Natisov 15.000. Here" izhaja vsaki št, datiran z dnevom islednje nedelje. ičnina velja za Av- >: za celo leto rane, za pol in četrt I razmerno; za Ogr- b 4 K 50 vin. za colo p; za Nemčijo stane celo leto 5 kron, za triko pa 6 kron; rugo inozemstvo se lili naročnino z ozi- 1 na visokost pošt- !. Naročnino je pla- 1 naprej. Posamezne p.seprodajajopobv. . Iništvo in uprav- Stvo se nahajata v iju. gledališko po- i slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za »/» strani K 20, za >/, strani K 10, za »/„ strani K 5, za >/„ strani K 250, za '/« strani KI. — Pri večkratnem oznar.ilu se cena primerno zniža. Vojna na Balkanu« ižaj na bojiščih. — Prenlirje sklenjeno. Na balkanskih bojiščih. h6 ¥ zadnjih časih jjnnogo novega zgodilo. Črnogorci so se par--še zaleteli z glavami v trdno zidovje Skalo, pa Torki so jih poslali s krvavimi gla-B nazaj. Istotako je stvar pri Adrianoplu. nske države so ravno vpešane, Turčija pa lira vedno nove moči. Zato se je raje s k 1 e-ilo premirje med Turčijo na eni, Bulga-io, Srbijtt in Crnogoro na drugi strani. Dne t. tt. se bodejo pričela mirovna pogajanja. a hodi svojo pot in hoče boj proti Turčiji Ijevati; zato tudi ni podpisala p r e-1 r j a. S tem je torej balkanska zveza zbita. Kar se tiče v o j n e- n e v a.r »o-s ti p-ri jas, je razmerje med Avstrijo in rbijo ter Rusijo, kateri dve zadDJi Bi naših mejah vojaštvo zbirati, skrajno tapeto. Nemčija pa stoji zvesto ob naši Kiani. Y naslednem važnejša poročila. Premirje sklenjeno. Po dolgih in težkih pogajanjah se je zdaj [rendar sklenilo premirje (Waffenstillstand) med Turčijo, Bulgarijo, Srbijo in Črno-Igoro. To premirje, kateremu bode do konca Meta gotovo sledil splošni mir, obsega sle-Heče točke : 1. Armade bojujočih se držav ostanejo do sklenjenega miru tam kjer so. — 2. Obleganim trdnjavam se ne dovaža provianta. — 13. Cez 10 dni se ne sme dovažati bulgarski ar-li po Cmcm morju in čez Adrianopel živeža. 4. Mirovna pogajanja pričnejo e 13. decembra v Londonu. Zanimivo je, da Grška te pogodbe i podpisala in da hoče torej na £voj o pes t boj proti Turčijinada-evati. S tem je Grška iz balkanske eze izstopila, kar je za vse turške na-jtprotnike prav velikega pomena. Balkanska |veza je razbita! Grozovita krvoločnost na vseh straneh. Vojna na Balkanu je zavzela v nekaterih rajih vsled porabe poldivjih prostovoljcev naivnost grozovite oblike. Kar zverine so postali brez razliki. Najbolj krvoločno so divjali bi v Albaniji. Vse so pomorili, kar je prišlo pod roke: ženske, otroke, starčke. srbskih grozovitostih se bode sicer še govorilo, adar se objavi poročila avstrijskega konzula ohazke. Celo angleški veliki listi, kakor n. „Times", obtožujejo danes Srbe in njih pre-firanje krvi v Albaniji. „Times" poroča tudi iz donika: Vsa Makedonija je rdeča od krvi nedol-nih žrtev. Bulgari so v vojni rabili tudi roparske Irodje čet (komitadši), ki so zverinsko nastopali. Rej brezrčni druhali so Bulgari prepustili Makedonijo. Tako se je vršilo v S e r r e s u in [Kav ali krvavo klanje, pri katerem se je [tisočero nedolžnih otrok in žen [pomorilo. V okraju Avret Hissar ni Grška nadaljuje boj. — Balkanska zveza razbita. bilizira ob naši meji. Ostal niti en Turek živ. Tudi v Dedeagaču so se zgodili strašni prhtori. Vse vasi so požgane in povsod prežijo grozno razmesarjeni mrliči. Turški begunci so istotako brezsrčno nastopali. Vsa južna Makedonija je eno samo veliKo pokopališče. Krščanske vasi so Turki v begu požgali, ljudi pomorili. Od Djuma Bajle pa do Demirhissarja se je našlo več, ki so večidel grozno razmesarjeni. Iz vsega tega je- razvidno, da se je od vseh strani klalo, — da to ni več vojna, marveč krvaločno divjanje, kj nima na sebi ničesar človeškega več. Duraz/o. Kakor znano, je to pristan v jadranskem morju, katerega hočejo Srbi na vsak način imeti in katerega jim Avstrija na noben način ne dopusti. Durazzo je danes pravzaprav edina sporna točka. Zdaj poroča srbski list „Pravda', da je pridobitev pristana Durazzo za Srbijo »conditio sine qua non", to se pravi, da Srbije na noben način noče odnehati od svoje zahteve glede Dura z z a. Bodemo videli! Danes stoji stvar ta-ko-le: V Durrazzu so najprve razobesili Albanci ki so se proglasili za samostojne, svojo zastavo. Potem so mesto Srbi zasedli. Albanci so protestirali, brez da bi se z orožjem branili. Italijanski in avstrijski merodajni krogi pa so izjavili, da se Srbi grozovito motijo, ako smatrajo to zaSasno, brezpomembno zasedanje za stalno. Durazzo ni in ne bode nikdar srbski pristan. Albanija — samostojna. Albanski voditelji, na čelu jim Ismail Kemal be j, so v vseh poglavitnih albanskih mestih proglasili, da j e odslej Albanija samostojna. Ustanovili so provizo-rično vlado, katere načelnik je imenovani Ismail Kemal. Vsa albanska plemena, muhame-danska in krščanska, so v tem edina. Tudi Miriditi so se Albancem pridružili. Narodna volja Albancev je velika in vsi izjavljajo, da bode Albanija prosta, dokler živi zadnji Albanec. Ismail Kemal se je obrnil na Avstro-Ogrsko in Italijo ter ju za pomoč prosil. Obe državi, kakor sploh vse velevlasti so z neodvisno Albanijo zadovoljni. Zato je v tem oziru Srbija tudi že odnehala, čeprav skuša drugače še svojo zahtevo po Durazzu na-glašati. Nova država, neodvisna Albanija, je torej prvi plod balkanskih bojev. Naša monarhija in Albanci so bili, so in bodejo vedno v dobrem sporazumljenju. Zvestoba Nemčije. Že začasa aneksije Bozne in Hercegovine, ko je bilo pričakovati vsak trenutek izbruha vojne med Avstrijo in Srbijo, za katero je stala seveda tudi takrat hinavska Rusija, preprečila je — Zvestoba Nemčije. — Srbska in Rusija mo- Nemčija s svojo zvestobo do naše monarhije krvavo igro. To zvestobo je ohranila Nemčija svoji avstrijski zaveznici tudi sedaj, čeprav so nasprotniki to vedno tajili. Ta zvestoba, ki se ne straši niti najskrajnejšega, pa je zdaj tudi javno dokazana. S krasno odločnostjo in poštenostjo je namreč v nemški državni zbornici državni kancelar dr. pl. Bethmann-H o 11 w e g izpregovoril jasne besede o svetovnem položaju. Rekel je m. dr., da hoče imeti pri ureditvi razmer na Balkanu tudi Nemčija besedo, ker ima tam zastopati lastne interese, kakor tudi interese svojih zaveznikov (Avstro-Ogrske iu Italije). Ako bi se spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo, pri katerem odobrava Nemčija popolnoma avstrijsko stališče, ne dal mirnim potom rešiti, skrbela bi Nemčija, da ostane boj omejen na prizadeti dve državi. Ako bi pa bila Avstro-Ogrska napadena od kake tretje države (Rusije), potem bi ji prišla Nemčija z vso svojo armado in mornarico na pomoč. Te odkrite in krasne besede voditelja nemške vlade so napravile po vsej Evropi velikanski vtis. V naši monarhiji so vplivale pomirovalno, kajti zdaj vemo, da Av-s t r i j a tudi v najhujših časih ne bode sama in zapuščena ostala. Ta nemški glas pa morajo slišati tudi na Ruskem, kjer si bodejo pač devetkrat premislili, predne udarijo proti zavezani Nemčiji in Avstro-Ogrski, ki lahko takoj 5 milijonov vojakov v boj postavita . . . Kar se na Srbskem skuha, za to bode nosila Srbija sama odgovornost. Zanjo velja danes beseda: Kdor noče slišati, ta mora čutiti! Srbija se oborožuje. „Sudslaw. Korr.' poroča iz Belgrada z dne 3. t. : „Iz zanesljivih virjv se lahko potrdi, da je uprava srbske arm 1 d e tekom zadnjih treh tednov korake storila, ki nasprotujejo pomirljivim izjavam srbske vlade. Premika se vojaštvo proti severu (avstrijska meja), oborožuje se vojake nanovo, napravlja seiregulerne k6re. Srbija se torej V vojaškem oziru tako pripravlja kakor pred 4 leti. Tudi je uprava srbske armade zopet sprejela svoj čas od generala P u t n i k a izdelani vojaški program. Samoumevno zanika srbska vlada (in z njo slov. časopisje! op. ur.) vse te gotove dogodke. Listi poročajo s popolno gotovostjo, da je poklicala Srbija vse svoje zadnje rezerve, torej vse moške, ki so še zmožni puško v roki držati, pod zastavo. Srbija se glasom teh poročil torej pripravlja na boj zoper našo državo. Baje se dela tudi noč in dan v Belgradu, dasetamošnje trdnjave utrdi. (Glej zadnje telegrame na strani 6). StraschiU'ova grenčica iz zelenjave povzroči wafmhlififliif) lltfVfcrftlllia. moč iD je vsledV tega pri večjem telesnem naporu *»ww*»■■w«aaaw jm^jmim. ****mm*mm Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ==s=== romarje itd. ^==== Politični pregled. Pametna beseda. Češko-katoliški list „N a-š i n e c" (Olomnc) piše v polemiki zoper proti-av8trijske Srbom prijazne češko-radikalne liste: „— Ali more res kdo trditi da bi postali češki vojaki v resnem slučaja ilojalni ? Kdor to trdi, hoče češkim polkom lovoriko zmage odvzeti, ki jim pri zmagi avstrijske armade pripada. A tako bi tudi češkemu narodu že naprej vse dobičke vzeli, ki bi jih moral iz zmage sprejeti. Obsojamo torej v intereeu češke stvari vse nepremišljene izgrede. Kdor češkega vojaka in vso češko stvar kompromitira, ta izdaja svojo I a .s i- n o kri!" — Pametna beseda in kakor za slovenske časopise napisana! Prvaški voditelji kompromitirajo s svojo srbo-fllsko gonjo vso slovensko ljudstvo in zakrivijo s tem izdaj sto na lastni krvi. Samo da na Slovenskem ni nikdo tako pošten, da bi to priznal in javno povedal! Papež je izdal v svojem listu ojstro obsodbo proti klerikalnim časnikom, ki pišejo zoper Avstrijo. Prav radovedni smo, če se bodejo slovenski klerikalni listi papeževi zapovedi uklonili . . . Žrtev vojne. Na bojnem parniku „Aspern" avstro-ogrske mornarice se je po nesreči sprožil strel. Kroglja je zadela mornarskega kadeta Teodorja Seralitschka in ga je tako hudo raoila, da je mladi oficir čez par dni umrl. Vojaška oblast je vpleljala strogo preiskavo. Srbskih špijonev zdaj po južnem Ogrskem kar mrgoli. Pod orožniško nadzorstvo se je n. pr. v Ujmoldavi postavilo 38 srbskih delavcev, ki se jih smatra za vohune. V Panesovi so aretirali in sodniji oddali srbskega duhovnika Ob-rava Davidoviča, ki je izvršil zločin veleizdaje in žaljenja Veličanstva. Lep duhovnik! V Pragi je seveda vse mogoče, prav vse, kakor v Ljubljani. Te dni so vprizorili nemški študenti pred spomenikom nepozabnega feldmar-šala Radetzkega patriotično demonstracijo. Zapeli so cesarsko pesen in klicali „živio Avstrija." Poleg tega so položili vence oh spomenik. To je gotovo lepo in zlasti v teh resnih časih lepo. Ali glej, — nakrat je prišla praška policija in i je patriotične študente razgnala ter jim prepovedala, cesarsko pesen peti in „živio Avstrija" klicati (!!!). Poleg tega se je nabralo na tisoče broječe znane češke druhali, ki je takoj pričela s protiav8trijskimi klici izzivati ter študente napadati. V češki prestolici, v „ zlati Prahi" se torej ne sme več avstrijskega prepričanja pokazati. Res žalostno, — pa bodejo že boljše razmere prišle, to je gotovo! Prvaški listi prepovedani. Poroča se nam, da je vojaška oblast z ozirom na protiavstrijsko in 8rbofil8ko pisavo aktivnim vojakom č i t a n j e raznih slovensko -narodnih listov prepovedala. Ni čuda, saj so ti listi hujše proti Avstriji pisali, nego srbski ali ruski listi sami! Lepi ..katoličani" so slovenski klerikalci, to se že mora reči. Vbogemu ljudstvu vedno trobijo, da se pri vsaki klerikalni politični hujskanji gre za „sveto katoliško vero." Zadnjič pa je ljubljanski „Slovenec", torej glavno glasilo slovenskih klerikalcev, naravnost izjavil, da mu je srbsko (pravo slavno in protikatoliško) ljudstvo mnogo ljnhše, nego katoliški Albanci. Kadar se gre torej za gonjo proti avstrijski domovini, takrat vržejo naši klerikalci vse svoje katoli-čanstvo črez krov. Združijo se v takem slučaju, kakor je neki slovenski fajmošter na Koroškem rekel, tudi „8 hudičem" . . . Prepevanje raznih »vseslovanskih" pesni, zlasti pa srbske narodne himne, je vlada baje prepovedala. Te pesni imajo ravno v sedanjem resnem položaju naravnost veleizdajniški značaj. Zato ni čuda, da se pričenja avstrijska oblast proti takemu izzivanju braniti. V bosanskem saboru napravili so srbski poslanci velikanske škandale. Prišlo je celo do pretepov. Vkljub temu so se vladini predlogi sprejeli. Srbska obstrukcija pa bode imela bržkone posledico, da se bosanski deželni zbor razpusti. Turki se