrjuje življenje, v katerem dan za dnevom srečavamo najrazličnejše v tem oziru negativne tipe.
Srečavamo pa razen tega tudi slučaje podkupovanja ali točneje prodajanja ovadb. Tu govorimo o koristoljubju. Tebi nič meni nič pride učenec X k učencu Y z nagovorom: Ti,
ako mi daš kos kruha, ti bom povedal ali povedala, kaj je nekdo čez tebe govoril. In za kos kruha ali kar je že, se izvrši ovadba in ustvarja v družbi zdrahe in nerazpoloženje, ki gre dostikrat do medsebojnega dejanskega obračunavanja. Te vrste ovajanja, ki vsebujejo naravnost tendenco škodovanja bližnjemu, se že razlikujejo od prej opisanih po večji nemoralnosti, ker imajo povsem drugo ozadje. Drugič pa: niso nezavedna, temveč zavedna. Hočejo doseči učinek na povzročitelju ovadbe. Gre za materialno dobrino ovaduhovo, ne da bi ta pomislil dalje na končni učinek svojega nečednega dela. Igra pa pri tem vlogo tudi duševno stanje ovaduhovo.
Vendar pri vseh teh primerih bi še ne mogli govoriti o polnopravnem ovaduštvu. Kvečjemu o priložnostnem. Zakaj pravi ovaduh računa z učinkom. Pravi ovaduh ima pri svojem nečednem početju že naprej določeni cilj, ki ga hoče uresničiti na telesu svojega bližnjega. Poudaril sem: na telesu. Ker večji del gre ovaduhu za materialne udarce, ki naj pokopljejo nasprotnika, torej naškoditi mu telesno, posredno pa bo itak oškodovana duša. Ovaduha te sorte v«di brezobzirno sovraštvo do bližnjega, zaslepljena zagrenjenost duše, strast. Kakor ima kadilec strast do uživanja nikotina, pijanec strast do alkohola, ob katerem vse druge pijače in jedila zatemne, tako vlada pravega ovaduha strast, določenemu človeku škoditi ter ga brezobzirno uničiti. Takšna strast drži ovaduha nad nor-malo življenja ter ga dela do neke meje blaznega. Pred sabo imamo psihološki pojav, ki živi kakor bela vrana med črnimi, do neke mere neženirano, skoraj v vsaki družbi. Ob tem psihološkem pojavu se moramo ustaviti, da ga natančneje razčlenimo. Zakaj za vzgo-
—	Skupščina sekcije za moravsko banovino se bo vršila dne 5. julija v Učiteljskem domu v Nišu. Na skupščini bo predaval Sve-tozar Raičič o temi: Pedagoški realizem. — Na zboru bo izvoljena nova uprava.
—	Litijsko sresko društvo JUU obvešča vse zaostankarje, naj urede svoje dolgove na članarini prve dheve počitnic. Kdor nima položnice, naj jo naroči pri blagajniku tov. Koprivi Ivanu, Zagorje. — Odbor.
—	Ganglova diploma, ki mu jo je poklonilo te dni sresko društvo JUU v Litiji kot svojemu častnemu članu, je razstavljeni v izložbi »Učiteljske knjigarne« v Ljubljani, Frančiškanska ulica.
—	Narodna šola V Domžalah je proslavila Vidovo 24. VI. v Sokolskem domu. Na sporedu je bilo: Naš klic, trilogija, Pestenjak Jan; petje državne himne in dvoglasne narodne pesmi, deklamaeije: KosOvo, Vidov dan; mladinska igra s petjem, rajanjem in plesom: Desetnik in sirotica. S sodelovanjem učiteljstva je nastopilo 78 otrok. 29. VI. je priredila šola razstavo risarskih in ročnih izdelkov. Razstavilo je nad 150 otrok nad 500 izdelkov. Razstava je bila zelo okusno prirejena. Učiteljica ženskih ročnih del je žela obilo priznanja za svoj trud. Učiteljstvo je lahko ponosno na uspehe svojega dela; javno je položilo račun svojega dela v teh panogah in želo priznanje vseh, ki so čutili potrebo posetiti to razstavo.	ec.—
—	Zbori. Ureja Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Letnik X, št. 3. Vsebina glasbenega dela: K. Jeraj »Vojni slepec«, ženski zbor, P. Jereb »Svatba na morju«, mešani zbor, Z. Prelovec »Mrzeča je zunaj trda noč«, samospev za bas-bariton s klavirjem. Vsebi-®a književnega dela: M. Kunčič »Pomladna tožba« (pesem). Naši skladatelji (Karel Jeraj), iz naših organizacij in društev (poročilo Hubadove in Ipavčeve župe JPS), Opera, Novosti, Razno, Iz uredništva in upravništva. — Zvezek 'krasita dve sliki in sicer nastop mladinskih zborov v Unionu ter harmoriizatorja koroških harodnih pesmi, upokojenega nad-tičitelja Lovra Horvata. Čutimo potrebo, da v izvlečku ponatiskujemo par besedi, ki so jih »Zbori« naslovili na svoje naročnike na pevske zbore, pevke in pevce: Neprilike, ki so zaradi splošne gospodafske križe zadele vse naše kulturne li^te, nisd prizanesle tudi »Zborom«: Kljub temu, da se trudimo na vse kriplje, pomagati našim pevskim zborom z dobrimi in ne težkimi skladbami, za kar bomo seveda morali prenesti od naših kritikov, ki si želijo čim novejše glasbe, še mnogo očitanj, bi radi tudi v desetem letu izhajanja nadaljevali z izdajanjem lista. Gmotne neprilike so pa tako velike, da že skoro obupava-mo. Naročnikov je čedalje manj, osebe, ki se trajno z glasbo pečajo, nam list vračajo, društva ki so dolžna biti naročena na »Zbore« kot člani haših pevskih organizacij, se ne zavedajo svoje dolžnosti, da bi poravnale naročnino. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« se je obrnilo na vsa odločilna oblastva s prošnjami za podporo, pa so bile kratkomalo odbite. Ne preostaje nam ničesar drugega, kakor da še enkrat apeliramo na vsa naša pevska društva in na vse naše pevske zbore, vse pevce in pevke, da podpro »Zbore« z naro-čitvijo, točnim plačevanjem naročnine in pridobivanjem novih naročnikov, sicer, če se finančni položaj lista ne izpremeni, ga bo doletela ista usoda, kakOr druge glasbene liste, ki so morali zaradi nerazumevanja z deficiti prenehati izhajati. Želimo, da bi ta opomin, po katerem sodimo, da so »Zbori« ogroženi, zalege!! Naročnina na »Zbore« znaša na leto 50 Dih, ki jo lahko naročnik plača tudi v več obrokih, samo, da jo plača. Št. poštno čekovnega računa je 12134.
