Kljub krizi za večjo kakovost
v • i •	•
življenja
Minister napovedal trzinsko obvoznico
Po urejenosti Trzin tretji
Želim, da bi umirjeno živeli v prijateljstvu
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA
ZBORNICA D O M 2 A L E
Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale vošči svojim članom ter vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2010.
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA DOMŽALE Šaranovičeva 21a, Vir, 1230 Domžale
2010
BO
-BOGRAF
Bograf tiskarna d.o.o.
M 040 223336 040 254424 E info@bograf.si www.bograf.si
M 5- M
januarja 2009
Slika na naslovnici:
Obilo zdravja, uspehov in notranjega zadovoljstva v novem letu 2010! Foto: Zinka Kosmač
Odsev
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Tjaša Banko, Zmago Knuplež, Tilen Hvasti, Frane Mazovec, Dunja Špendal, Majda Šilar, Brigita Crljenič
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:
Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,
Tel.: 01 839 64 00
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno
in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Da bi izpolnili pričakovanja!
Zvezdni kozorog spet žari srebrno svetlobo v neskončni hlad vesoljne noči z najvišje točke svojega letnega potovanja okrog našega modrega planeta. Za njegovimi kopiti vse bolj zaostaja devetka, pred njim se ponuja svetleča desetka. Astrologi ugibajo, kaj nam za desetko obljubljajo zvezde, nemi kozorog pa zamaknjeno zre drobceno Zemljico, na kateri si neznatni človečki umišljajo, da stopajo v novo, dolgo obdobje. Kozorog ve, da je Zemljino leto le trenutek v neskončni dobi časa in da bo še velikokrat s svojim vzponom ljudem označil novo leto.
A ljudi zazrtost kozoroga in drugih nebesnih znakov v brezčasnost ta hip ne zanima. Živimo za ta naš sedanji trenutek. Presojamo, kajdobrega in hudega nam je prineslo pojemajoče se leto in kaj nam obljublja prihodnje. Devetka, kljub svetovni krizi, za Trzin ni bila tako slaba. Končno bodo najpomembnejše trzinske ulice postale bolj varne, kraj bo dobil bolj urejeno podobo, del trzinskih starostnikov se bo kmalu lahko oddahnil zaradi zagotovljene varnosti in oskrbe v letih počitka. Z novimi upi in načrti pričakujemo enajsto leto novega tisočletja. Kaj bo prineslo? Če se bo uresničilo le del želja in voščil, ki jih v zadnjem času slišimo in prejemamo, bo mlado leto še boljše, še lepše, kot je bilo to. A previdnost tudi pri načrtih in željah ni odveč. Pričakovanj in zahtev je preveč, možnosti pa so omejene. Vsekakor bo treba spet upoštevati prednostno lestvico, a pri tem je pomembno tudi, koliko sami prispevamo k uresničevanju pričakovanj. Čakanje na druge ni pametno, saj imajo »drugi« veliko težav tudi z zahtevami tretjih in še zlasti lastnimi načrti. Treba je prisluhniti tudi vse glasnejšim opozorilom o ogrevanju našega planeta, o tem, da gospodarska kriza še ni izgubila sape, da je na svetu vse več lakote, bolezni, in da tudi v Sloveniji še ne znamo krotiti pretirane lakomnosti posameznikov in ne-
premišljenih čustvenih izpadov politikov. Politikom še vedno preveč dopuščamo, da z osebnimi napakami posegajo v življenja ljudi in države. Čeprav je do prvih volitev še daleč, v Trzinu, kot tudi marsikje v soseščini, že lahko zaznavamo prikrite priprave na predvolilne boje. Prav bi bilo, da bi se predvolilna preigravanja začela čim kasneje, a porajajoči se tekmeci skušajo čim prej pridobiti dobre izhodiščne prednosti. Vsekakor bomo v naslednjem letu slišali veliko obljub in verjetno tudi kritik preteklih potez. Zapomnimo si te obljube in preštejmo neizpolnjene iz preteklosti. To naj bodo kazalci našega odločanja na volitvah. Pa vendar v tem razposajenem času, ko praznujejo trgovci in gostinci, potisnimo težke misli na stran! Poveselimo se ob tisočerih lučkah, dobrotah in prijetnih doživetjih, s katerimi nas presenečajo od vse povsod. Tudi za veselje se izplača živeti! Odprimo srca in uživajmo! Tudi drobne podrobnosti nas lahko osrečijo, le opaziti jih je treba, predvsem pa ne pozabimo na soljudi, na naše bližnje in tiste, ki jim je v življenju težje kot nam. Delimo veselje tudi z njimi! Šele takrat bo naša radost popolna! Ko se utrujeni izvijemo iz pisanega soja luči, pa se tudi zazrimo v neskončno nočno zvezdno nebo in se spomnimo svoje minljivosti. Vprašajmo se, kaj smo že storili in kaj še lahko naredimo, da nas bodo zanamci ohranili v prijetnem spominu. Na ta svet smo bili poslani, da po svoje prispevamo k zgodbi o človeštvu. Kako bomo to izpolnili, je stvar vsakega posameznika, pa vendar se potrudimo, da bomo izpolnili pričakovanja in bomo svoje poslanstvo dobro opravili.