vračajo. Ko je pred 4 leti Avstrija anektirala Bozno in Hercegovino, se je mnogo turškega prebivalstva čez mejo v turške vijalete izselilo. Zdaj so prosili avstro-ogrsko vlado, da se jim zopet vrnitev v staro svojo domovino dovoli. Oblast jim tega ni odrekla. Mnogo sto turških, družin je zdaj zopet nazaj v Bozno in Hercegovino dospelo. Skupno se pričakuje, da se bode vrnilo najmanje 3000 oseb. Dolga imamo v naši državi hvala Bogu dovolj. Koncem leta 1911 znašal je skupni državni dolg 12 206 milijonov kron; ta velikanska svota potrebuje letnega obrestovanja 481 Vs milijonov kron. Bo že. sakrabolt! Patriarh Joachim f. Iz Carigrada se poroča, da je umrl ekumenični patriarh Joachim. Ta visoki duhovnik je bil tudi izvrstni državnik. Propad Turčije je pred par leti prorokoval. Bil je iskreni prijatelj Avstrije. Njegova smrt je v političnem oziru velikega pomena. Naše manifestacijsko zborovanje. Ptuj, 1. decembra 1912. O našem shodu, ki se je vršil preteklo nedeljo dopoldne ob pol 10. uri v veliki dvorani „Verein8hausa" v Ptuju, mora vsakdo reči, da se ni samo lepo obnesel, marveč da je bil velikanska in krasna manifestacija avstrijske misli. Bilo je to eno najlepših zborovanj, kar jih je naša stranka kedaj priredila. In I je obenem izraz ljudske volje vsega jerskega prebivalstva, ki si ne bode dalo n^ dar iztrgati iz srca zveste 1] bežni do cesarja in domovii Ljudski glas Božji glas, — srbofilski in filski voditelji slovenskega ljudstva naj bi meli, da ima tudi njih hinavska hujskarija | tove meje in da jim ljudstvo samo nikdar] bode sledilo na protiavstrijski poti . . . V nasledoem podamo kratko poročilo tem velevažnem zborovanju, na katerem zbralo več kot 500 oseb. Vsa dvorana i galerije so bile natlačeno polne. Med zborov: smo opazili izredno veliko število občinsl predstojnikov iz celega okraja. Pa tudi zastopnik drugih okrajev ni manjkalo; iz najoddaljnej okrajev so se somišljeniki pripeljali; vsen žarelo domovinsko navdušenje iz obraza . . . Govor okr. načelnika Orniga. G Leopold S1 a w i t s c h otvoril je zb rovanje s toplimi besedami v obeh jezikih podal besedo g. okrajnemu načelniku, deželna poslancn in žnpann Jos. Ornigu. V izbornih I sedah je le-ta v nemškem jeziku raztolmačil liko resnost položaja, v katerem zamore vi trenutek sovražnik zapričeti krvavo vojno m našo domovino. Ravno v teh resnih urah bodejo pravi prijatelji izpoznali. Mi bod vedno in v vsakem slučaju ohranili zvestol našemu cesarja in naši prekrasni Avstriji i harno odobravanje). Govornik je ob sklepn jega kratkega a jedrnatega govora zaklic&l t{ Veličanstvu cesarju trikratni „hoch"' kati 80 navdušeni navzoči viharno ponovili. Govor urednika Linharta. Besedo je dobil nato h glavnemu pori naš urednik g. Kari Linhart. V več] enournem govoru razvil je približno slede meljne misli: Vsakih sto let se zgodi velika vojna; i pravi neka stara govorica. In sedanji resni"! ložaj to govorico skoraj opravičuje. Zato je t ljudstvu resnico povedati, kajti slov. ča prinaša le hvalospeve za Srbe, resnice objavi. Naš patriotizem, katerega hočejo tični nasprotniki smešiti, ni nobeno klečepla Ali Avstrija je živa potreba za Evropo. Nezmiselno in otročje je ožiti „Sloge" in ednako vrednih lističev, mi za Tarke potegujemo. Mi se prav aii] potegujemo za Turke, pa tudi ne za poli balkanske narode; mi se poteg njej zgolj za avstrijsko stališče. Gov je označil potem v kratkih besedah balkan narode. Zveza teh balkanskih držav je zahrbtne in vedno protiavstij ske ruske politike. V ruskem info leži, da se uresniči mogočna Bulgarija in vel Srbija, ki jo itak le nekaka filijalka Rusije, se vojne same tiče, so balkanski narodi in tli Bulgari pokazali v resnici krasno hrabrost. Tej dar pa je Bulgarija danes popolnoma opei in turška armada se ji uspešno opira pri | taldši. Za trgovinsko mesto Saloniki se ba' ske države same med seboj prepirajo, trdnjavi Adrianopel in Skutari pa sta še nej magani. Zdaj se vršijo mirovna pogajanja] pričakovati je, da se uresniči kmalu pn (se je medtem že zgodilo! op. ar.) Ali stajajo važne tudi že naprej pričakovane dice balkanske vojne. Glede Bulgarije nimai monarhija nobenega vzroka, braniti ji iz, 940 Naše otroke v zdrave, srečne ljudi vzgojiti je naša najlepša življenska naloga; ali otroci so mnogokrat slabotni, revni na krvi in si pridobijo vsled nepazljivosti, prepiha, prehlajenja razne bolečine in trpljenja. Naj se ne zanemarja otroke, ako so nahodni hripavi, zaslinjeni, ako tožijo o bolečini v vratu, bodenju v strani, bolečinah v prsih; skuša naj se raje tudi najmanjše bolesti odpraviti, predno postane iz njih kaj hudega. Opozarjali bi tukaj na izkušeno, dobro domače sredstvo, kakor je to že mnogo let znani Fellerjev fluid z zn. „Elsafluid." Todi neverni Tomaž napravi poizkus, ako čuje tako prepričevalne besede, kakor jih čitamo v nekem pismu baronice Geramb v kopelji Buzias pri Temes-varju. To se glasi: „Ze dolgo sem hotela pisati in v časopisih naj bi bilo objavljeno, kako izvrstno vpliva Fellerjev Elsafluid. Imela sem toliko trpljenja, giht in slabost oči, utrujenost in glavobol, slabost in bolečine v hrbtu, in odkar rabim Fellerjev Elsafluid, sem popolnoma zdrava." Mislimo, da bi bili tudi naši čitatelji po enem poizkusu hvaležni. Ceno je sredstvo končno tudi; saj košta poizknsni tacat 5 kron franko. Ena mnogih, važnih nalog matere je, to paziti, da je odvajanjo pri otrooih redno. hujše posledice nastopijo lahko pri zami Ali le ne drastičnih sredstev! Kot milo, jalno in obenem prebavo urejevalno sredstvo, vedno vpliva, smo preiskusili Fellerjeve Rhabar-ber-pillule z. zn. BElsapillen." 6 škatljic franko 4 krone. Oba preparata se dobi pristna pri E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št, 241 .1* ilo ;a-k-u-e. o-u-o-ne razširjenje svojega ozemlja. Le interese jununske kot naše vedno zveste zaveznice se le sme pokopati. Prepirna točka za Avstro-preko leži v Albaniji. Ta mora ostati ■eodvisna in Srbija je ne sme podjarmiti. Kajti s podjarmljeno Albanijo bi ■as Srbija popolnoma obkolila in ■am vse naše trgovinske zveze, vso našo ■ospodarsko sedanjost in bodoč-■OBtnaBalkanu uničila. Tega Avstrija Beda ne more in ne sme nikdar dopnstiti. Ijkotako ne sme dopnstiti, da bi Srbija d o-b i I a vojni pristan v jadranskem 10 rja. Ako bi se n. pr. Durazzo pustilo _Sr-iji, bi tam ne plavali srbski marveč ruski vojni larniki; Avstriji bi bila pot iz rokava podobne Ijilrije v svetovno morje zaprta; bila bi v praviti pasti. Podjarmljenje Albanije in dovolitev ega pristana v Adriji sta torej dve zahtevi, |. i jih Avstro-Ogrska z ozirom na jo svojo bodočnost kot vele-last nikdar ne sme trpeti. Vsled [tega se je pričela v Srbiji zdaj grozovita gonja ijproti naši monarhiji. Samoumevno je, da Srbija, lla balkanska žaba, gotovo ne bi upala tako [predrzno nastopati, ako bi jo kdo ne podpihaval. i se ve čisto dobro, dajo podpihuje Rusija, ki ob a v s t i j sk o - o gr s k i h mejah tudi že mobilizira (odobravanje). Ali na naši strani stoji trozveza in ■slasti zvesta Nemčija, ki se pcstavi vedno It času nevarnosti rama ob rami k naši monarhiji (živahno odobravanje). Na vsak način smo ■ mi za mir. Ali tega se ne sme d o p u--Jsti t i, da biSrbija teptala avs tri j- ^J' sko zastavo v blato, da bi se žrtvo- ■ valo gospodarsko bodočnost in politični vpliv I monarhije splošni miroljubnosti (živahno odo-Ibravanje). Govornik je omenil potem v ojstrih Uksedah počenjanje serbofilskih in rusofilskih ačev po Slovenskem. V nobeni državi na I celem svetu ne bi bile mogoče, da bi se trpelo enega Kloufača, katerega bi razburjeni ljudje drngod že na prvo svetilko obesili. Se žalostnejše — pa je, da zavzema srbsko stališče tudi voditelj \ slovenskih klerikalcev dr. Š u š t e r š i č, ki bi moral biti kot deželni glavar zaupnik krone j (viharni „fej "-klici na Šušteršiča). Ni čuda da manjši agitatorji potem še predrznejši: Tako [se upa vPtuju nedoletna hčerka slovenskega meščana na šolsko tablo svoja srbofilska Čustva napisati (viharno klicanje „pfuiMoho-rič!"). Iz drugih krajev se poroča, da kateheti t šoli za Srbe agitirajo, da uči politični duhovnik raz prižnice: Ako bodete pod orožje poklicani, ne smete na Srbe stre-ljati (gromoviti „piui"-klici). Politični popi in ljudje, ki živijo od c. k. avstrijskega denarja, povzročajo danes to srbofilsko veleizdajalsko Ali slovensko ljudstvo se ne vda njih [gonji; to ljudstvo samo ostane zvesto domovini in cesarju. To resnico 1 hoče današnje zborovanje dokumentirati. Govor-| inik je predlagal potem v imenu strankinega vodstva sledečo rezolucijo: ,Danes dne 1. decembra 1912 v Ptuju zborujoče, od „Štajerčeve" stranke vprizorjeno in od več kot 500 oseb obiskano manifestacijsko zborovanje, s katerega sklepi so se tudi zastopniki skoraj vseh spodnještajerskih mest in trgov ter kmetskih občin solidarne izjavili, zahvaljuje se merodajnim voditeljem naše države za vzdržanje miru, ki leži v interesu VBeh narodov. Ali shod ne more težke skrbi za-molčati, da bodejo balkanske zmešnjave vsled nenasitnosti in roparskega po-željenja gotovih elementov na Balkana gospodarsko bodočnost in politično veljavo Avstrije v resno nevarnost spravile. Shod smatra mir kot najdragocenejši zaklad, — ali mi r, katerega p r i-tljikavi sosedi ne smejo kot Btrahopetnost tolmačiti, — mir, ki bode naši ponosni monarhiji njene pravice nedotaknjene pustil. Na tem stališču zagotovi to zborovanje svojo nespremenljivo zvestobo in ljubezen do cesarja in domovine, katero hočemo v miru kakor tudi v vojni držati. Shod pa obsoja najojstreje brezvestno srbo- in rusofilsko hujskarijo, ki meji na veleizdajo in ki jo razširjajo panslavistični agenti med širokimi sloji slovenskega ljudstva. Shod protestira proti tej hujskariji in izjavlja ter naglasa, da stoji slovensko ljudstvo zvesto pri cesarju in domovini. Shod izraža voditelju slov. ljudske stranke dru. Šušteršiču in njegovim štajerskim ter koroškim pomagačem vsled njih nepatriotičnega ravnanja svoje zaničevanje. — Naj živi naš cesar in naša domovina, naj živi armada in mornarica!1' Ta rezolucija je bila ob velikanskem navdušenju ednoglasno sprejeta. Le dva šribarja, prvi od odvetnika dr. Horvata in drugi od c. kr. notarja Bratkoviča sta hotela kmete zapeljati, da ne bi glasovali. Ali razburjeni kmetje so ju potem sama prisilili, da sta morala roke dvigniti. Nadalje je sklenil shod tudi ednoglasno in z mogočnimi „živio"-klici, da se odpošlje sledeči telegram cesarju: „Njeg. Veličanstvu cesarju in kralju Franc Jožefu I. na Dunaju. Zborovanje več kot 500 nemških in slovenskih spodnjih Štajercev, s katerimi se strinjajo skoraj vsa mesta in trgi ter kmetske občine, u s o j a si v teh težkih časih kakor vedno našemu mirovnemu cesarju na stopnicah prestola v globokem spoštovanju svojo nespremenljivo ljubezen in zvestobo zasiguriti. Okrajni načelnik, župan in deželni poslanec J o s. 0 r n i g. Istotako ednoglasno je bil sprejet telegram na vlado, ki se glasi tako-le: Nj. Ekscelenci min. predsedniku grofu Stiirgkhn Dunaj. Zborovanje več kakor 500 nemških in slovenskih spodnjih Štajercev v Ptuju, s katerega sklepi se tudi zastopniki skoraj vseh mest in trgov ter kmetskih občin na Spodnjem Štajerskem strinjajo, usoja si visoki vladi z ozirom na resni položaj zagotoviti, da obsoja vsa Štajerska državi sovražno hujskarijo posameznih elementov ter da stoji v nespremenljivi zvestobi združena za cesarjem in domovini. Okrajni načelnik, deželni poslanec in župan Jos. O mig." Po sprejetju vseh teh rezolucij in telegramov je govornik g. Linhart še v kratkih besedah ponovil naše stališče: mi smo za mir, kajti znane so nam grozovite posledice vojen. Ali mir mora biti trajen in časten. Naj se naše ljudstvo ne pusti razburjati od nikogar. Pa naj pride taka ali druga odločitev, naj pride mir ali vojna, — mi ostanemo cesarju in dom o v in i z ves ti (živahno, viharno odobravanje). Ob koncu shoda so stoteri zborovalci še z nepopisnim navdušenjem zaklicali trikratno „ži-vio" našemu cesarju. Marsikateremu staremu vojaku so stopile v tem domovinskem navdušenju solze v oko. „Pri8egli smo in držali bodemo prisego!" tako so klicali naši kmetje. Polagoma se je spraznila dvorana . . . Na zborovanje je došla tudi cela vrsta pozdravnih telegramov, od katerih naj le sledeče omenimo: 1. »Naj bi današnji shod lepo potekel in dokazal, da spodnjo-štajerski kmetje zvesto na naši domovini Avstriji držijo ter da najostreje obsojajo, da tukaj panslavistični hujskači s sovražniki Avstrije na Balkanu skupno stvar delajo. — Pristaši »Štajerca« občine okolica C el j a.