NA DELO ZA NASE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP.
jitelja jé to važen problem, ker slične prikazni v irialem vladajo tudi v razredih méd šolskiini otroki ter je vzgojiteljeva prva dolžnost, mlade duše takšnih razrastkov zdraviti.
II.
Pojave, ki smo jih opazovali v miniaturi pri šolskih otrocih, vidimo ogromno povečane ih z življenjskim bojem nasičene pri odraslih skoraj v VSéh dobah človeškega življenja in zgodovine. Človek, ki je nagnjen k tej bolezni ali pa so. ga okužile razmere, je živel, živi, in bo živel v bodočnosti ravno tako tudi v vseh stanovih. Niti čast akademske izobrazbe, niti diplome srednjih in drugih šol, niti plug in brana ne očuvajo teh duševnih bolnikov pred napadi bolezni. Le pomislimo, kako je cvetelo oVaduštvo v starem veku. recimo pri Rimljanih za dobe Nerona in drugih cesarjev. Izrednejše kot so bile okoliščine življenja, čim abnormalnejše je bilo čuVstvova-nje družbe, tembolj je cvetelo ovaduštvo. Vzemimo n. pr. preganjanja kristjanov. Sosed jé soseda ovadil, in življenje je teklo svojo pot.
V srednjem veku ni bilo nič boljše. Krščanstvo je sicer zajelo vse evropske narode, razrastkov ni ozdravilo. Zamislimo se h. pr. v čase krivoverstev in inkvizicije. Pravovernemu je bilo treba o svojem bližnjem samo namigniti, da je krivoverec, že so ga po zgledu staréga veka, le v nasprotnem smislu, pekli na ražnju. Ali primeri čarovniških procesov. Mož. ki se je hotel znebiti svoje žene, jo je ovadil kot čarovnico. Žena, ki je ljubosumila lepo sosedo, da ji zapeljuje moža, je ovajala. Grmade so gorele, proti nebu je divjal krik osovraženih, ovadenih in nedolžnih žrtev, ljudstvo
Osebne siadeve
—i Napredovali so učitelj i(ce) v VIII. skupino: Hribar Ivan iz Tešanovcev (M S), Robič Marija iz Sv. Petra pod Sv. gorami (Ših), Breže Ivan od Sv. Lovrenca v SI. gor. (Pt).
......... , , -i- i.
Učiteljski pravnik
—§ Učitelji(ce) pripravniki(ce), nabavite si »Ročni katalog« 1933./34., ki je še v nekaj izvodih na razpolago v Učiteljski knjigarni.
Naša gospodarska
organizacija
- ■ ■ 1 - ■ ■" -1 - ■' 1 s
—g Zadružnikom Učit. samopomoči.
Načelstvo US je na seji 27. junija 1934 rešilo 66 prošenj za podpore iz podpornega sklada US. Priznalo je 58 prošnjikoih denarne podpore, ostalim (8) je prošnje zavrnilo ali pa se bodo zahtevala še naknadna pojasnila. Vsak prošnjik bo dobil Obvestilo o priznanem znesku pismeno istočasno z nakazilom po poštni hranilnici — podružnici v Ljubljani. Nakazila in obvestila se bodo izdajala od 7. julija 1934 dalje po vrstnem redu. — Prihodnja seja načelstva bo v zadnjih dneh avgusta t. 1. — Smernice, katere naj prošnjiki vpošteva-jo, so: Prošnjik, ki ni že nad 3 leta član US, ima pri upravi US zaostanek na članskih prispevkih ali obremenjene mesečne prejemke pri računovodstvu, ozir. finančni direkciji v Ljubljani, se v nobenem slučaju ne bo upošteval. Podporo more dobiti le član US. ki je res bolan ali pa v denarni stiski zaradi nesreče v družini. Že po prvem poskusu lahko izjavimo, da je več prošnjikov prosilo za podpore iz preračunljivosti in ne iz potrebe (podpore so brezobrestne, dolg ali posojilo v denarnem zavodu se mora obrestovati itd.). Vse tu navedeno zahteva pravilnik za razdeljevanje podpor, kakor gá je odobril občni zbor v Mariboru. — Prošnjiki naj zadostno franki-rájo vloge, ker v bodoče ne bomo plačevali kazni; v j Unij u smo izdali v ta namen — nepotrebno! — 50 Din. Na prihodnji seji bo imelo načelstvo za razdelitev le rnajheh znesek. Vpoštevalo se bo v prvi vrsti že do danes Okrog 30 Vloženih, a še ne rešenih prošenj.