To naj bo vodilo v novoletnih razmišljanjih o prihodnjem letu! V uredništvu Odseva vam želimo, da bi svoje poslanstvo v letu, ki prihaja, kar najbolje izpolnili in da bi se pri tem tudi zabavali! Srečno 2010!
Urednik
»Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi!
Vse, kar je dobro,
naj za vekomaj ostane!
Vse, kar je lepo, naj raste in cveti!
Naj v miru sreča nežno vas objame!
Vesele božične in novoletne praznike,
veliko sreče, zdravja in uspeha na vseh področjih
vam prav vsem, drage občanke in občani, želimo!«
Občinski svet, nadzorni odbor, občinska uprava, podžupan in Zupan Občine Trzin
Županov kotiček
Leto 2009 si bomo najbrž zapomnili tudi zato, ker smo v njem uspešno zaključili eno največjih naložb občine Trzin, dom starejših Trzin, ki bo takoj po novem letu začel delovati kot enota v okviru Doma počitka Mengeš. Naložba, vredna blizu 3,5 mio €, se uvršča ob in celo nad naložbe, s katerimi smo se lahko ponašali že doslej; mislim na tri prizidke k prvotni zgradbi osnovne šole Trzin, na posodobitev in obnovo Jemčeve ulice, na prostore Centra Ivana Hribarja in na že izvedeni prvi dve fazi ŠRP Mlake. Če se ne bi nekoliko zapletlo ob razpisu za dobavo in montažo opreme, v postopku katerega sta nam grozili celo dve napovedi zahtevkov za revizijo (na srečo pa potem ni bila nobena vložena), kar je vsaj za tri, štiri tedne zadržalo dokončno odločitev o izboru izvajalcev, bi bili zelo verjetno ob izidu te številke Odseva prvi oskrbovanci doma že vseljeni. Tako pa bodo pač takoj po novem letu. Tudi prav. Zamuda, če jo primerjamo z zamudami pri gradnji nekaterih pomembnih objektov na področju zdravstva ali kulture na državni ravni, ni velika, čeprav smo sprva pričakovali, da bo vselitev možna že septembra, pa vendar jo, vsaj podpisani, zelo obžalujem. Sem pa zelo vesel, da smo naložbo zelo realno ocenjevali in da jo bomo izpeljali v okviru načrtovanega skupnega zneska, čeprav so nas mnogi prepričevali, da se zagotovo ne bomo uspeli izogniti podražitvi.
Druge investicije
Bilo pa je še kar nekaj zelo pomembnih naložb, ki smo jih zaključili ali vsaj dodobra načeli v tem letu. Vmes je tudi nekaj takih, ki niso predstavljale velike obremenitve za proračun, so pa zato tem bolj pomembne iz drugih razlogov. Mislim zlasti na povezovalno ulico med Mengeško cesto in Jemčevo
ulico, ki smo jo skoraj trideset let po tistem, ko so tedanji krajani Trzina s samoprispevkom zbirali sredstva za posodobitev (asfaltiranje, javno razsvetljavo itd.) te ulice, končno, čeprav še vedno z nekaj nepotrebnimi zapleti, uspeli urediti, kot se spodobi za Trzin. Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli, zato pač tu ne bom obnavljal zgodb o zapletih z mejaši in še kakšnih drugih. Kako težko so čakali na to ulico, je bilo videti ob otvoritvi, ki smo jo pripravili 4. decembra in za katero so uporabniki te ulice pripravili pravo gostijo; kot da bi predajali prometu odsek avtoceste! Naj omenim še obnovo Kraljeve kapelice, ki smo jo izpeljali skupaj z Občino Mengeš, saj kapelica stoji tako rekoč prav na meji med občinama in bi se že skoraj podrla, saj je bila videti že skoraj kot stolp v Pisi. Zdaj je obnovljena in spet v okras zlasti Trzinu, kajti čeprav stoji na meji med občinama, v bistvu stoji v naselju Trzin; bo pa tudi v čast obema občinama, ki sta se znali in zmogli dogovoriti za skupno akcijo. S krožiščem, o katerem sem v tej rubriki že pisal, smo začeli z dodatnim urejanjem prometnih razmer v Mlakah; nadaljevali bomo spomladi. Večji del potrebnih del za posodobitev in obnovo Ljubljanske ceste od križišča pri banki do mostu čez Pšato bo končan do konca leta, če bo seveda vreme uvidevno. Na pomlad bomo počakali samo z ureditvijo mostu in zaključka ceste ob mostu in s finim asfaltom na cestišču, če bo, kot rečeno, vreme počakalo. Začela so se dela na Mengeški cesti in tako smo načrte v kar dobršni meri uresničili in lahko zapišem, da sem, kot župan, zadovoljen z opravljenim.