« 2. Zastopstvo mestne občine Slovenska Bistrica pozdravlja Vašo patriotično manifestacijo proti domovini sovražnim demonstracijam. — Župan Albert Stieger« 3. »Pozdravljamo današnjo patriotično manifestacijo in se strinjamo s sprejetimi sklepi. — »Štajerčeva« stranka v Leitersbergu.« 4. Najprisrčnejše pozdrave k Vaši manifestaciji 1 V imenu požarne brambe ttr nemškega telovadnega društva v Slovenski Bistrici: 5. »Soglašamo popolnoma in z veseljem z Vašimi Petzolt.« sklepi. Pozdrav I — Zupan mesta Slovenji Gradec« 6. »Pozdravljamo današnji izvrstni shod. Proklelstvo vsem trialističnim hniskace.m ki hočejo našo slave pojno Avstrijo uničiti. — Mestna občina Ormož. Zupan K a u t z hammer« 8. »Strinjamo se z Vašim današojim shodom, ki naj priča, da drži »Štajerčeva« stranka krepko in zvesto k stvari Avstrije. Prisrčne pozdrave. — Nemci v Ljutomeru.« 8. »Prisrčne pozdrave ! Živila Avstrija in vsi, ki se je zvesto oklepajo. — »St a j er c i j a n c i« ormož-ke g a okraja.« * * * Tako je zboroval in končal naš shod. Napravil je velikanski vtis ua ljudstvo in na vso javnost. Celo največji dunajski listi so prinesli poročila o tem velevažnem zborovanju. Storili smo svojo dolžnost, — in kaj pomenijo nasprotniške psovke proti uspehu našega dela? Storili smo svojo dolžnost napram domovini in to hočemo i zanaprej storiti! Dopi si. Skomarje. Cenjeni gospod urednik pravičnega in resničnega „Štajerea" v Ptuju. Uljudno prosimo, da naj „Stajerc" naš najboljši kmečki Časopis na zelenem štajerskem, naj vzame v svoje bele roke svojo najboljšo in najbolj to ojstro krtačo, da bodeš pokrtačil našega milega gosp. župnika J. Kozoderca, ki se tako ošabno obnaša proti nam poštenim kristjanskim kmetom, ki mu moramo ravno tako dajati „berjo" zastonj, kakor drugi, kjer jo po celi fari „fehta." In kaj si še upa naš milostljivi gosp. župnik tudi s prižnici oznanjevat. On vse pove iz prižnice, kateri otroci da najbolj znajo v šoli pri njemu veronauk in k — a — j celo imena pove od tistih otrok. Seveda on hvali samo od tistih klerikalnih zagrizenih kmetov otroka, ki v njegov prvaški kozji rog trobijo. V šoli on otroke lasa, ukla in celo svoj ključ jiin meče v glavo namesto, da bi ga posvaril. To je res lepo gosp. župnik od Vas! Zdaj smo ga pa že do grla siti in mu bodemo pokazali nove „cokle" in „resnate hlače z zelenim sukuam in pot iz Skomra!" Ali ne veš, da je naravnost bogokletstvo, ako se v božjem hramu raz prižnice zaradi žganja in proti „štajercu" hujska? Ali kaj briga take politične peteline v črni suknji vera. Naš gosp. župnik je pač mislil, da bode s svojim črnim „talarjem" vso faro pokril, pa ne gre tako, kjer je fara večja, nego črn ntalar." Ta gospod župnik si misli menda tudi, da bode vse kmete v kozji rog pognal s svojo rdečo gajžlo. On gosp. župnik je mož visoke inteligence, ki sliši travo rasti; pa motiš se. Spodobilo bi se gosp. župnik, ako bi se Vi držali svojih cerkvenih reči, pa ne kar se tiče občine! Prihodnjič Vam se še več pove, kako sodeluje tudi premilostna in spoštovana „fauš-liva" občinska gospoda, kako bodo sklenili občinski možje zaradi podpore, ki nam je toča vse pridelke uničila. 0 škodi, ki jo je napravila toča, so imeli zdaj občinski možje sejo, kateri da je vreden podpore, kateri ne. Se Vam natanko naznanimo o pravem času! Li res znate gospod župnik popravljati Bčrevlje in cokle", kjer ste sami na prižnici oznanili, da Vam le naj prinese kateri popravljat, da bodete že naredili sami popravili? Gosp. župnik znajo tudi za sv. očeta papeža Pija X. •„ pobirat denarje, pa boljše bi bilo, ako bi Vi za domači „zvon" pobirali denarje, pa bi gotovo več dobili kakor 4 krone za sv. očeta. Gradiva je zdaj na Skomra strašno veliko, tako, da ga ne moremo popisati vsega. Prihodnjič §e več. Adijo gosp. župnik Janez Kozoderc! Iz Spodnje Novevasi pri Slov. Bistrici. Dragi BŠtajerc", pri nas so žalostne razmere; letos nas je obiskala toča in povoden. Obljubilo se nam je, da dobimo podporo; druge občine so podporo dobile, ali žali Bog mi ne. Naš žn-pan je stopil pred par leti v slovenski klerikalni tabor, zdaj se pa šopiri kakor petelin na gnoju, ter pravi, da je storil veliko za blagor občine. Mi pa ne vemo ničesar, da bi kaj storil za blagor občine. Naši predniki so zidali ceste in moste, kako žalostno izgledajo sedaj ceste in — 4 — mosti naprimer iz Novevasi v Slov. Bistrico. Občinske volitve bi se morale že majnika vršiti; kdo neki je kriv, da ob konca leta pa še ni občinskih volitev? Ali mi „nemčurji" ali »pristni" Slovenci? Naš župan zmirom pravi, koliko truda in dela ga stane županstvo. Mi občani bi vendar radi vedli, kaj za en trnd ga stane vendar to, da se prepira po gostilnah, kakor se je to drugi slučaj zgodil dne 1. decembra, ko se je tako daleč spozabil, da je stol vzdignil nad glavo enega občinskega odbornika . . . Občani. Iz Starš pri Sv. Janži dr. polje. Neki tiček je v zadnjem „Slov. Gospodarju1' zapel; ga poznam po glasi in tudi po perju, ako ravno nisem lovec. Ta dopis si morda za eno svinjsko klobaso brez previdnosti iztuhtal, da bi mogel sčiatiti za dopis nesposobnega moža. Da je miroljuben pristaš kmečke zveze; mora biti „kmečka zveza" ponosna nanj. Ali še čez 70 let stari ljudje se ne spominjajo toliko tožb in soduijskih potov, odkar je ta posili kmet Grega v Staršah. Stroški, ki jih je ta dober mož izko-val, znašajo v mojem proračunu veliko škodo; enega je spravil skoraj od posestva in drngega radi tožb na beraško palico. Ako grem po cesti v Ptuj, se ljudje pogovarjajo: Grega se zopet toži, in se sramujem, da sem iz Starš doma; pa naj bo, saj ga tako dobro poznajo. Tedaj dopisnik previdnosti! Beri št. 46 in 47 „Štajerca" bolj natanko. Ako ni resnica, pa me osebno vprašaj, odgovorim tudi. Da sem sam „Stajerci-janec", je tudi laž, ker ga čitajo drugi še bolj natanko kakor jaz. Tedaj varuj se, da se ne bodejo pred teboj vrata zapirali, kadar bodeš po fari fehtal, ker letos je tak dosti pogorelcev, ki beračijo. Jaz moram vse plačati ter ne tirjam nič zastonj. In da sem plitve modrosti je res, saj sem priprosti človek, ker sem samo ljudsko šolo obiskoval. Za ponižnost si vzamemo v zgled Grega prijatelja. Miruj, dopisun, ker odgovarjati ti moram zmiraj! In kadar bodeš zopet začel Ti bodem drugo zapel Se bodeš sam goljufal In bodem te po imenu izdal . . . Gornja Radgona. Znani „SIov. gospodar" se zopet enkrat v svoji št. 48 od 28. nov. t. 1. jezi. da ne gre vse po njegovi volji. Seveda, ko bi mi vsi trobili v Boškar-Veraničev rog, potem bi bilo vse dobro. Tam piše „Gospodar": nemščine naj bo v naši šoli le toliko, kolikor zahteva postava, ne pa toliko, kolikor hoče „nepristran-ska* c. k. pol. oblast i. t. d. Z „nemškutarji" samo zaostajemo v izobrazbi, se smešimo in zavedni ljudje se nam pomilovalno smejijo — če pri nas solnce poje." Tedaj tukaj pes taco moli! Seveda nemščine je le toliko treba, ko-kikor Veranič-Boškar zahtevata — nič! To bi jima bilo povšeč. Sedaj pa imata, kar sta iskala! Ne c. k. pol. oblast, ne c. k. šolski nadzornik g. Ilerič iu ne nadučitelj Spende — „veliki Nemec" — ampak ljudstvo samo, proti agitaciji, ki se je od Boškerjeve strani vršila — je, še enkrat rečeno: „ljudstvo samo" je zahtevalo, da se ima na šoli v Sčavnici, kakor do-sedaj, tudi zanaprej nemščina podučevati. Saj sta Veranič-Boškar trdila, da je ljudski glas — božji glas, — sedaj ga imata, sedaj pa so drugi krivi. Ali je to pošteno od takih „vrlih" narodnjakov, kakor je Boškar, da sedaj lastne besede suče in bi se rad umil! Ali se mu njegov sin nič ne smili? Ali ga besede: „oče hudo se mi godi, ker nič nemški ne znam", še vedno ne pripravijo na pravo pot? Obžalovanje vredni oče! Pa njemu je kaplanovo zaplotništvo več, kakor lastni otroci! Tedaj na Sčavnici ljudstvo samo zahteva, da se naj več nemščine uči, kakor pri Benediktu, kjer so samo izobraženi — seveda po mnenju „Slov. gospodarja", kateremu je vsak izobražen, če le v kaplanov rog tuli! če bodo Ščavničarji izobraževanje pri firmi TVeranič-Boškar" izdali, potem z Bogom, prelepa „Ščavniška dolina", potem bode tudi pri Vas kmalu prazen žakelj! Le naprej ! in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiSa 140 Prokop Skorkovsky in sin v Hnnpolcu aa Češkem. | Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cece. Na ieljo hočem dati takoj izgotoriti gospodske obleke. V zadnjih časih se je zopet iz novega opazilo, da je naš „Stajerc° velika potreba Kajti v tej grozni vojni nevarnosti, ko je vse napeto in pričakuje težko nova poročila, ko se zDa vsak trenutek najhujša novica pojaviti, ■— v teh časih torej je „Štajerc' svojo moč, svoj vpliv, svojo veljavo iz novega dokazal. Ne bodemo se bahali, ali resnice nam tudi ni treba zamolčati: „štajerc" je edini v slovenskem jeziku izhajajoči list, ki je v teh vojnih časih neomajeno in zvesto zavzemal čisto avstrijsko stališče. To je pribito! Slovenski listi obeh strank so zadnje tedne v javnosti zopet doprinesli dokaz, da jim ni prav nič za našo milo Avstrijo, da žrtvujejo vse slepemu svojemu sovraštvu proti nemštvu. Pokazali so, da tli v njih srcih vedno naprej protiavstrijska misel, s katero hočejo vstvariti veliko .jugoslovansko" državo kot mogočno in nevarno sosedinjo Avstrije. Nikdar še se ni slovensko časopisje tako razkrinkalo. Kaj pomagajo potem vsi otročje-neamni izgovori, kaj pomagajo psovke na nas naprednjake, kaj pomagajo fraze o Bpatriotizmu", ko stojijo vendar dejanja v hudem nasprotju z vsem tem zavijanjem ?! Kdor piše za Srbe, kdor brani požrešne srbske zahteve, ta ni in ne bode nikdar avstrijski patriot! In to velja danes za narodnjakarsko kakor tudi za klerikalno slovensko časopisje. Ni čuda, da se vied tega slovensko ljudstvo z gnusom odvrača od tega prvaškega časopisja. In ravno tako ni čuda, da prihaja zdaj to ljudstvo v vedno večjem številu v naš tabor. Lahko rečemo, da smo v zadnjih tednih na tisoče novih naročnikov pridobili in naklada našega lista se je za izredno veliko število povečala. Napredujemo, da je veselje ! Zato pa grozna jeza naših srbofilskih nasprotnikov. Ogenj in žveplo pljujejo, našega urednika bi najraje v žlici vode potopili, psovke mečejo okoli sebe, kakor so jih zmožni ravno le ljudi, katerih kulturni cilji ležijo na Balkanu. Pa pozabijo ti naši srbofilski nasprotniki, da delajo s tem za „Štajerca" le reklamo, da pomagajo razširjevati naš list, zakar jim sicer ne bodemo procentov plačevali, zakar se jim pa na tem mestu javno zahvaljujemo. Oj ti prvaška jezica, sknhana od jČekunca" in „Gimperla", kako malenkostna si in kako smešna! . . . Na naše somišljenike in prijatelje pa gre klic, da naj nas v našem boju podpirajo. Zdaj je čas, — zato pa razširjajte „Stajerca", pridobivajte mu novih naročnikov, zahtevajte list v vseh gostilnah, kavarnah, pri trgovcih! Čimbolj bodete delali za list, temvečji in temboljši bode! Torej vsi, prav vsi na delo za »Štajerca" ! Novice. 