: ■ -■ ------ ■ ■- ■ ■■ -•.....- -•-■-•■- - ■ - .......
Mladinska
matica
■ 1'iT-i- -Tli : t r i n [ nnn i; rum rt utiiti n-irrn-
Posamezne letošnje knjige M. M. se dobijo pri upravi M. M. v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., broširane po 5 Din, vezane po 8 Din.
Knjiga, s katero se nauči s pomočjo sli-kopisne metode vsak učenec igraje citati, je »Mihec in Jakee« od Ribičiča; Delo je že izšlo v drugi izdaji in stane samo 8 Din.
Obe daljši stvari, ki sta izhajali v letošnjem letniku »Našega roda« tako Milkovice-Vega »Medvedka Markca« kakor »Šimnovega Lipeta« od Kriste Hafnerjeve bomo imeli kmalu V knjigi. »Medved Markec« je prav za prav že tešel. Kritik v »Jutru« pravi, da je to eno izmed najboljših mladinskih del, ki strto jih prejeli v zadnji dobi. — Tudi za »Šimnovega Lipeta« se je ponudil založnik in kot se zdi, bo kmalu tudi to delo na knjižnem trgu.	•
naokoli pelo v čast in hvalo zločina. Če premišljujemo danes o teh raznolikih barbar-stvih, pač odpuščamo svoj hrt pradedom, Češ, bili so zaslepljeni od srednjeveške teine in v blaznih časih blazni. Vendar se zdi, da naš vek nima pravice odpuščati, ker je potegnil s sabo v dobo prosvCtljenstva kot eno glavnih dediščin bolezen ovaduštva.
Novi vek začenja nekako s francosko revolucijo, ki je sprostila duševne sile naroda in posameznika z znanimi gesli o enakosti, bratstvu in svobodi. Ovaduštvo je zacvetelo kakor V vseh ižrednih časih. Stare ttiržnje, Bog ve katere osebne zadeve so stopile na plah, drug drUgega so prehitevali z oVadbami, samo da uničijo osebne nasprotnike ter jih izbrišejo z obličja zemlje. V ruski revoluciji je bilo isto. V imenu enakosti in svobode je cvetelo ovaduštvo v takšni meri, da niso vedeli kam z mrliči, ki so jih zrušile ovadbe. Ali V najnovejšem času v Hitlerjevi Nemčiji. Hitler se je rešil ovaduhov s tem, da je — kakor poročajo dnevni časopisi — izdal zakon proti ovaduštvu, v katerem je zapretil krivcem z najstrožjimi kaznimi. Iz tega lahko sklepamo — ker ta Zikoh je menda edin v sodobni zakonodaji — da je Hitler, ki mu je država bog, Uvidel destruktivno delo ovaduhov v državi ter zaznamoval ovaduštvo ž imenom: zločin proti državni skupnosti. Zakaj ovaduh ruši mir družbe ter je, kakor vsak patološki tip, nevaren državnemu redu, ker ograža življenje in delo nedolžnih državljanov, da zadosti svoji strasti, ki služi v zadoščenje le njemu samemu, ne pa skupnosti. Delo brez višjih, plemenitih namenov, služiti in delati za sočloveka.
(Dalje prihodnjič.)
»Jutro« o knjigah Mladinske matice. —
»jutro« od 22. t. m. je prineslo o knjigah Mladinske matice naslednjo oceno.
Mladinska matica je pravkar razposlala svoj letošnji knjižni dar: štiri knjižice, skupaj nad 270 strani. Knjige so izšle v nakladi 20.500 izvodov; če prištejemo 5 letnikov »Našega roda« in 32 rednih in izrednih publikacij, dobimo skupno naklado 710.000 izvodov. Lepo število, ki kaže dovolj nazorno, kako Mladinska matica širi slovensko knjigo! Letošnje knjige so posebno zanimive. Čisto izredna publikacija je Sedmi lethik zbornika »Kresnice«. V tej 96 strani obsegajoči knjižici so to pot priobčeni samo prispevki šolske mladine. Mladina je pisala članke o najrazličnejših zadevah, mladina jih je ilustrirala. — Knjige te vrste še nismo imeli, zato jo je treba samo pozdraviti. Zastopani so »avtorji« od ptvega razreda oShovne šole do četrtega razreda srednje šole, pretežno pa sede sodelavci tega zbornika v osnovnošolskih klopeh. — Netimorni France Bevk je prispeval za letošnji knjižni dar povest »Tovariša«, ki jo je Ksenija Pruttkova opremila Z dra-žestnimi ih likovno Učinkovitimi ilustracijami. Edo Kardelj Si je sestavil težavno halogo, podati mladini oris gospodarske zgodovine. O te vrste zgodovini izve učenec v šoli le prav malo, čeprav vemo, da je silno važna (šola kot naj konservativne j ša ustava najmanj obraVnava baš življenjsko najvažnejše reči), zato utegne ta knjižica razširiti obzorje mladega eitatelja, pa tudi starejši preprosti bralec bo s pridom segel po riji, dokler rie dobimo ljudske zgodovine narodnega gospodarstva! Knjiga; kakor je Kardeljeva; bi posebno učinkovala, če bi bila ilustrirana. — Slikov-hico za najmlajše sta tudi letos preskrbela Edo Deržaj kot ilustrator in Anica Černejeva kot sestavljalka verzificiranega besedila. Sli-kovniea se imenuje »Kapljice« in opisuje krogotok vode, usodo kapljice na njih številnih preobrazbah. Risbe sO prav živahne in slikovito kolorirane.
Naše mladinske publikacjie so dale kritiku Borku pobudo, da je v »Jutru« od 20. t. m. v kulturnem pregledu spisal prav zanimiv članek »Kultura in mladina«. Tu ugotavlja, da je mladinska književnost pri nas po krivici zapostavljena. Drugi narodi ji posvečajo Častno pozornost in nežno skrb. Mladinska književnost se je povzpela posebno v Rusiji ih v Bolgariji na lepo višino. Ni mogoče tt-diti — piše Borko nadalje — da pri nas ne bi bilo zanimanja za mladinsko literaturo. — Imamo vrsto mladinskih časopisov, dva slo-yenska dnevnika prinašata tedenske mladin-,..s|ke priloge, že nekaj let delu je.Mladinska matica, ki je po nakladi prekosila marsikatero knjižno družbo za odrasle, pojavil se je poizkus šolskega časnika, a tudi samostojne knjige, ki jih izdajajo riaše založbe ali samozaložniki, so sedaj številne. Zapostavljen vrt se ne kaže v količini; gre za njene (kvalitetne uspehe ih neuspehe itt gre za problem kritike mladinskih knjig in časopisov. Mladinski pisatelji nimajo nobenega pravega merila za Uspešnost svojih prizadevanj, najboljše merilo bi bila sodba dobrih kritikov. Kritik mladinske literature mora biti posebno tenkočuten poznavalec Občinstva. Poznati mora mladinsko dušo v vseh njenih razvojnih stopnjah. Biti mora pedagog in estet hkrati; Kritikova beseda naj bo v večji meri kako? posameznemu avtorju namenjena vsej mladinski književnosti, vsem, ki jo ustvarjajo. Samo taka kritika opravlja daljnosežno poslanstvo in vzpodbuja stvarjalne duhove k novim naporom. Takega kritika mi še nimamo. Naše revije se kaj redko oglašajo k vprašanjem mladinske literature in večji del niti ne ocenjujejo novih mladinskih knjig. Včasih pišejo o njih le pedagogi, toda tu slišimo samo eno plat zvona. Res je, da imajo pedagogi pri tem besedo, a ne dosti večjo kot sociologi in etiki v literaturi odraslih. In prav zaradi sVb-je zapostavljenosti v literaturi je postila naši mladinska književnost idilično zakotje, kjef z hekoiiko fahtazije obdarjeni ljudje! razpredajo stare pravljične motive ali obravnavajo not material popolnoma ad usum delphini, v pohiožhe vzgojne Svrhe. Borko končuje svoj članek s tem-le pristavkotn: Ne dvomimo, da se vodilne glave v naši mladinski knijževnosti zavedajo potrebe boljšega in živahnejšega dela na tem področju. Če pregledamo ft. pr. pravkar zaključeni letnik »Našega roda«, ki ga urejuje Jos. Ribičič, vidimo simpatično prizadevanje po kvaliteti in po razgibani, resnično živi mladinski literaturi. To stremljenje pa bo šele tedaj poplačano z uspehom, ko bo problem mladinske literature Stopil v ospredje kot važen literarni in kulturni problem; ki ne bo zainteresiral samo pedagogov, marveč tudi kar največ stvarjajočih pesnikov, pisateljev in kritikov.
Učiteljski pevski sbor JUU
— pev. Počitniški pevski tečaj prične dne 9. t. m. ob 9. dopoldne v Glasbeni Matici. Vsi točno!
Tovariše in tovarišice, ki so se prijavili k pevovodskemu tečaju, obveščamo, da so vsi sprejeti. One priglašence(ke), ki nam niso določno javili, žele li stanovanje in hrano ali ne, prosimo, da nam javijo to čimprej.
EksRur3ifski
odsek
II- . -- I ■ - - ■ i I v I '(tivrni X1 1'M1 111 H*1
—eo Taborenje ob morju. Z ozirom na tO; da je premalo prijavljencev za taborenje ob morju in ker so se tisti, ki so se javili, priglasili prepozno, taborenja ni mogoče prirediti. To javljamo tistim tovarišicam in tovarišem, ki so se javili v informacijo,- da se ne bodo ozirali pri svojem počitniškem programu na taborenje ob morju.
Stanovska organizacija JUU
iz tiruftev:
Poročila:
+ JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 23. junija 1934. v KsaverijU pri Ljubnem. Včlanjenih 40, navzočih 21, t. j. 52'5%.
Tov. predsednik pOzd'ravi navzoče, posebno še sreskega kmet. ref. gosp. Novaka iz Gornjega grada.
V vznešenih besedah še spominja 20 letnega vladanja našega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra I. Vsi navzoči se dvignejo raz sedežev in počaste s trikratnim »Zdravo« in »Živijo«. — Odpošlje se udanostna brzojavka.