8JBF~ Naznanila. Današnja številka obsega zopet 4 strani priloge, skupaj torej 12 strani. — Poleg tega opozarjamo še na današnjemu listu dodano prilogo firme M. Straschill v Ptuju. — List, ki prinaša v kolikor mogoče najnovejše zadnje novice od bojnega polja, izide zdaj tudi za eno uro pozneje. Ker je naklada zdaj tudi mnogo večja, je ekspedicijsko kakor tudi tiskar-niško delo ogromno: zato so male zamude ali napake v ekspediciji zdaj mnogo lažje mogoče. — Vsled velepotrebnih poročil iz bojišča se mora seveda mnogo druzega gradiva odložiti. Dotični dopisniki naj to oprostijo! Nadaljevanje in konec našega podlistka „Drži se zemlje" nahaja se v prilogi te številke (na strani 7.) Pisanje glede vojne. Od raznih straneh dobivamo poročila, od dragih pa zopet vprašanja, zakaj o gotovih dogodkih ne pišemo, ki jih ljudstvo spravlja v zvezo z vojno nevarnostjo. Ljudje večinoma ne vedo, da je listom strogo in pod jako občutljivimi kazni prepoveda-no, pisati o gibanju vojaštva v teh časih, o trdnjavah, o vojaških odredbah, o prevažanju vojakov in vojnih potrebščin, celo o prevažanju vojaščine se tikočih življenskih sredstev, o vsem, kar bi se tikalo kake eventuelne m o bi] zaciji. Sploh mora biti pisava listov jako previdna. In to je umevno ter vilno. Badovednost posameznikov ni tol vredna nego interesi države in armade, Iz stališča iščejo naši čitatelji kakor tudi oni gih listov zaman gotovih poročil o dogodkih,! se jih sicer vidi, o katerih pa se mora mol Toliko v odgovor na razna vprašanja! Denarji v hranilnicah. Od raznih strani dobili skrbna vprašanja glede varnosti p o rž nih denarnih zavodih naloženi] denarjev. Neki brezvestni hujskači in neumrljiva neumnost razširjajo vest, da bi slnčaju vojske vlada vzela hr; n i 1 n i č n e denarje. To je seveda bri vestna, grda laž! Naša c. k. vlada vendar obstoji iz samih roparjev! Zasebna lastnii ostane v miru kakor v vojni nedotaknjena bi torej vojna v resnici nastala, pa če bi bi tudi naša država poražena, — denar v nai hranilnicah ostane vedno varen. Saj jami zanj večinoma mesta in okraji. Pa tudi tega bi bil varen! Opozarjamo torej naše si šljenike, da naj nevedne ljudi po učijo, da vsled vojne nevarnosti! ali vojne same nikdo ne more in ne svojega v hranilnicah naloženega denarja izgubil Le tepci verujejo v take bajke, hujskače pa naj se naznani in spravi pod ključ . . . Mirna kri! Kaj bi stala evropejska vojna ? Ako bi enkrat nastala evropejska vojna, — pri kateri bi stala na eni strani trozveza (Avstro-Ogrska,! Italija in Nemčija), na drugi pa tripelentent«] (Francoska, Anglija in Busija) — oborožila bi| Evropa 20 milijonev vojakov in jih odposlali 10 milijonev takoj v boje. Vsak dan bi se al vojne potrebščine izdajalo najmanje 3—400 lijonev frankov. V 14 dneh bi bilo najmi 100.000 vojakov mrtvih in 500 000 ranjenih. Fabrike bi se moralo zapreti, kmetijstvo, trgovina, industrija, vse bi bilo vstavljeno. Vse banke bi bile uničene, vse države barkerotne. V ?t-rizu, Berlino, Moskvi, Milanu, Bimu, Danajo bi nastale grozne bolezni. Življenskih sredstev bi | kmalu primanjkovalo, kajti na deželi bi ostale le ženske in otroci. Pol stoletja bi bilo treba, da se sovraštvo omeji in škodo popravi. 20 milijonev družin bi bilo izročeno neskončni žalosti in bedi. Te velikanske vojne človeški um psi nikdar ne bode dopustil. Vojaška smrt. Na železniškem mosta med Vrhniko in Brezovico pri Ljubljani je bila vojaška straža. Pri temu je vojak, ki je stražil, prišel pod vlak. Bazmesarilo ga je popolnoma in je bil nesrečnež takoj mrtev. Pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi. To bi bila torej prva avstrijska žrtev balkanskih dogodkov odnosno srb8ko-avstrijskega spora. Molitev Turka, kristjana in zida. Neka stara turška povest pripoveduje: čez bosporsko morje peljali so se v mali barčici en Turek, en kristi-jan in en jud. Gledali so se, kakor se gledajo sovražniki. Natihem pa je molil Turek: nAlah, Alah, daj da se potopi barčica in da utoni ta krščanski pes, ki ne zna plavati, v globočini morja." — Kristijan pa se je prekrižal in je natihem molil: „Gospod Jezus, daj da pride barka kmalu do svojega cilja. Pri izkrcanju pa naj ta turški nevernik izdrsne in si glavo razbije I" — Jud pa je dvignil oči proti neba in je šepetal: „Oj Jehova, Bog Izraela in Jakobs, uališi prošnje mojih dveh tovarišev!" . . . Iz Spodnje-Stajerskega. Gostilna Mahorič v Ptuju zasluži torej v resnici, da bi seji dalo ime „pri srbskem Petra' ali kaj ednakega ... V teh težkih in razburjenih časih so pokazali Mahoričevi ljudje vso svojo grdo zagrizenost. Nam se le čudno zdi, da Mahorič sploh še kakemu Nemcu kozarec vina proda! Ako so res edino Srbi ,ideal" Ma-horičeve družine, zakaj se potem ne preselijo v Belgrad? Čudimo se tudi, da imajo slavni BKriegerji", ki se vendar sem tertja čutijo za avstrijske državljane, še vedno svoj lokal v tej krčmi, kjer so srbske ii ice v adi itna e z zi iti p ,pod ,rej 'j ' ko in n t ijc odei .us; posre gove ah • eli padli I! ti stil nept ant Horn lila odv< r"3: er I bi i kra. [jici god Ivi lep In tol m: St pri kn i«i pe do j nf m l; — 5 — Mi... Mi vemo sicer prav dobro, da je naj- ■ zagrizena gospa Mahorička sama. Ta ženska, ■Ve pamet traja do konca njenega nosa, ima neto spretni jeziček za hajskarijo. Ni čada, In njeni otroci ednakega mišljenja! Tako se Itaala tudi najmanjša hčerka Mahoričke, ki Hbiskovala doslej nemško šolo, na šolsko ■lo napisati srbski slavospev. 1» je bila ta srbofilska smrkolinka seveda i z lie s prijazno brco vržena. Ali »ta tega dogodka pade na starišein m v prvi vrsti na m a t i, ki svoje smrko-■e v takem duhu vzgaja ter menda še podnje. Zdi se nam, da ima Mahorič, ki je sku-loiti doslej koncilijanteu mož, premalo pra-m v lastai hiši. Mi seveda o celi zadevi ne bi Bdi predrzne Mahoričeve šolarke pisali. Paha mati bi takega pokvarjenega pamža z lezovo šibo naučila, kaj ima govoriti in k zamolčati. A Mahorička na noben način noče ■ pametna mati. Zato pasti svojega iz šole ledenega froca še zdaj, da oblaja odrašene, jiejše osebe na cesti. Ako bode to tako na-h šlo, vzeti bode moral kdo drugi šibo v \m . . . Značilna je cela zadeva na vsak na-Ifin za mišljenje Mahoričeve d r u-lie in tistih, ki pri nje zaha-ljo. To mišljenje smo morali pribiti in odslej ■demo natančneje na gotove dogodke »iMahoriču pazili ter javnost nanje opo- I Prav čudno se nam zdi, da sta pri našem lleljskem zborovanju ravno dva šribarja po-kgila zmešnjave delati. Seveda se jima to ni ■ročilo; nasprotno morata vse slovanske bo-Lte hvaliti, da ju nista dobila po grbi. Pogum |k dveh fantičev je hitro opešal, ko so ju prill vrli naši kmetje ogledovati; srce jima je kdlo v hlačice in vzdignila sta roke, vzdignila .našo rezolucijo, vzdignila iz strahu pred ■tirni slovenskimi kmeti, katere sta hotela v katriotična dejanja zapeljati. Odšla sta ta dva kitica potem k Mahoriču, kjer jima je menda 1'toača srbska frajlica olje na ranjena srca po-I- - - Mi vprašamo leg. dr. Horvata, iretnika v Ptuju, in g. B r a t k o v i č a, no-■ja v Ptuju, to le: ali se strinjata z nastopa-bm svojih politikujočih pisarjev ali ne?? Mi I radi jasni odgovor, kajti časi so za hinav-ko zavijanje _preresni! [ Škof iz Uskiiba pri nas. Katoliški škof iz Lkiiba (Skoplja) je prišel te dni iz vojnih po-pajin tu sem in se nahaja zdaj baje v Sv. Trota slov. gor. Škof je moral vsled vojnih do-pdkov pobegniti. Pravi, da pod turško [lado je lahko izhajal, ali pod (tbsko pa ne more živeti. To je pač bo spričevalo, ki ga daje katoliški škof Srbom. i za te Srbe se potegujejo naši, baje tudi „ka-pSki" slovenski klerikalci. Farizeji! Umrla je v Ptuju in daleč naokoli splošno kana in priljubljena gostilničarka gospa Tereza Itrohmayr po dolgi in težki bolezni. Bodi ridni ženi žemljica lahka! Pozor! Gotovi agenti izrabljajo nevednost petijskega prebivalstva na ta način, da prodalo manj vredno blago, zlasti kmetijske mašine, ■rilo in sukno za obleke, po veliki ceni. Po »končani kupčiji dajejo kupcem prazne menič-p blankete za podpisati, v katere izpolnijo Henti potem poljubne svote. Opozarjamo torej u to sleparijo! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. ■ni brez zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo-■d z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in Živinske sejme). Dne 7. decembra v Brežicah (svinjski lijem). Dne 8. decembra na Ptujski Gori, okr. ftaj. Dne 9. decembra v Št. Ilju v Slov. Gor.**, it. Maribor; v Bučah-Vrenski gorci, okr. Kozje; i Dobovi*, okr. Brežice; v Edelschrottu**, okr. foitsberg. Dne 10. decembra v Gross-Kleinu lejem a klavno živino), okr. Arvež; v Št. .Turpi* ob juž. žel., okr. Celje; v Feldbachu*; v Jrmožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu (sejem z leliko živino). Dne 11. decembra v Ptuju »ejem s ščetinarji); v Mariboru*. Dne 12. de-»mbra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Jne 13. decembra pri Sv. Križu**, okr. Ljuto-aer; v Studenicah, okr. Slovenska Bistrica; pri Iv. Petru na Medv. selu**, okr. Kozje; v Žalcu**, ikr. Celje; v Jnrkloštru**, okr. Laško; v Ro- gatcu (sejem s ščetinarji.) Dne 14. decembra v Brežicah (svinjski sejem.) Dne 16. decembra v Arvežu (sejem z drobnico); v Stainzu (sejem z podrejeno živino); v Neumarktu*. Dne 17. decembra v Ljutomeru**; v Ormožu (sejem s ščetinarji) ; v Radgoni*. Dne 18. decembra v Ptuju (konjski sejem, sejem z govejo živino in ščetinarji.) Na Muti (Hohenmauten) bil je izvoljen za župana g. Otto E r b e r, sin pokojnega župana in deželnega poslanca. Čestitamo! Lep dar. Društvo »Siidmark" darovalo je zadnjič pogoreli nemški hiši (Vereinshaus) v Ptuju 10.000 kron podpore. Brezvestno veselje prvaških hujskačev nad požarom je bilo torej prerano. Srbski lopovi. V Laški trg sta prišla dva mlada Srba, ki sta se izdajala za „visokošolcau in sta pri tamošnjih narodnjakih fehtarila. Slovenskega advokata dr. Kolšeka sta hotela celo oropati. Lopova sta en frizer in en pek; dali so ju pod ključ. Surovi učenec. V Celju je mesarski pomočnik Jakob Kranjčič učenca R. Polleya opozarjal, da naj hitreje dela. To je pobiča tako razjezilo, da je vzol nož in je pomočnika z njim na roki težko ranil. Ponesrečeni berač. Gluhonemi berač Ferdo Cebnlar prenočil je v tovarni železja v' Storeh. Ker je bilo mrzlo, vlegel se je k peči. V spanju pa se mu je vnela obleka. Ko se je nesrečnež zbudil, imel je že tako težke opekline, da so ga morali v bolnišnico odpeljati. Gozdni požar. V gozdu posestnika Jožefa Sporn pri Rogatcu nastal je ogenj, ki je vpepe-lil dva orala grmovja in mladega drevja. Živa baklja. V Slov. Gradcu prišla je 12 letna hčerka posestnika Hudolist k svinjskemu kotlju, kjer se ji je obleka vnela; v hipu je bilo vso dekletce v plamenih. Revica je pridobila smrtnonevarne opekline. Nezgoda. V Mariboru prišel je pekovski pomočnik Paul Ambrožič vsled neprevidnosti z obema rokama v masino za testo. Zmučkalo mu je roki popolnoma. Oddali so nesrečneža v bolnišnico. Bratsko. Jože Romih v Vrhu pri Kozjem (samoumevno v klerikalnem kozjanskem okraju!) spri se je s svojo svakinjo in svojim bratom posestnikom Anton Romih. Napadel je oba z nožem, tako da sta morala zbežati in se skriti. Divjak je razbil vse pohištvo in grozil, da bode hišo zažgal ter svakinjo ubil. Drugi dan so ga orožniki sodniji oddali. Vlomi so se v zadnjem času opetovano v Šoštanju zgodili. Tako so tatovi ponoči pri krčmarju Rajster vlomili in iz nabiralnice Ciril-Metodove družbe 20 K ukradli. Druzega tu niso dobili. V isti noči pa so vlomili tudi pri krčmarju Mihi Čerovšek; tudi tam so iz nabiralnic istega društva okoli 50 K pokradli. V trgovini Pillich & Senica so pokradli blaga za 50 K. Vse te zločini so eni in isti tatovi izvršili. Nasilnež. Posestniški sin Franc Drobič se je peljal v vlaku iz Laškega proti Celju, brez da bi karte kupil. Ko je kondukter od njega karto zahteval, ga je fant hudo opsoval in mu naposled z nožem grozil, tako da je moral kondukter iz vagona zbežati. V Celju so dali nasilneža pod ključ. Pred poroto v Mariboru se je imel krojaški pomočnik Štefan Žnidar iz Košnice pri Slov. Bistrici zaradi umora svojega lastnega nezakonskega otroka zagovarjati. Toženi imel je v Poličanah z viničarsko hčerko Rožo Pisanec ljubavno razmerje; Roža mu je porodila letos dečka. Ko je postal otrok dva meseca star, prišel je žnidar tja in je v zibolki ležečega dečka tako močno po glavi udaril, da je drugi dan umrl. Zverinski oče bil je zaradi uboja na 6 let težke ječe obsojen. Pred porotniki V Celju je bil pijači udani žnidar Matija Kocman zaradi požiga tožen. Zažgal je bil kočo stanšev njegove žene, s katerimi je v večnem sovraštvu živel. Koča je bila zavarovana za 363 K, škoda pa je znašala 703 K. Požigalca so obsodili na 3 leta težke in po-oJ8trene ječe. Revolver8ki junak. V Ptuju sta se v kavarni bržkone v pijanosti skregala trgovska pomočnika I Miha Kokot in Peter Dernovšek iz Zagorja. Zadnji je potegnil revolver in je ustrelil ns Kokota ter ga je na roki precej ranil. Dernov-šeka so dali pod ključ. Zanimivo je, da je> revolver, s katerim je streljal, svojemu šefu ukradel. Sploh je postala že huda razvada, da ima vsak smrkolin revolver v žepu. Tn bi morala oblast kaj odločnega storiti ! Nevarni lopov. V Košnici pri Celju aretirali so orožniki brezposelnega hlapca Jurija Cizej. Sodnija ga je že dolgo zaradi raznih tatvin, sleparij, dezercije itd. zasledovala. Iz Koroškega. Šele. (Iz preteklosti poštenjaka.) Piše se nam: Cela Rožna dolina pozna gotovo Tomaža Olipa p. d. Mažeja v Selah, kateri je pri vsakem prvaškem zborovanju navzoč, ravno-tako kakor tudi tam nikoli ne manjka, kjer se gre zoper napredek in napredno mišljenje. Da je hud nasprotnik utrakvističoe šole v Selah in učitelja na tem razredu, ni treba posebno pov-darjati. Še vsaki učitelj v Selah, kateri je svojo samostojnost obdržal, je moral doživeti, da ga je srd g. Mažeja neprenehljivo preganjala. Posebnega uspeha pa nikoli ni doživel, čeravno so mu pomagale pri tem delu tudi druge, enako-misleče osebe. Opozarjam pri tej priložnosti samo na njegovega dragega ljubčeka Ivana Nagelna v Lipi. Vendar je pa pripomogel vsakemu učitelju, kateri ni trobil v njegov rog, dovolj bridkih uric in tudi podpisani se mora g. Mažeju za mnogo težav in bridkosti zahvaliti. Ni treba preiskati, ali je Maži k takemu počenjanju imel vzroka. Človek, katerega vodi politična srd zraven osebnega sovraštva, nikoli ne more biti objektiven. Da tudi Mažijeva preteklost ni brez madeža, in da on prav nič nima vzroka črez poštene ljudi psovke razširjevati, kaže sledeči zanimivi dogodek: Maži je prodal šolskemu svetu v Selah zemljišče, na katerem stoji šola, za 500 kron in je ta denar v seji krajnega šolskega sveta dne 8. decembra 1897 sprejel ter ta sprejem tudi z lastnoročnim podpisom potrdil. V letu 1898 je postal Maži — kateri je do tega časa blagajničar šolskega sveta bil, — župan in je denar za šolsko zemljišče v decembru 1898 še enkrat sprejel in črez ta drugi sprejem prinesel pobotnico cd gospoda notarja Lam-gneta v Borovljah. Občinski tajnik v Selah, g. Sokau je v vigredu tega leta pri revidiranju starih spisov to „napako" najdel in tisto šolskemu vodji Ottowitzu v Selah naznanil, kateri je potem tudi šolske račune pregledal in na dan spravil, da je Maži za šolsko zemljišče dvakrat denar sprejel. Šolski voditelj je vse račune na okrajno glavarstvo v Celovcu poslal in v sredo 27. novembra se je g. okrajni glavar Rainer iz računov prepričal, da je Maži v resnici dvakratno plačilo za zemljišče, na katerem stoji šola, sprejel. G. okrajni glavar bode celo zadevo finančni prokuraturi poslal, katera bode potem odločila, na kateri način se svoto od 500 kron nazaj dobi. Zdaj že moremo trditi, da bo ta pravda še bolj zanimiva, kakor aranžirani šolski štrajk, kateri je pred kratkim z porazom Selanov končal. Cela zadeva je čisto jasna, in Bogu bode hvaljeno, da se nobene Selške priče ne potrebujejo, ker lahko bi se pri tem slučaju zgodilo, da bi noben Selan kaj resničnega vedel, kakor se je to že prej enkrat, v neki drugi zadevi, zgodilo. Papir je zvest, se ne more spremeniti in tudi v zgubo priti ne more, ker so vsi tozadevni spisi pri okrajnem glavarstvu in pri šolskem vodstvu, torej v dobrih rokeh shranjeni. „Mirovih* psovk se nisem še navadil in pustim tedaj vse besede, katere tako počenjanje z edino pravim izrazom označijo; kadar bo enkrat cela zadeva zrela, potem pa prosim uredništvo za prav veliko prostora . . . Izrekam tem potom tudi natančnemu tajniku g. Sokanu, kateri m o je na to zadevo opozarjal, mojo hvaležnost. Če je kaka reč še tako tanko spletena, enkrat pride na solnce in tudi ta zanimivi dogodek bo dobil zdaj črez 14 let svojo rešilo! Nik. Ottowitz, šolevodja. Kotlje. Piše se nam: Dragi »Štajerc!" Spet moram poročat nekaj izvrstnega. V nedeljo 24. novembra 1912 sem šel kakor vsako leto ta dan v to lepo in veselo vas, meneč da bom vsaj na zadnjo nedeljo cerkvenege leta še malo vesel. Ko stopim v to vasico, preide me groza. Vse je bilo kakor izumrlo. Kar se mi je še bolj čudno zdelo, ker je bilo druga leta na ta dan drugačno življenje. Stopim v neko gostilno. Pri majhni mizi je sedelo nekaj mladih gostov. Komaj iz-pijem četrt vina, ko se je začela družba poslavljati. Vprašam: kam tako hitro? Nekateri bo odgovorili k tema, drugi spet k drugemu kmeta na „bal", ker tam bo bolj lastno. Velika truma se je podala celo v lepo zeleno Štajersko, eno uro hoda, na ples. Druga spet na Prevalje itd. Zatoraj poprašam, zakaj da tukaj ni plesne veselice, kakor druga leta? Ja, naš g. župan se bojijo dati licenc, ker pravijo, da bo skoz to v občini preveč siromaštva. Jaz pa mislim, da ljudi, ki hočejo biti veseli, ne bodo ostali zategadelj doma. To se je tudi pokazalo. In more-bit se kje drugje ne zapravi denar? 0 tukaj ae naš g. Župan pač motijo. Ne samo do 12. ure se pri kmetih, kakor navadno v gostilni, ampak celo noč do jutra se pije. Tudi ne samo po glažkab se naliva ampak po vrčih, seveda tudi ne zastonj. S tem škoduje g. župan ne samo krčmarjem, ampak tudi občini in še celo deželi. Prvič odtegne se s tem domačim gostirjem tieti mali, dosti prisluženi dobiček, drugič se skršijo občinske doklade, ker se pobira od pijače davek, tretjič se zmanjša sirotišna kaša in četrtič gre denar, če ne ves, vsaj nekaj v tuje občine oziroma dežele. Kadar je treba gostilničarjem kaj plačati, tedaj po oni prvi, ko morajo držati odprto mošnjo, ko bi rabili pa kakšno dovoljenje, tedaj so pri g. županu zaprte duri. Da se smejo pa na kmetih držati „bali", kjer se pijača ravno tako za denar toči, je komaj verjetno, od katere se seveda ne plača nobena doklada. Dobro bi bilo, ko bi tukaj višje oblasti vmes posegle. Take žalostne razmere so toraj v Kotljah. Upajmo da se kmalu zboljša. Eden iz bližnje okolice. Tatovi pri požaru. Pri posestniku Riepl v okolici Velikovca nastal je ogenj. Pri tej priložnosti so trije fantje itak nesrečnemu posestniku ukradli mesa, platna in srajc za 130 kron. Zastrupijenje. V Zgornji Beli je vzela neka kuharica raztoplino iz fosforjevih užigalic k sebi, da bi plod svojega telesa odpravila. Zastrupila pa se je tako hudo, da je čez par dni v groznih bolečinah v bolnišnici umrla. Poskusen! roparski Umor. Graščinski sluga Eaimund Kollmann v St. Gertrauda pri Wolfs-bergu je šel zadnjič proti pošti. Nakrat skoči izza nekega drevesa neznani mož in ga prične daviti. Tudi ga je z nožem večkrat v leva prša in glavo sunil. Hotel mu je oropati taško s pošto. Ko je Kollmann na pomoč zaklical, je ropar zbežal. MOJA STARA izkušnja me uci, da rabim za negovanje moje koie le Stecken- pferd-lilijino-mleSno milo od tvrdke Bergmann 4 Co., Tetschen a/E. Koa za 80 h se dobi povsod 229 Zadnje vesti o vojni. (Zadnji telegrami.) Položaj — resen. Dunaj, 5. dec. V zadnjem Času se je govorilo, da je položaj boljši. Zdaj pa se splošno sodi, da bode kriza v kratkem tako ali tako rešena, da nas čakajo torej v najbližji bodočnosti odločilni dnevi. Srbija se drži trdovratno tistega stališča, katerega Avstrija nikdar ne more sprejeti. Srbska vlada hoče zadevo z a v 1 a-č i t i, a to ne grč že zaradi velikanske gospodarske škode vsled te napetosti. Srbija se bode morala torej kmalu odloČiti. Odnehati bode morala od zahteve po pristanu v A d r iji. Dati bode morala pa tudi garancije, da ne bode več take krize — 6 — in nevarne napetosti povzročila, kakor 1. 1908 in sedaj. Ako bi Srbija v kratkem povsem ne odnehala, morala bi Avstro-Ogrska vkljub svoji miroljubnosti najstrožje nastopati. Obsojeni štndenti. Zaradi protiavetrijskih demonstracij je stalo danes 14 jugoslov. študentov pred sodiščem. Obsojeni so bili od 1 tedna zapora do 6 mesecev težke ječe. Din a m it na vlaku. Na vlaku, ki pelje proti Celju, našli so dinamitno patrono. Nekega sumljivega moža so zaprli. * * Božič in vojaki. Božični prazniki, — vsi se jih veselimo! Tisočeri naših vojakov ob meji, ki branijo s svojim mladim življenjem domovino in cesarja, praznovali bodejo božič s puško v roki, v mrazu, pred bajoneti sovraga ... Odtrga j mo si par krajcarjev od nst in darujmo jih našim vojakom! Ne pozabimo jih ! Kdor hoče kaj darovati — in tudi najmanjši dar je dobro došel — naj to vpošlje naravnost na c. k. državno vojno ministerstvo na Dunaju ali pa na upravo .Štajerca." Ali sle Vašemu otroku, ki še vedno ne zna hoditi, že enkrat Scottove emulzije dali F Scoltova emulz'ja bode malega okrepčala in dala zlasti njfgovim kostšm pri-manjkujoco moč. tako da se hode že kmalu na nogice postavil in v kratkem času tudi hodil. 28 SCOTTOVA EMULZIJA je zaradi tega tako uspešna v takih slučajih, ker je izredno bogata na redilnih snoveh, zlasti tudi na za rast kosti neobhodno potrebni mineralični soli. Ne more se >leber-tran« v nobeni boljši obliki dajati kakor v Scottovi emulziji, ki je tako lahko prebavljiva n okusna, da jo celo najmanjši prav radi jemljejo in dobro prebavijo. ah mora prava Scottova emulzija biti. Cena Originalne steklenice 2 K 50 h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpoSiljatvi BO h v znamkah na SCOTT & B0WNE, z. z o. z., Dunaj VII, in pod poxivom na ta list se zgodi enkratna doposUja- tev poizkušnje po eni apoteki. 28 Da 80 ure svetovno znane firme Max Bobnel, Dunaj 4., Margaretenstr. 27/51 najboljše, o tem ni več dvoma. Že 70 letni obstoj te firme dokazuje jasno, da pelje ure, zlato in srebrno blago le t najboljši kakovosti. Vsak naj so v lastnem interesu pred tozadevnim nakupom le na zgorajSno firmo obrne. Vkljub splošni draginji je firma z ozirom na bližnje praznike vse cene izdatno znižala, tako da je vsaka konkurenca popolnoma izključena. Preje pa naj se zahteva originalni fabričm cenik s 5000 podobami, ki se dopošljc vsakomur zastonj in franko. Vzemite, ako ste nahodni. hripavi, zaslinjeni, ako težko dihate, Fellerjev fluid z zn. „Elsafluid." Prepričali smo se sami prt bolečinah v hrbtu, prsih, vratu, na strani itd. o njegovem zdravilnem, kašelj odpravljaj o Čem, osvežujočem vplivu. Poizkusni tu-cat o kron, 2 tucata 8 K 60 h franko. — Dober teki Zdrav želodec imamo in ne tiščanja ter bolečin v želodcu odkar rabimo Felter'jeve odvajalne Rabarber-pilule z, zn. "Elsapillen." Povemo vam iz izkušnje, poskusite jih tudi; one uredijo odvajanje, pospešujejo prebavo, olajšajo krče, izboljšajo kri. 6 škatljic franko 4 KJ Izdelovatelj le apotekar K. V. Feller v Stubici Št. 24lf(Hrvatsko). Kdor išče ceni nakupni vir za rabne predmete in priložnostna darila vseh vrst, naj zahteva potom dopisnice od priznano izborne tvrdke c. in kralj, dvorni liferent Hanns Konrad, razpo-Šiljalna hiša v Mostu (Brllx) št. 1697 (Češko) bogato ilustrirani glavni katalog s 4000 podobami, katerega pošlje omenjena firma na zahtevo vsakomur zastonj in franko. Loterijske številke. Gradec, dne 23. novembra: 14, 53, 74, 30, 72. Trst, due 30. novembra: 43, 36 78, 17, 45. Ljudska kopelj mestnega S kopališča v Ptuju. ■U"č. Sure Čm z» kopanje: ob delavnikih od 12 do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. k vročim zrakom, paro ah " i rjuho K —-(50 s postrežb« k --10. za POSESTVi hiše, zemljiške parcele, stavbinsb prostore, kakor premičnine (živim vozove, kletno opravo), se radi odpri jL vanj a proda. Vpraša naj se pri g. Maria Pesserl, Ptuj, Herrengasse št. 17 ali v j sarni g. dr. pl. Plachki. ti 40 i Hiša s trgovino i z mešanim blagom se zaradi družinskih razmer poceni proda. Kje pove uprava „Štajerac" V Hočah pri Mariboru. Nova hiša z vrtom, S orala njiv, lepa lega za penzijoni6te ali obrtnika najugodneje se radi bolezni posestnika ceno proda. Vec se poizve pri Willy (latti, _______ Kiitsch. 1051 " Fant *» od dobrih starišev se takoj v trgovino z mešanim blagom In lesom v nauk sprejme; kje? pove uprava ..Štajerea" Posestvo na prodaj obstoječe iz dveh hiš, gpeis, 2 kleti, Stala, škeden, 3 svinjske štalinke, vse novo zidano in z opeko krito, sadonosni vrt z obrajdami, in graven se 3/4 joha njive,\vse pri okrajni cesti ležeče m '/, ure od mesta Ptuj ; natančneje se izve pri posestniku Jultann Meglic v k ml i u i st. 19 pri Ptuja. 