Za sitUacijsko poročilo nam prečita tov. predsednik dopis sekcije, ki je bila naprošena poslati poročevalca, kar se pa žal ni mOglo zgoditi, ker je bila v Ljubljani isti dan sre-ska učiteljska konferenca. — Strinjamo se z njenim postopanjem in ukrepanjem glede razčiščen j a med sekcijami in izvršnim odborom. Tudi glede »Predloga« za sistemizacijo službenih mest za učitelje harodnih šol v smislu § 46. ur. zak. se strinjamo.
Tov, Kolar Frahcé nam jé podal zaokroženo kulturno sliko o »SodObni Rusiji«, navedel je tudi vire svojega ireferata, vidi sé, da tov. mnogo čita. Tovariš predsednik se mu lepo zahvali.
Tudi sreskemu kmetijskemu referentu g. Novaku smo prav hvaležni za njegovo predavanje. — Priporočal nam je, da pri vsaki dani priliki našim kmetom in kmeticam govorimo, da je vsemu umnemu gospodarstvu na deželi dobro obdelovanje zemlje temelj dobro gnojenje — le s tem bi se produkcija dvignila.
Glede razstave šolskih vrtov se po daljšem debatiranju zedinijo tovariši vrtnarji, da bodo naprosili, da bi se za naš srez razstava ne vršila iz naslednjih razlogov: Mala površina vrtov, visoka lega, letos kaže na nekaterih krajih letina zelo slabo, v drugih pa je napravila toča škodo, nazadnje pa tudi kiritja ni za stroške.
Treba je rta VSak način zvišati aktivnost članstva v društvu. Onemogočiti bi bilo zlasti, da se nekateri člani sploh ne udeležujejo zborovanj. Bolje bi bilo, če sploh izpadejo iz društva, kakor da na ta način omalovažujejo stanovsko organizacijo.
Glede zanikernega plačevanja članarine se sklene, da jih tov. blagajničairka 1- do 2-krat opomni, če to ne bo zaleglo, naj iztirja dolžnike potom advokata.
Sekciji se naroča, da se finančna direkcija naprosi, naj se v primeru, ako ni zadostnih sredstev na razpolago, vrstijo vse stroke drž. uradnikov pri izplačilu prejemkov in naj se učiteljstvo vedno ne zapostavlja. Cérne Iva,	A. Rozman,
t. č. tajnica.	t. č. predsednik.
+ JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 9. junija t. 1. skupno z društvom desnega brega v Limbušu pri Mariboru. Od 91 članov je bilo navzočih 63, it. j. 70%, kar je za izletno zborovanje ob sedanjih težkih prilikah lepo število.
Predsednik tov. Vauda je ob otvoritvi naglasa!, da je nameh zlasti takih izletnih zborovanj krvava potreba za naše zbližanje — in v dvig bratskega tovarištva, za katero bo nam baš dandanes treba misliti na nekako stanovsko-idejno šolo. Tudi se je potožil, da je spet brez društvenega tajnika ter je zbor izbral za to zborovanje za zapisnikarja tov. Kodriča Rudolfa. Tov. predsedhik je vsem učit. zborom poslal okrožnico, po kateri prijavijo poročila, mnenja k točkam zboroval-hega sporeda. Objavil je vse dopise in spise in nato podal situaci'sko poročilo, zlasti o stanju v JUU. Apelira k pristopu v zadrugo »Učiteljska tiskarna«, tov. Mešičkova pa vabi k udeležbi gospodinjskega tečaja.
Glede točke o »Našem rodu« in »Mladi Jugoslaviji« je nastala živahna debata, ko je sklep je bil: 1. »Naš rod« naj ostane, združita naj se z »Zvončkom«. Dvigne naj se po Vsebini, večji stilistični in vsebinski naravnosti ter otroški stvarnosti, priobčuje sestavke za razne prilike (proslave, spominske dni, poučne članke i. t. d.) za naprej, ne nazaj ter tudi lažje izvedljive, življenjsko istinite pri-zorčke, igrice, tudi komponirane pesmice, pokrajinske slike i. si. 2. Mladinska matica naj bo cenejša, če nei, naj se loči od »Našega roda«, ki ga je urejevati za nižjo in višjo stopnjo.
Sprejme se poročilo tov. predsednika, naj se sedanji učni načrt ne uzakoni, izda v večletno preizkušnjo nov učni načrt, kojega snov naj pokaže minimum (ne le maksimum!) ter daje več prilike za strnitev pouka ¡ter poleg učnosnovne nudi tudi več vzgojnosnovnega materi jala in daje več poudarka podeželskemu, mestnemu in industrijskemu značaju šol,
v vsem pa naj se izraža stremljenje po enotni šoli. Z učnim načrtom vred nas je seznaniti s projektom zakona o učilih, učnih knjigah, grupaciji šol. let i. t. d. — Dalje je bilo sprejetih še 13 predlogov, od katerih so važnejši ti-le: Olajšava 8 letne šol. obveznosti pri za-kasnjencih z uradno zdrav, ugotovitvijo bolezni ali zaostalosti, skrb za obmejno šolstvo, razpisi služb v mestih, pozno nakazovanje naših plač, ostavke ob pozivu v vojaško službo, način ohravnave predlogov pri banov, skupščinah, priključitev k predlogom marib. mestnega društva glede znižanja prejemkov, 1% odtegljajev, likvidacije spora v JUU, člankov o naših prejemkih v stanovskih glasilih, proti sistemizaciji učit. mest, za namestitev pomožnih učiteljev na vsakih 50 učnih mest i. t. d. — Pred sklepom je tov. predsednik poročal tudi o stanju narodno-obrambne ankete — po informacijah pri g. gen. Maistru. Po zborovanju je bil tovariški sestanek obeh društev na vrtu ge. Robičeve ta skupen obed.