1047 Čevljarski pomočnik dober in trezen, se sprejme pri g. .lusipii Gregi, čevljarski mojster, Cernte St -40, posta Brežice (Rann a. d. Save.) 10(5 ""Krojač "•** ledicen, srednje s'arosti, išče nevesto ne pod 28 let, nesrečno dekle aH vdova ni izključena. Le resne ponudbe piosim pod ,.Treznost** na upravo »Štajerca." (Tajnost strogo zajamčena) Sreča! ">* Mladenič, rokodelec star 27 let, se želi v kratkem seznaniti z eno deklico ali vdovo od 20 do 30 let brec otrok, ki bi imela veselje do gruntnega dela in premoženja od 1000 do 1800 kron. Resna pisma na upravo ..Štajerca." Naznanilo! i°±2 Slavnemu p. n. občinstvu, gostilničarjem, trgovcem i. dr. naznanjam da imam v zalogi vsakovrstne mesne izdelke, na razstavi v Parizu 1. 190f najvišje odlikovane. Slavnemu občinstvu posebno priporočam pristne kranjske klobase vel, kom. 40 o, ter fino prek. meso kg K 220, vse od pristnih, domačih, kranjskih pre-Sičer. Pošiljam proti povzetju. Za solidno in sveže blago, kakor tudi točno postrežbo jamčim. S spoštovanjem Fr. Golob, mesar in prekajevalec v Sp. SiSki. Na prodaj manjSc a mttr- posestvo -a, v Bogozi pri Hočab. laj hiša, hlevi itd.; vrt. trariSf gozd, njive vse skupaj 9orala Zemlja jako rodovitna. !■ od Maribora, 8 minnt I kolodvora Kčtsch. Cena nub: Natančneje se izve pri aeatniku Stefan trpe v Bi (Rogeis bci Kotsch). na 1 1 tr Hiša I 1 K 6 it ob glavni cesti ležeča ■ '/„ orala vrta. 10 minut] Ptuja pripravna 2a loi obrt, ker te obstoji peč, komaj pred i leti 1 dana, se pod ugodno ¥000 K, katerih pa 5000 h obstoji, ostalo pa se pol godbi izplača: ni tam izve pri f. Celotti, zidi mojster v Ptoju. žepna ura, mnogo ,-.-marka -»sirena." Leuii ima veleprima svit. kol in je ni razločiti od i ure za IDO K. Za nahu nost garantiram j let X k. 4 K 85, 2 k. 9K& Nadalje ofer. Glona-srebn žepno uro za 3 K 70. Va. uri se doda zastonj elt pozlačeno verižico. rizike. Izmenjava dort ali denar nazaj. PoSl; povzetju S. Kuhane. —r. ^ir. (trakova. Sfbnstiang.it. ^te.j Šikano posestvo, približno 8 joh posetve ] travnikov. 12 joh mladi p) ter tudi lepi paznik, na spi njem KorcSkem. se proda. Kj-izve se natančneje pri ll.GUn in BI .-i buri;, Karnten. 101 Proda se PW" hiša za 6500 K s i stanovanji 1 oralom zer Maribora. Hranilnice je i K. Več se poizve v Lil" pri Maribora lii«. štev. H. Lovski sir!! jako dober, pikanten, redilen ir. ceni. Za tumton krčmarje in trgovce priporočati. 6 kg poStni tan K B1—. povzetje franko 11 vojem. JI. Frtz. Inmkrn Schlosu 1'elsei'k. Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trndom gotovo 8 do 1& kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu marko za 10 helerjev in svoj natančen naslov na: 10« Josip Batič, Ilirska Bistrica. (Kranjsko). PV> Redki priložnostni nakup *H m Prodam 20000 parov novih, iz dobrega govejega usnja na roki delane, napol fine podčastniške PV* komisne čevlje 1H en par za K 7'40 dokler traja zaloga. Treba je le dolgost celega podplata povedati. Brez rizike! Itmenjava dovolj, ali denar ret. Se pošlje le po povzetju. Išče se naprej-prodajalec. Ferdinand Miiller, zaloga komisnih čevelj, Caulau it. 190, Češko. 10» 62 priloga k „Štajercu" št. 49 z dne 8. dec. 1912. I Drži se zemlje! Pripovedka, maloruski spisal Andrej Vereteljnik. (Posl. Podravski.) ^Nadaljevanje in konec.) „Ne huduj se radi tega, žena, ako ga popijem kako tnpico. Pri pijači sem se posvetoval s Suhmom, kaj mi ! storiti . . ." „Oa ti je že svetoval za poslednjo uro", mu odvrne ■jckajoča se žena. „Ne boj sel Ne rasumeš ničesar, pa govoriš. Šulim ■ni je dal dober svet. Prodamo zemljišče ter gremo v ■Ameriko, kjer si kupimo dvakrat toliko zemlje, da bomo Bgospodje in nihče ne bo klical za mencj kriminalisti" Žena mu ni odvrnila niti besedice, ker si je -riislra, ■da žganjica govori iz njega. Črez trenutek je Ivan ie ■ spal ter se hudo/a metrov. Oboroženi so s kanoni po 12 cm, havbicami po 12 cm, revolver-kanoni (3'7 cm), nadalje i\a krovu varstvo za strelce (SchUtzenstand), mašinske kanone, ma-šinske puške za izkrcanje itd. Naša slika kaže enega teh monitorjev na Donavi pred Belgradom na straži. Zahtevajte povsod ^ei»ferr«lthisaieDonau-Krieasflo|-hlleau?derWach(VOr£t.!cr.-..i EVnmarscb 05terr.Malrosen:in-Konsha nli nopst. stro- ogrsko Šolo ter banko. Ker je zdaj glavna nevar- | in so od Carigrada odplul'. nost odpravljena, so odšli vojaki zopet na svoje parnike j ___ Od vojne. V svrho varstva izkrcali so vojni parniki vele-vlasti pred Carigradom svoje mor-nahije. Naša slika kaže dohod avstro- ogrskih mornarskih vojakov v Konstanti- nopel, kjer so ti vrli fantje zasedli ta-mošnjo av- tujem, kako se mu bo godilo v tujini med ljudmi, ko pa ne zna njihovega jezika, niti njih načina življenja? Med svojimi ni znal živeti, ah se mu bo godilo bolje med tujci ? Črez zimo je Ivan postal rumen nalik gobi. „Končno je napočil nesrečni trenutek, ko je rroral oddati svojo hišo Fricu. Ivanova žena se več ni jokala; nedostajalo ji je moči. Ni se tudi pritoževala nad ničemur, dasiravno je bila že tako bolna, da je komaj hodila. Ivan pa je hodil klavern in nevoljen. Tu pa mu je agent pisal iz mesta, d? Črez mesec dni se pripelje Ivan preko morja. Ivan je šel k Fricu ter ga prosil, naj mu še za mesec dni doveli stanovati v hiši, toda Fric je bil trd kakor kamen, ne pa kakor človek. In Ivan se je poslavljal od hiše kakor od lastne matere. Poljubil je prag, stene, jih objemal, da je bilo treba ljudi, ki so ga z ženo in otroci odpeljali v sobo k Sulimu, kjer bi imel Ivan preb ti še tden mesec. .Tukaj bomo praznovali Veliko noč", se je razjokala žena. .,Evo, kam sem dospela jaz, gospodinja I O, da ne bi več glcdaia tega sveta! Bog usmili se me!" Jok žene je siičr.o nožu rezal Ivanovo srce. Ni ga mogel poslušati, ni mogel več gledati na to upadlo, uve-nelo lice. Začutil je veliko žalost ter smatral sebe za kritega vse te nesreče Ne davno minula leta so mu živo stopila pred oči. Za ženo je bil vzel revno siroto, brez polja in premoženja, za to pa zalo kakor cvetko. Še pred nedavnim je bila zdrava, polnega, rdečega lica. Takrat so se njene črne oči lesketale nalik ognju, sedaj pa so postale otožne, mračne. Žalovala je sirota, da jo je na starost doletelo to gorje . . . Te misli so mučile Ivana po dnevu in po noči. Prizadeval si je na vso moč, da bi jih zapodil, toda ni imel toliko moči. Neko noč je Ivanova žena jela v spanju kričati. Ivan je stekel k.njej, da vidi, kaj ji je, toda našel je, da jo je kuhala huda vročnica. „Kaj ti je, žena?" „Ne daj hiše, ne daj je, Ivan I' ga je prosila v vročnici žena. ,Drži se je z rokami in z zobmi, ne daj je t" Ivan je preživel grozne muke, sedeč ob postelji svoje žene ter opatujoč njeno lice. Kričala in stokala je vso noč. Proti jutru je Ivan najel voz ter se odpeljal po zdravnika. Ta pride, preišče ženo ter mu reče: „Vaša žena je hudo bolna na srcu. Naj se ne muči z ničemur, pa vtegne še ozdraveti", reče zdravnik ter zapiše zdravilo. Pred svojim odhodom ji zdravnik še zabi-čuje, da ne sme vstati s postelje. Revica se ni dolgo mučila. Na cvetno nedeljo je odšel Ivan v mesto, v ta namen, da nakup:, kar potrebujejo za praznike. Ko se je vrnil, je našel ženo že mrtvo. Okrog nje so se jokali otroci. Ivan se je slično otroku zgrudil na njeno mrtvo truplo ter jo prosil odpuščanja. Črn obup se je polastil njegove duše. Propalo je zemljišče in hiša in sedaj je zgubil še ženo, otroci pa svojo mater. Ena nesreča ža drugo. Ves omamljen je Ivan zbežal iz hiše. Zazvoneli to zvonovi ter razširjali po vasi novico, da je Ivanovko Bog poklical k sebi. „Hej, ne zvonite tako, zvonovi, ne napolnujte mojega srca še z večjo žalostjo 1-' Zvonovi so zvonili tako otožno, da je le malo manjkalo, da Ivanu ni počilo srce. ,.Ja« sem ubijalec I-' je govoril Ivan sam sebi, ,jaz sem pripravil otroke ob mater; nisem vreden, da še živim na svetu 1" In šel je naravnost proti svoji hiši. Drugi dan za-rano so ga našli vtopljenega v lastnem vodnjaku na dvorišču. V torek so pokopali Ivana in njegovo ženo. Njo so pokopali tako, kakor je Bog zapovedal, njega pa kot samomorilca ob zidu pokopališča. Vsi ljudje, kar jih je bilo v vasi, so spremljali pokojnike na pokopališče. Ob enem z otroci so se jokali ljudje nad grobovoma teh dveh nesrečnežev in še dolgo poznej je sleherni, ki je korakal mimo Ivanove gomile, izgovarjal besede: „Bog mu odpusti njegove grehe I" Troje otrok je vzel k sebi Kosta, govoreč : „jaz nimam lastnih otrok, radi tega pa mi je dal Bog te sirote, da zredim iz njih ljudi. Kolikor mi bo le mogoče, hočem jih vzgojiti za omikane občane, da bodo znali bolje živeti, nego njihov oče ter bolje čuvati očetovsko zapuščino, katero sta tako malomarno dala iz rok njihova roditelja. Zapuščina pokojnikov je vrgla še nekaj denarja in lahko mogoče, da se sčasoma vrne prodano zemlpšče sirotam. Jaz jim hočem s vsemi močmi pomagati k temu." Takšen sklep je bil izrekel Kosta pred zbranimi vaščani. Bog mu pomagaj I Ustna voda Navodila k pravilnemu ravnanju s plemenskimi biki. 1. Glede potomstva in telesne sposobnosti. Plemenske bike izgoji od krav, ki so lepe, krepke ter goste postave in znane kot dobre molznice! Pri tem pa se naj tudi gleda, da se taki plemenjaki še zarodijo po izbranih, premi-ranih bikih. Ce ao stariši iz znano dobrega mlečnega plemena ter lepe, krepke in goste postave, bo brezdvomno tadi v potomstva vsaki bik posebne plemenske vrednosti in za njim zarod vedno krepek in vsestransko gospodarski sposoben. 2. Vzreja bika. Pred vsem je treba skrbeti, da se bikec pravilno in krepko ter vedno zdrav razvija in v godni starosti postane sposoben za spuščanje. To se doseže, če dobi Žival 4 do 6 mesecev vsak dan dovolj mleka, če se od tretjega tedna naprej more razhoditi vsak dan 1 do 2 nri na prostem, ob vsakem vremenu po leti in po zimi. Po zimi služijo za to najbolj pripravne ograje; če se bik v dežju ali snegu omoči, mora se odrgniti do suhega. Po letu vplivajo ugodno na krepek in zdrav razvoj bikecev 'posebe odločeni planinski pašniki. Izključno hlevska vzgoja brez gibanja pokvarja bikece, ker postanejo mehkužni, slabi, občutljivi in za bodočo plemensko uporabo nesposobni. 3. Starost in čas pripuščanja. Poldrugo leto stari bik naj se spušča na teden samo po enkrat; potem sčasoma večkrat, nikdar pa dvakrat na dan. Tadi telice ne pripuščaj pred izmeno prvih dveh zob, inače ti zaostane sama v rasti in zarodi slabotno potomstvo, ravno tako kakor premladoletni biki. Dobre molznice pripasti po telitvi Še le po treh, slabše po dveh mesecih k bika. Se le ko ima žival prva dva zoba izmenjena, je popolnoma sposobna za oplemenitev. Ni nemogoče, da bi se krave in telice po pripuščanju zopet ne pojale, če ravno so breje. V tem slučaju naj se opusti ponovno pri-puščanje, ker bi take krave in telice zvrgle, ako bi bile breje. Krave in telice, ki bi se neredno, t. j. ne v obrokih od 3 do 3 tednov pojale, bi moral živinozdravnik preiskati in če treba, tndi zdraviti; kajti navadno so bolane in se redko kedaj ubrejijo. Zanesljivo se ubrejijo tudi le take krave in telice, ki se pripuščajo še le 6 do 12 uri po tem, ko so se začele pojati. Rajši se ubrejijo take krave, ki so se gonile k oddaljenemu biku, bržkone zaraditega, ker se utrudijo in pomirijo. 4. Določila o javni porabi plemenskih bikov. Slab bik oškoduje že govedorejo pri posamezniku, bolj pa, če se spušča za občno plemensko uporabo. Priporočljivo bi bilo, če bi se nastavili za plemensko uporabo le taki biki, katere so spoznali sposobnim merodajni strokovnjaki. Zaraditega določa za Štajersko postava, da se smejo spuščati za tuje krave in telice le biki, ki so se spoznali sposobnim za plemensko uporabo- in za to dobili dopustnico (licenco) in se tudi vsakdo kaznuje, ki bika spušča javno, ne da ima dopnstnico. Premirani biki se morajo spuščati še najmanj eno leto. V okrajih, za ktere so določene čistokrvne domače pasme, se smejo uporabiti le biki dotične pasme. Treba in važno je, da se vsakokratna uporaba bika zapiše v spuščalno knjigo. 5. Kako ravnati s plemenskim bikom. Noben bik še ni prišel na svet že hudoben! če postane še le sčasoma hud, zakrivi to edino le človeška neumnost, strahopetnost in surovost. Ako se z bikom ravna pametno, mirno in odločno, ostane zaupljiv in pohleven; pokvariš ga le z bičem, ali kolom v roki in s kričera. Vsak čez eno leto star bik naj dobi nosni obroček! Lahko ga vodiš, če je krotek, na jermenu, pritrjenem spodaj za obroček in zgoraj med rogovi; če pa je bik nezanesljiv, pa ga vodi na drogu! 