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH
je zborovalo dne 26. V. t. 1. pri Sv. Ani v Slov. goricah. Navzočih 13, t. j. 30%.
Predsednik tov. Štuhec otvori zborovanje s pozdravom in prečita najvažnejše došle dopise in sicer glede sklicanja glavnega odbora, 50 letnica bana dr. Marušiča, o poročenih učiteljicah, o občnem zboru ZKD in občnem zboru Učiteljske tiskarne.
Na glavni skupščini bo zastopal društvo tov. podpredsednik Vlado Košenina.
Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da članstvo točno izpolnjuje svoje obveznosti napram društvu.
Poročilo referenta za »Naš rod«:
»Naš rod« izhaja že peto leto in ima čez 21.000 naročnikov. Urednik Ribičič mi je pisal: »Lepo tradicijo v naši mlad. književnosti ima »Naš rod« in še častnejše število vnetih bralcev. To, kar imamo, v zadnjem času naivno sami podiramo, boljšega zgraditi ne bomo znali.« Mislil je namreč na zamenjavo »Našega roda« z »Mlado. Jugoslavijo«. Imel je prav. Saj so sotrudniki Mlad. m. naši priznani umetniki, mladinski pisatelji, pesniki itd. Kajti le umetnina zajema otroka, se raz-žari v njem in pomaga njegovi notranji rasti navzven in navzgor. Vse drugo pomeni v estetskem, pa tudi v pedagoškem pogledu po-plitvenje in korak nazaj. Če »Našemu rodu« česa nedostaja, se da popraviti, pridejati, izpopolniti. Sicer pa je za mladinski časopis merodajna mladina s svojo sodbo. Dajte ji na izbiro i eden i drugi časopis, se bo znala sama izvrstno odločiti za »Naš rod«. Mlada Jugoslavija prinaša mnogo snovi, mnogo za razum, vprav v smislu materialističnega nazora; dokler pa bo eksistiral slovenski rod, bo pristni naš človek vedno vrednotil življenje in njega pojave poleg intelekta predvsem s čuvstvom. Zato je želeti, da bi se »Naš rod« še bolj razširil posebno na šolah, kjer ga še ni. O izvenšolskem delu učiteljstva v okraju je sestavil tov. Vižintin statistiko, ki bo objavljena tudi v Učiteljskem tovarišu.
Resolucije:
Kot člani organizacije zahtevamo, da sekcija JUU za dravsko banovino posreduje pri izvršnem odboru JUU v Beogradu, da preneha z osebnimi nesoglasji v udruženju in da nastopi složno in energično pri merodaj-nih oblastvih za učiteljske utemeljene pravice.
Na mesto dosedanjih izkazov naj izda banovinska tiskarna knjižice za učence, ki bodo služile vsaj za vso dobo osn. šole (4 leta) ali pa za vso dobo (8 let). Dosedanja izdaja knjižic bi ustrezala, le to napako ima, da je za 2 Din predraga in bi bili kraj. šol. odbori vsako leto obremenjeni. Naj se uvedejo zopet matični listi.
Jako zanimivo je predaval tov. Rogl o Domoznanstvu in o zgodovini Sv. Lenarta.
Predsednik se je v imenu društva zahvalil predavatelju za njegov trud.
Navzoči so sklenili, da zboruje naše društvo v prvi polovici meseca oktobra pri Sv. Trojici.
S tem je bil dnevni red izčrpan in tov. predsednik je zaključil zborovanje s pozivom na boljšo udeležbo pri prihodnjih zborovanjih.
Josip Golob, tajnik. Štuhec Jakob, preds.
+ JUU ZA SREZ DOLNJA LENDAVA
je zborovalo 16. VII. v Beltincih. Navzočih je bilo 46 članov.
Predsednik je pozdravil članstvo, predvsem navzoče tovariše novince. Podal je si-tuacijstko poročilo našega društva, priporočal tov. novincem pristop v učiteljsko organizacijo in apeliral na članstvo za ureditev zaostale članarine še pred zasedanjem banov, skupščine.
Tov. Drekonja je predaval o učnih načrtih. V svojem predavanju je podal nekaj prav lepih napotkov za sestavo učnih načrtov. Poudarjal je, naj bo učni načrt le svetovalec, enoten, usmerjen po modernih pedagoških načelih in prikrojen krajevnim razmeram. Predavanje je bilo zanimivo in debata, v katero je poseglo dosti tovarišev, zelo živahna.
Predlogi za banovinsko skupščino:
Mladinski list »Naš rod« naj ostane še nadalje, pač pa naj se skuša znižati članarina.
Kontraktualcem naj se čimpreje rešijo prošnje za sprejem v državno službo. Kon-traktualna leta naj se štejejo v napredovanje in pokojnino.
Namestijo naj se čimpreje tov. abitu-rijentke, oziraje se na socialno potrebo, zlasti one, ki so nastavljene že iz banovinskega fonda.
Vrše naj se tečaji za obrtnike v vsakem kraju, kjer je do 25 obrtniških vajencev.
Volitev delegatov: Za banovinsko skupščino sta bila izvoljena tov. Peternel in Drekonja, za namestnika pa tov. Preininger.
Za državno skupščino je bil izvoljen tov. Peternel, a za namestnika tov. Sprager.
Sledilo je blagajniško poročilo. Tov. Če-hovin in Pupis sta pregledala blagajniške knjige in našla vse v redu in predlagala, naj se da tov. blagajniku Preiningerju absolutorij, kar je bilo sprejeto.
Tov. Skrobl je izrazil željo, da bi se naj znižala članarina tov. pripravnikom, kar je bilo sprejeto in se je ta predlog stavil naknadno med predloge za ban. skupščino. L. Peternel,	St. Skočir,
predsednik.	tajnik.
Inoszem&lco šolstvo in učiteljstvo
NOVA UREDITEV ŠOLSKIH RAZMER V C. S. R.
Čehoslovaški prosvetni minister je tik pred lanskim Božičem izdal tri nove šolske zakonske osnutke. Šolske razmere so sicer na Čehoslovaškem prvovrstne, vendar imajo tamkaj toliko zakonov (še iz leta 1873.) in naredb, da je administracija jako težavna. Sedanji prosvetni minister je uvidel to napako in izdal popolnoma nove šolske smernice. Cehoslova-ška je zrastla iz raznih pokrajin z raznimi šolskimi določbami in zakoni. Prav čudne šolske razmere so zlasti na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, kjer imajo državne, zasebne, konfesionalne narodne šole in narodne šole, ki jih vzdržujejo posamezniki ali razna društva. Jasno je, da pouk na takih šolah dostikrat ne odgovarja potrebam mladine, učiteljstvo pa je odvisno od posameznikov.
Da se te nezdrave razmere odpravijo, je prosvetni minister izdal zakon o novi šolski upravi. Glavna določba tega zakona je, da se šolska uprava loči od politične uprave. Predsednik pokrajinske šolske uprave je državni uradnik, ki ga imenuje predsednik republike. Isto velja za njegove namestnike. Predsednik okrajnega šolskega sveta je sreski šolski nadzornik. Ločitev šolske uprave od političnih oblasti je že dosledno izvedena na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji ter je v praksi pokazala velike prednosti.
Demokratizacija šolske uprave bo izvedena na ta način, da bo v šolskih odborih ena tretjina zastopnikov učiteljstva in dve tretjini zastopnikov pa iz vrst občinstva. Oboji bodo izvoljeni in to zastopniki učiteljstva v okrajne šolske odbore direktno po učiteljstvu iz okraja, v pokrajinske šolske odbore pa indi-rektno, to je s posredovanjem zastopnikov v okrajnih šolskih svetih. Zastopnike občinstva v okrajni šolski odbor voli okrajno zastopstvo, v pokrajinski šolski odbor pa pokrajinsko zastopstvo. Razen zastopnikov učiteljstva in občinstva so člani gremija tudi strokovni referenti.
Zakon respektira tudi narodne manjšine. V krajih, kjer je več, kakor 30% ljudstva narodne manjšine, se uredi poseben krajevni šolski odbor za to manjšino. Isto velja za cele okraje. Pri pokrajinski šolski upravi pa morejo biti urejeni tudi odbori' za posamezne narodnosti, in sicer takoj, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji.
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, LJUBLJANO
MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3
arocaite pri tvrdkah, ki inseriralo v našem glasilu!
Celotna Izdala zbranih spisov za mladino je izšla
ENGELBERT L. G A N G L:
MOJA POT
v 10 knjigah po 10 tiskovnih pol. Cena v platno vezani knjigi je 42 Din, vsej zbirki b20 Din, ali v 12 mesečnih obrokih po 32 Din. — Naročite takoj!
V šolski upravi bo nastopila ta izpremem-ba, da bodo pri vsakem odboru (po narodnosti) urejeni tričlanski upravni senati, ki bodo odločevali v posameznih konkretnih vprašanjih, kjer ima izdati šolski urad določeno pojasnilo, ali pa bodo ti senati poslali to vprašanje v rešitev višjemu uradu.
Okrajni šolski nadzorniki bodo imeli večjo moč in bodo v službenih in plačilnih razmerah podrejeni direktno pokrajinskim šolskim nadzornikom. Razen nadzorstva nad šolami in krajevnimi šolskimi odbori imajo vršiti tudi službo pri okrajnih šolskh odborih ter bodo imeli pravico prestavljati začasno učitelje. Na prazna učiteljska mesta pa bodo imeli pravico nameščati učiteljske novince.
Urejevanje in vzdrževanje narodnih šol.
Stvarni nosilec šolskih bremen je šolska občina. Po vsej državi imajo mnogo potrebnih in nekaj tudi nepotrebnih šol, ki so se začele množiti zlasti na Slovaškem. Za potrebno šolo se bo odslej priznala samo ona cerkvena (konfesionalna) šola, ki ima predpisano število šolskih otrok in ako ni v isti občini nikake državne šole z istim učnim jezikom. Na drugi strani se pa upošteva za potrebno šolo ona javna šola, kjer je v okolišu 4 km po triletnem štetju vsaj 40 šoloobveznih otrok, ki bi morali obiskovati več kakor 4 km oddaljeno šolo. Razen tega se bo uredila nova šola tudi v vseh onih okoliših, kjer bo vsaj 30 otrok, katere starši nečejo pošiljati v konfesionalno šolo. Na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji pripadajo v področje šolske občine državne osnovne in meščanske šole, občinske šole, društvene šole in cerkvene šole, a vse le tedaj, če so potrebne.