6. O pripuščanju. <5e se samice stelijo in po tem takem tudi priganjajo v gotovi dobi (n. pr. samo po letu), naj pride na enega bika k večjemu 70, celo leto pa k večjemu 100 samic, pa le tedaj, če se priganjajo celo leto kolikor toliko v enakih presledkih. Ne pripuščaj bika k samicam, ki bolehajo za gnojnatim in nesnažnim iztokom iz zadnjice ali če se pojajo prezgodaj; take samice se itak ne obrejijo, bik si pa naleze bolezen. II kravi, koji so vedno v hleva stoječi, zrastli dolgi parklji pripusti bika le tedaj, ko so se ji parklji prirezali; inače samica no zdrži bika. Proč a pripravami, v katerih se vklenjena samica sili, da stoji! Najboljše je, če se bik in krava vodita na roko. Samo jeden pravilen skok zadostuje! Po skoku vtakni biku v cev kos bacilola ali bissulina, da zabraniš okužeoje! Določi za pri-pnščanje uro (zjutraj, poldne ali zvečer), da ne tratiš po nepotrebnem časa! Več ko dvakrat na daa naj bik na noben način ne skače! 7. Kako krmiti plemenskega bika. Bik naj dobi dovolj, pa ne preveč hrane; on mora biti mesnat, pa ne zatekel. Daj mu dvakrat na dan dobrega, tečnega, suhega, pa ne zrezanega sena; kot priboljšek na dan 1 do 2 litra zdrobljenega ovsa; nezdrobljen, četudi skuhan oves biku kot prežvekovavcu ne koristi. Pesa, krompir in vodena krmila narede bika nabuhlega in lenega. Poparjeni slami in raznih prekuhah postane bik radi velikega trebuha nesposoben za pripuščanje in pleme. Debeli pše-nični otrobi in malenkost soli so pa dober pri- datek k ovsu. Bikov hlev mora biti sve zračen, staja suha, jasli pa nizko pri tleh. 8. Pregibanje. Bik krepkih, napetih mišic in kit, rnoin nog in trdnih parkljev ter zdravih ostalih udot, lahko ostane 5 do 6 in še več let sposoben a pleme. Biki z dobrim potomstvom bi se kakor nadalje mogoče izrabili, da potnnože dob"' pleme. Starejši biki prenesejo svoje dobre nosti zanesljivejše na potomstvo nego mladi" so zaradi tega tudi kam več vredni za Od poldrugega leta naprej bika redno vprezi^ Pripelje naj ti krmo, razvozi gnojnico in pomaga naj pri poljskih opravilih in v zimi pJ dovažanja drv! To bo za Te in za bika korr no; bik ostane pohleven, bo lahko in iskro sk^ kal, četudi morebiti že čez 900 kg težek; bo ti niti rjovel, niti razsajal v hlevu. Sicer ji pa bik zaradi svoje gibčnosti mnogo sposobneji] za vprego in tudi močnejši, nego vol. Kje bik ne more rabiti za vprego — pa ga jahi To je zanj ravno tako dobro, kakor vprega. pa bik pogreša potrebnega pregibanja, povzroči samo jezo, nevarnost in škodo. Avstrija in Srbija. AuF der (3renz.-Wachrqebla in deske 3 cm debele, vse v dolžini od | m naprej. — Obrniti se je na V. Scagnetti, irketna tovarna in parna žaga v Ljubljani. . na glavnem trgu zraven apoteke jriporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo ; nakupovanje in za denar, toaletne reči, pi-ilne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla ipr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger Iritve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi arsko blago npr. korbe za potovanje vseh | Razno blage Iz stekla in porcelana, talarje, kre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroki, adajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin aprej. Posebno lepe reči pa za 60 d O K 1*20 Redka okasija! Čudežno ceno! 600 kosov za samo 3 K 80 h. "W% krasna pozlaS. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za »e 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, l k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtni kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji i krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kin« s patentom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-_em, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 ' gumbov za mansete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 eeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-iti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ibavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondcnčnih pred-ptov in 5e 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki S. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Posije po povzetju centralna razpo8. hiša Gh. Jungwirth, Krakov A.|3. Pri narocbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. loto Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 1037 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. Kosmetisches Dr. A. Rix LaHatorium Dunaj IX., Berggasse 17 K. Ra?,pošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna ,,Marija pomagaj'1 in parfumerija Wolfram. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prati slabosti in bledicnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 Ki — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K prati kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam as glht, ude in iivce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki Ml« Hrani bolečine. — Bleiburtki Živinski prašek a 1-20 K. Fraiek proti odvajenju krvi v živalski vodi i. 160. — Uvratni strup za podgane, miži, ščurke a K 1'—. Kaav MtHrjatev L. Harbst, apoteka, Bleibura; aa KoraBsasB. K a zemlji se p osna povsod že skozi mnogo let izvrstno dftsinfekcijsko sredstvo Lysoform (originalna steklenica 80 vinarjev), ki se rabi za umivanje rok in instrumentov za vsakdanjo intimno žensko toaleto, nadalje za vsako vrsto desinfekcije in odpravo duba; a vedno 5e vlada nevednost v tem, da proizvajamo tudi izborno ustno dfsinfekeij-sko srtdstvo, ki se je znanstveno preskusilo in ki hitro ter zanesljivo vpliva. To ustno desinfekcijsko sredstvo Pfeffermin«-Lysoform 133 Napravite en poizkus! prihaja v promet v 100 gramskih steklenicah za ceno K 1-60 za steklenico. Nekaj kapljic v čašo mlačne vode dajo izvrstno ustno vodo, ki odpravi takoj ustni duh in ki konzervira zobe, Kolosalno izdatno, vsled tega jako ceno. Ena steklenica zadostuje pri vsakodnevni dvakratni rabi za okroglo 3 mesece. — Za grgljanje pri nahodu, vratnem kataru, kaslju itd. čudežno taborno! Podučno, od odličnega zdravnika spisano broSuro o „zdravja ii desinfekriji" dobite zastonj po kemiku llubmann. referent I,y-soform-tvornic, Dunaj XX., Petraschgasse 4, takoj gratis in franko. assa državnega mesta Ptuj * # Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. # priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem — = vstreže. r # m m $ Občenje $ $ i avst. ogersko $ £ banko. $ • m « aa Ravnateljstvo, m • m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. 31 01 — w — ilk J1 rabijo proli fkašljul hripavosti, kataru za- Hlinjenjn, krcnemti in oslovskemu kaaljn Waflm m 11 karamele s „3 smrekami" cmnnot- p°tr-spri' lil ^val idravnl-UIUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jako uspešni in dobrin ukosni bonboni. Cena 20 in 40 vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Molilor, apoteka v Ptuju, Iff. Bebrbalk, apoteka v Ptuju, Karl Hurmann Laški trg, A. Els-bacher. I^aiki trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek, Hans Schnider-schitscli, »poteka v Brežicah 856 Razpošiljam orožje vsake vrste 663 na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevnc Lancaster-puSke od K 20—, dvocevne Lancasterpuške od K 30—, Hamerles-puške od K 70-—, flobert-puške od K 8'—, revolver od K 6—, pištole od K 2*— naprej. Ugodni plačilni fDgoji. — Ilust. cenik zastonj. . Dušek, fabrika orožja, Opoeno št. 2062 na drž. zel. Češko. Ena 963 švicarska goldin - ura ki gre dobro na sekundo za samo K 270. Kdor zdaj ne kapi, nima te prilike nikdar vrč v življenju. Se dobi po povzetju pri S. Brandos — Krskova. B. Joselowiie si. II' Proda se v enem večem trgu na Spodnjem Štajerskem hiša z gostilno in mesarijo. Kje ? pove nprav-ništro „Stajerea.H i»36 Zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo na zahtevo moj glavni katalog s -1000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenega, manufakturnega, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo, optičnega blaga, ka-dilnih rekvizit, toaletnih artiklov, orožja itd. "95 G. in kr. dvorni liferant Henns Konrad, razpošiljal, hlia v Mosta (Briix) št. 1(97 (teftj.) Niklaste žepne ure . . K 420 niklaBte budilnice . . K 290 ure-kukavice .... K 860 harmonike.....K 6'— srebrne ure.....K 8'40 ure na pendelj .... K 860 gosli........K 680 revolverji......K 6*— Razpošilja po povzetja ali na- prejplacilu. Brez rizike! h- menjava dovoljena ali denar nazaj I !!! 500 kron!!! Vam plačam, ako moja Wur-zelveitilger „Riasalbe" ne odpravi tekom 3 dnij in brez belečin Vaših kurjih očes, bradavic, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Kenie'ny, Kasehau, 1. l'ostfach 19/834, Ogrsko. »25 Nove priložnosti! Werndl- infanterijske puške model 67/77 za krogljo kal. 11-8 mm 8 K 60 h. Ista puška pre-narejena za šrot kal. 88, na 60 korakov dobro ustreljena samo K 12'—. Puška za potovanje za zložiti (Reiseuro-klappflinte) kal. 16, se nosi jako prijetno v rukzaku, samo 36 K. - Flobert- puške kal. 9 mm za krogljo in šrot, fino delo, nese daleč, zbije izvrstno, jako lahki pok 24 K. — Fina lancastre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. 80 K, prima 96 K. — Fina puška (BOchsenflinte) kalib. 16/93, dolgi ključ 70, prima 96 K. — Fina flinta (Bilchs-flintc), ključ med petelini rO K, prima 100 K. Največja garancija. Frifdr Ogris, puškar, St. Marenreten Rosental. Koroško. Po strelu napravijo moje dobro in trajno izdelane puške dobremu strelcu največje veselje. +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. Riehterjev čaj za lajntrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 60, 3 zav. K 7-—; dopo-šiljntev poštnine prosta od inštituta .Hermes', Muuchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. Bed Qu.: konstatira 6—6 ja celo 91/, kg znižane teie v ca 21 dneh. l)r. W. K. r K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sen. E- v B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubile 40 funtov teže. 816 zaslužek 2—4 K na dan in stalno z lahko priljubljeno štrikarijo v lastni hiši z mašino za hitro štrikanje „Patenthebela, nedoseženo ronogostranska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahtk in zastonj. Garantirano povsod Iraj-no odjemanje dela. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domače štrikarije Kari Wolf, VII., Mariahillerstrjsše štev. 82. 816 Kupim vsako množino vinogradniških polžev suhih jedilnih gob orehov 95s ter vsakega žitja po najboljših cenah. Josef Perko. Leiturs- berg p. Piissnitzhofen. Studence 1016 vsake vrsti iz betona in ludi iz kamenja, kakor tudi vsaka popravila napravi najbohše, najhitrejše in najcenejše Anton Lbšchnig, izkušeni studenčni mojster v Slov. Bistrici. (Karta zadostuje). 1 ali 2 pekovska učenca 1021 takoj sprejme v pekariji Frimmol, Siureek, Gostilno 1329 se želi na račun vzeti, najraje kjer se toči vino iz lastnih goric. Pisma se prosi pod „Gutcs Gasthaus" na upravo ________..Štajerca."_________ Trgovski pomočnik Iščem prostor, za mešane stroke, dober manufakturist, želim, da bi že s 1. decembrom t. 1. nastopil. Ponudbe na „spreten prodajalec". Ivan Sever, Velfca »edella St. 11. 1030 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve nžigalice"! Glavna zal. firma brata Slavvitsch v Ptnju. Popravila dobro in poceni. Ure, verižice, prstane Itd. se kupuje najlolje in naj-BMMubfc, iteneje pri F. WERH0NIG, urar, Ptuj, Herrengasse 25 v bližini c. k. kaznilnice. 986 R. Lechner, iliša Z Moravsko. 626 JVIOCCAWURFELl sind derallepfeinste. fix und I fertig gezupkerte Kaffeel ein VVupfel gibt% Liter, .. kostet-lb Heller. UBERALLZU HABENI! C.WENGER,FA8RIK.KLAGENFURT.| Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 k# sivih slišanih 2 K; boljših S K M h; M p»l belih 2 K 80 h; keifk i K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših sn^ženo-brlih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 E, 7 K; belega 10 K; najbnejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. |^y* Gotove postelje -fBS iz krepkega, rdečega, pfavefa, belega ali rumenega nsnkinga, 1 tulient, lbO cm dolg, 121 gib širok, z 2 plavninta Malinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm stroka, napolnjene z novim, sivini, trajnim in flamnastim perje« u postelje 16 K; pol-daune 20 K; danne 24 K; posamezni ttihenti 10 K, 12 K, M K, 16 K; glavne blazine 3 K, 8 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrawev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. S. Bcmsch, Deschenitz Nr. 713, I. Cnnik gratis in frank«. Na parni žagi Adalberta Ružička v ležeči na železniški progi postaje Ptnj, no vse vrste okroglega lesa (Randholz), celi gozdi po najboljših cenah kupujejo; lje se vsaki les, tudi najmočnejši, v „lonn' ceneje zreže; prodaja se tudi vse vrsto rezanega lesa najceneje in izdeluje, ter i vse najsolidneje ; kupuje in prodaja se toil vrste sodarskega lesa. Vsakdo se lahko m skozi mnogo let kot solidno poznano firmo s opljivo obrne. Samostojni pridni šsifer oženjen, se s 10. decembrom 1912 zali) gradniško posestvo pri Mariboru sprejme. nudbe je vposlati na Kari Scherbaum & Maribor. • v 0CJ1 V0Z1C! Na obroke! 4 K [mesečno. Dobava povsod. Božična naročila se pravočasno prosi. Kdor hoče poceni prvorazredno srebrno renientoar-nro in pravo 14 karatno zlato pancer-verižico kupiti, naj piše takoj natančni naslov na n 12,14,16,18,: in tudi flnejše sorte velikem Lzbiru se biva v veliki trgov Johann Kosi CELJE n* kolodvorskem pr (Zafetevtjte cenik). W&&* Denar 1M ptihranite pri solidni razpošiljalni hiši R. Miklauc, Ljubljana št. 104,. ako vzorce štofov za gospode in dame j9-V" zahtevate. **^i| Nobenih troškov, solidno blago. Nobene kupne obveznosti. 983 Pri občinski šparkasi v Lj totneru se obrestno mero vloge od I. januarja 1913 naj do preklica od 43U°l> na 5'Ho zviša. Rentni davek nosi kakor šparkasa sama. Obrestna mera za hipol na posojila se obenem na Ho zviša od katerih je 3|t°|o določeno kot tizacijska kvota. Obrestna mera za menični kompt (Wechsel-Eskompt) se na r°|o zviša. Ljutomer, 25. novembra 1912. Občinska šparkasa v Ljutomera' Motorji za sirovo olje z visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokouiobili od 2 do 20 HP. Obratni trojki 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 T_ TXTaxcla.aJ.o"^7"s3s± Dunaj, III., Fauluogosso 3. — Budapest, VI., Vacikorut 37 Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. veliko trgovino Mann Koss, Celje i zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, ka kmet le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otrokr klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, ----- ■ grobne vence in trakove, z eno besedo vse. =^==EEE^===E=== 29 9 — 11 — sto zastonj ne pač pa 10" malo denarja po povzetju oferiram raznih ostankov (restov) za srajce, cejhe in pralne obleke W K 990. -W raznih ostankov za srajce, cejhe in bar-lientove obleke W K 17.25. -« Poleg tega 3 skupine; |i Za moške: II. Za ženske: na 1 voljn. zimsko obleko 1 voljneni šal ali robec 1 namizni pit 1 z>mska srajca 6 žepnih robcev za K 15 — in. Božična darila 10 m flancla za srajce »a 10 m sifona za srajce damB 10 m baihenta za obleke ,*»-.- »_____ i__l zimska kostumska 10 m pravobarvnega kre- obi,,ka ?nKicSk; H obleko iz sukna ■kot-srajco r srajc ' bUie D u ovratnik iona I Chenlll-Sal ... ,1 zimska trlkol- 6 prtov (Hanatucn) in o obleka I namizni pri žepnih robcev J20- a K 25 — K 20- Srska'jk "ainost se jamči. Kar ne dopade, se izmenja. Razpošiljalna hiša t PLATOVSKY, Pisek, Češko. ite na firmo 1 Ustanovljeno 1. 1881. i sezi- «no Jo po-"je s* lareki- flKarlKasper :. 18 tfovina ■ meiaBlHblacoB in zaloga smodnika liit.. :-6 ink. "■ em. ura •SJ8 late nc- 50 mo PTUJ rez sna po gozd pod-Kje,? »va* 1003 02S. i m. lizu •500 ah« pripwMa frajo bogato »logo 2» špecerij»k.eg;a blaga, nadalje smodnika m Wt in razstrelbe, cindžnore to predmete mnnioij« m lov kakor patrone, jtipseljn«, irot itd., nadalje glavno svojo zalogo |f umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde ji s. Tomažova moka, kajnit itd . nadalje raffia-bast in bakreni vitrijoi itd. po ni 1063 H je obrestno mero za hranilne rioge od 1. januarja 1913 \ni naprej na voj ______ fzvišala. Za varnost vlog, ki r jih vsak dan sprejema, 'J jamči poleg izdatnega rezer-^n vnega sklada šparkase še )* mestna občina Ormož z vsem T8 svojim premoženjem. lisa se ih Ravnateljstvo. H| Podpisana direkcija šparkase mestne občine Celje fp daje sledeči sklep na znanje: H Za vse hranilne vloge.stopi s I. januarjem 1913 Ktfr obrestna mera v veljavo. Nove vloge se od dneva vložitve s 4%% obrestujejo. Obrestovanje prične na dan, ki sledi vložnemu dnevu in konča z dnevom, za katerim pride dan dviganja vloge. Rentni davek plačuje kakor doslej zavod. Obrestna mera za realna posojila se s 1. januarjem 1913 na 6°|o zviša. Amortizacijska kvota se obdržuje z l°|„. Za direkcijo šparkase mestne občine Celje Dr. Heinricli v. Jabornegg. 1049 RAZGLAS. -H> •44" «H •44 -H -44 44 44 •44 -44 *44 •44 •44 44 44 -44 44 •44 Odbor šparkase v Radgoni je na seji z dne 27. novembra 1912 sklenil, da obrestno mero za vloge na . „ hipotečna posojila na „ posojila iz posojilniške blagajne na »j menice na 41 51 6° 6 o 01 2 0 od 1. januarja 1913 naprej zviša. Kapitalna rata pri hipotečnih posojilih pa se od l°|o na 1|2°|0 zniža. V\2\ rentni davek nosi kakor doslej zavod sam. Šparkasa v Radgoni, dne 27. nov. 1912. Direkcija. ,'j^^*f^^^j^^^^,^^^^^*f^^*f^^^^"^**^ ■f~*"ffr^"if"i]?' -tir •tiftirtirj «3 En milijon konjskih odej Samo kompletno velike Neobhodno potrebne za svacega lastnika konj so naše znamenite za vodo neprudone fttrapaeip konjske odeje, ki so kompL velike, iz posebno debele, Sorke Broške voljne iz-Blane ter vsled tega konje pred vsakim preblajenjem varujejo in vedno zdrave obdržijo. Naše straaaeie konjske ideje se dobijo v vsaki poljubni barvi in se od neke uničene fabrike pO sledečih izredna lizkib. cenah prodajo. kos konjska odeja, kompletna, velika......samo K 1'95 3 ., konjska odeja, „...... , • „ K 570 \ Edina razprodaja po povzetju: M. Swoboda, Dunaj, III., Hiessgasse 13-114.;? g0T~ Velika priložnost. Dobro idoča gostilna in trgovina mešanega blaga, z veliko lepo nadstropno hišo, tik farne cerkve, šole in velike državne ceste, zelo pripraven prostor tudi za žganjarijo ali mesarijo, sredi priljubljenega trga blizu kolodvora in eno uro od Maribora se takoj radi takojšne preselitve po lahkih plačilnih pogojih proda. Tudi se na zahtevo vsakemu razglednica hiše brezplačno vpošlje. Natančneje od F r a n z Peteline Zgornja Potikava pri Pragerskem. 9(9 Proda se posestvo!! Ena enonad-tropna in ena pritlična stanovalna hiša, drvarnice, oblastveno dovoljeni svinjaki s prostornim dvoriščem, veliki vrt za zelenjavo s 6 letnimi jako lepimi trtami, se pridelana leto 4— 6 hekto vina. letni obrestni dohodek okroglo 1500 K, — se v mestu Celju za 19'000 K pod jako ugodnimi pogoji proda. Primerno za podjetje, ki potrebuje mnogo prostora. Vprašanja na J. Gratsohner, Celja, Neugasie 13. 03 18 46 50 ■ Langen & Wolf j ■ Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 ■ inženirska pisarna: Gradec Annenstrasse štev. 10. ■ Z Originalni „OTTO"-motorji za bencin, benco, perolin, „sauggas" in surovo bije Bencin-lokomobili ! s streho ali brez nje. Nlašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za Žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. ■ B. Z. zastonj. 373 K i..................: Radium svetilna budilnica cO cm visoka, cifemica in ka-* zalci prirejeni z radium vse-bujočo substanco, sveti v lemi, tako da se Čas lahko natančno čita. stane moja prava amerikiilifikft anker-remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 36 urno dobro regulirano anker-fcolesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler ~ vse skupaj le " traja WWV"i - . - & 9 - w kee. 8 leta pismfene garancij*. =* PWlJe jio p&Vietfii: , ftf- Š leta pismene gitfaiitiijfe. Posiljatev po povzetju. -^| Max Bolinel, DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik s 6000 podobami jastonj in franko. Gospodinje ! Previdnost!! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, sploSno preiskuSene svetovne marke 460 BLAIMSCHEIN 99 UNIKUM 66 MARGARINE prcisku8ili. uliniKUM" ni rastlinska margarina. nUNIKUM" ne izdeluje iz najčistejšo goveje masti (Kcrnfett) s velepastcurizirano smetano in irra vsled tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. nUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni produkt. ■■UNIKUM" jf C^("~"V1 eeriejia nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za WW o SAMO BLAIMSGHEIN nUNIKUM" je 8 stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. Cenjena gospodinja ! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo »a puter, kadar pečete ovrete kuhate za kruh s putront BLAIMSCHEINs „UNIKUMu-MARGAMN0 Se dobi povsod. PoizkuSnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. 7, dvojnimi *Von« . . K 6.— S Štirimi zvenel ... K 6— Radiu m- godben« bodil-0JC8 . i .... ■ K 8'— 1 Ako hočete svojega moža, Ti i Ta Najcenejši in najpopolnejši Blroj za pOBttem&iVe mleka je Z^^SeoVo^ JDOC^BOSjO- fftjbrazrfldiii Izdelek Ednostavno ravnanje ZajamcGirfi delo rta uro 120 I. teena samo K 136'—■ Stroji za pripravo krme tialMttttlP^ repore^nloe, JrftMMmi, parilniki za krmo, pumpe za gnojnico press ta mrvo ter V»6 druge kmetijske *tfoj« izdelujejo in oddajajo 700 krat odlikovani fabrikanti Ph. Mayfortii & Co. Dunaj II|i, Frankfaft % 9fe . Berlin. Paris. Katalog št. 637 a zasttftjj Hh "fftfhico. Išč<; se aaitopaikc. brata, sina, svojo leno, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem re-,6iti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bode-nio tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že' tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila, V največih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vzitek vzrok; in vsak dati dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in Žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom po-j magato. Korespondenca se vrši pod največjo diskrecijo m za: neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj go-; spod Unrein Franc v Kesiczabanya pis« ; Veleštovani gospod, Kopenhagen, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve Škatlji po' poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja, ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kina" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi Človek, sem zdrav in imam vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kini, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem Še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S poslovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagen. 872 Kino Instituted Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji. ^fSBSSSŠ^ %e izgubijo, ako se z ^dravrVfcVfco zato ne skrbi, da se jih v.driuje *''pospešuje. Mleko i Sil]* piilni-piaim daje tako zdravo wano za otroke in odrašenc. S svežim sad*6to, kompotom ali sadnim sokom dajejo ii puddingi močnato jed, ki se jo lahho pripravi, ki je dobro okusna in pri tem cena. la. Otroke kot večerja jako ugodno! Oetker jevi pudding-praški so povsod v zalogi, kjer se dobiva Oetkerjeve praške l za pecivo in Oetker'jev vaniljni sladkor. sladkor. M Šparkasa v Brežicah na Savi je sklenil da zviša obrestno mero za posojila a in. br hipotek od '1.. januarja 1913 na obrestno mero za menice pa od 1. 1912 na 1711 O 2 O. Šparkasa Brežice na Savi meseca novembra 1912. 1 Vinogradniki! Ber/snc/ier/ x R/paria Tefek/ jenajboljSa trsna podlagasedsnjcsfi Prednokrijetesvojo potrebo -y ■ naamerikanskih trtah incepljenk^j ZahtjevajteiMirellti' llustrovani c?riilc, ' umrega po51)jroovww>muij usionl In fMnko. °' se dobi rezano blago, perilo in oble pri Adolfu VVesiak, Maribor, fiiaiMrtifita (od novega HauptplaUa proti »Narodnem domu") vjnovo iffl „Warenhalie." 12.000 flanelnih ode rešenih pri nekem požaru, nepoškodovanih, samo z mali vodnimi madeži Tigerske odeje svetovnoznane neuničljive, ca 190 cm dolge en k6s K 1 70, hordo, drap. soko rdeče, s krasnimi traki, ca 180 cm dolge en kos K t". šotsko karirane 11 barvne, ca 180 cm dolge en kos K i 10.000 tucatev žepnih robcev, belih, g štiitbarvno bordun K 1-90 za tucat v lepem kartonu. RazpoSiljatev po pov^etju naj man je B odej franko JOSEF M1K0TA. Kiiniginhftf a. d, Blbe. « 3