Narodne šole na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ki bodo prešle v področje šolskih občin, se bodo pretvorile v večrazredni-ce, ker bo mnogo konfesionalnih šol ukinjenih. To dejstvo je pa za narodno izobrazbo velikega pomena. Cerkvenim konfesionalnim društvom, katerih šole postanejo potrebne, bodo prepuščene iste pravice in dolžnosti kot doslej, le nameščanje učiteljstva bo pripadlo državi. Pravica disciplinarno postopati proti učitelju na konfesionalni šoli pripada tudi državi.	K.
ŠOLSKA PRIREDITEV.
V Tucquegnieux je petrazredna deška in petrazredna dekliška šola. Skupno sta obe šoli priredili dne 11. marca t. 1. gledališko predstavo. Ker je večina otrok inozemskih, smo bili povabljeni k sodelovanju tudi Poljaki in Slovenci. Teden dni pred prireditvijo pa mi je povedal ravnatelj šole, da je šolski nadzornik sodelovanje tujcev prepovedal in da mora biti prireditev izključno v francoskem jeziku. Tako je tudi bilo. Po svetu sem doživel že marsikaj, zato me ta prepoved ni popolnoma nič iznenadila. Neužaljen sem šel k prireditvi.
Po uvodnem maršu se je prikazal na odru dvanajstletni deček v fraku in cilindru, ki mu je pokrival poleg glave tudi vrat in rame. Zapel inam je kuplet »Ata tega ni hotel«. Sledila je nekoliko zanimivejša točka »Bretonsko
ženitovanje«. Učenci in učenke so peli in rajali. Oblečeni so bili v bretonskih narodnih nošah. Vsaka deklica je imela svojega dečka, s katerim je rajala, plesala in pela, da je bilo veselje. Pri nas bi rekli, taka točka ni za otroke, tu pa so rekli, da je zanimiva in izvrstna. Vsak po svoje pač. Nad vse pa je užgala sledeča točka: Desetletna deklica nam je zapela »Ko bom velika«. Učenk s tako pogumnim in odločnim nastopom in s tako ljubkim soprančkom bi si človek iz srca želel. Naravno je, da je morala pesemeo ponoviti. »Rajanje ptičev« bi bilo treba še vaditi. Male, šest- in sedemletne deklice so rajale. Jaz imam hvala Bogu še precej bujno fantazijo, zato mi je ugajalo. Zamislil sem se namreč v to, da je hud veter in da imajo ptiči polomljene perutnice. Nekaj podobnega je bilo »rajanje starih mamic«. V komični spe-voigrici »Mama - Sitnica« pa je imela glavno vlogo trinajstletna Slovenka. Morda ji je pripomogel ponovni nastop na slovenskem odru, da je svojo vlogo kar odlično odigrala: S tem je bil zaključen prvi del prireditve in otroški program. V drugem delu se je produciralo učiteljstvo. Nastopil je mlad simpatični učitelj s kupletom »Jaz ne ljubim naročil«. Ko se je pri odhodu z odra poklonil publiki namesto s prednjim z zadnjim delom telesa, mu je nežni spol (gospod je namreč še »ledig in frej«) tako ploskal, da je.moral kuplet in seveda tudi poklon ponoviti. Zastor pade in se zopet odgrne. Na odru stoji bel kip. Ne, saj ni kip. Mlada gospodična je, ki skoro neslišno in boječe nekaj deklamira. Približno dvajset minut je deklamirala. Medtem je trikrat na lahko zamahnila z roko. Kljub temu, da sem predelal že polovico »Francoščine brez učitelja«, nisem vedel, kaj je povedala, ko je zastor padel. Vprašal sem soseda — Francoza, pa mu ni bilo všeč, da sem ga zbudil. Pri »Krmilu avtomobila« so se začele počasi dvigati kimajoče glave. Saj je bil na odru zopet simpatični učitelj v spremstvu živahne in nič manj simpatične učiteljice. Zdelo se mi je, da sem v Ljubljani in da poslušam »Gorenjskega sla veka«. Simpatični učitelj se je zdaj pravilno priklonil, pravilno po mojih mislih namreč, ki pa tu niso prav nič merodajne. Sledila je še komedija v enem dejanju »Ljudomrzec in Auvergnant«. Igralcem ni kaj reči, pač pa avtorju te igre. Celo jaz bi mu dal pet frankov za sol, ko bi ga poznal, čeprav imam samo brezplačen dopust. Trije violinisti so nam zasvirali v spremstvu pianista zaključni marš.
Jankovič Janko.
Novosti na knjižnem trgu
—k »Ženski list« 7. štev. prinaša bogato vsebino, mnogo originalnih člankov, od katerih poudarjamo: Žena, kavana i bridge. List ima poleg modnih stvari tudi veliko lepih ilustracij. Naročnina za tri mesece stane 45 Din. List se naroča pri upravi v Zagrebu, Varšavska ulica 2a/I.
—k Dr. Fr. Ilešič: Školska reforma u Poljskoj. Brošura, ponatisek iz Glasnika Jugoslovenskega profesorskega društva (za december 1933.), v kateri nam pisatelj predoča ustroj in organizacijo poljskega šolstva po novem zakonu iz leta 1932.
—k Dr. Stepan Matičevič, prof. univ. »Osnovi nove škole«. Zvezek I. Cena 8 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
FR. P. ZAJEC
izpraian optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin« in srebrnine. Ceniki brezplačno.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTI
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« V LJUBLJANI Pranllikamka ulica Ste v. 6
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TYRŠEVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Lnksnzni predmeti.
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
Q OSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.