Načrti za leto 2010
Načrte, ki smo jih imeli, in želje, ki jih še imamo, bo zaradi učinkov finančne krize na žalost treba nekoliko prilagoditi. Nekatere načrtovane naložbe se bodo morale začeti kasneje, nekatere bodo trajale dalj časa. Žal tudi naložba, ki bo gotovo vzbujala pri mnogih občanih in pri mnogih voznikih, ki se samo vozijo skozi Trzin, največ slabe volje. Mislim na posodabljanje in obnovo Mengeške ceste, kajti država je zaradi težav državnega proračuna sklenila dela raztegniti na daljše obdobje, tako da bodo gotovo trajala vsaj dobro leto dni (tudi s prekinitvami), kajti financirala naj bi se ta dela kar iz štirih državnih proračunov. Je pa seveda vse odvisno od volje države, kajti delež države je pri tej investiciji, mislim seveda na cesto in vse, kar pripada cesti, visok kar 85 %, in občina s svojim deležem ne more vplivati na to, da bi se stvari odvijale hitreje. Kar pa zadeva samo občinske naložbe, bodo v ospredju: priprava dokumentacije za izgradnjo vrtca v Mlakah, dokumentacija in predvidoma tudi začetek del na Jefačn'kovi domačiji, izvedba vhoda v ŠRP Mlake in še nekaj posegov v vseh treh delih Trzina ter seveda pospešena priprava dokumentacije za še nekatere naložbe, kot so KUD, nov
dom za gasilce in civilno zaščito, skladišče in neprofitna stanovanja ob Habatovi ulici itd. Skratka, načrtov ne opuščamo, le nekoliko kasneje, kot smo upali, da bo to mogoče, bodo nekateri izmed njih uresničeni. Upam, da bo tudi vse navedeno droben razlog za to, drage občanke in spoštovani občani, da bo vaše zadovoljstvo v letu 2010 izdatnejše, da se boste med prihajajočimi božičnimi in novoletnimi prazniki dobro zabavali in veselili in novo leto pričakali srečni. Naj vaše veselje, zadovoljstvo in sreča trajajo vse leto in še dlje!
Tone Peršak
Naš župan je podpredsednik mreže združenj lokalnih skupnosti JV Evrope
V četrtek, 10., in v petek, 11. decembra, se je župan občine Trzin kot delegat Skupnosti občin Slovenije udeležil generalne skupščine organizacije NALAS v Carigradu. Organizacija Nalas je mreža nacionalnih združenj občin in mest z območja t.i. jugovzhodne Evrope in vključuje več kot deset nacionalnih organizacij (npr. Skupnost občin Slovenije, organizacije občin iz Hrvaške, Srbije, BiH, Črne gore, Makedonije, Grčije, Bolgarije, Romunije Moldavije, Albanije in organizacijo občin in mest Marmarske regije v Turčiji.), deluje pod patronatom EU in s pomočjo treh velikih zahodnoevropskih fondacij... Glavna naloga mreže/organizacije NALAS je izmenjava izkušenj med organizacijami občin različnih držav, prilaganje sistema lokalne samouprave evropskim standardom in predstavam, sodelovanje med nacionalnimi organizacijami in občinami, skupno prizadevanje za avtonomijo lokalne samouprave itd. G. Peršak se je srečanja NALAS prvič udeležil letos spomladi v Dubrovniku, kjer je potekala razprava o delovanju občin v pogojih svetovne krize. Tokrat je bila v Istanbulu poleg skupščine organizirana tudi okrogla miza o možnostih in težavah v zvezi s črpanjem sredstev iz evropskih virov. Na srečanju je sodelovala tudi slovenska poslanka v evropskem parlamentu Tanja Fajon, ko so na skupščini izbirali novo vodstvo NALAS-a, pa je bil za enega od treh podpredsednikov organizacije izbran tudi trzinski župan. Ko smo ga vprašali, kako ocenjuje to mednarodno priznanje in novo funkcijo, pa je dejal: »Zdi se mi kar pomembno sodelovati v organizaciji te vrste, čeprav gre v glavnem za države z manj razvito in še manj avtonomno lokalno samoupravo, kot je pri nas, po drugi strani pa vseeno gre tudi za možnost, da prispevamo k sodelovanju z občinami iz nekdanjih republik Jugoslavije in morda tudi za pomoč pri odpiranju poti za naše gospodarstvo v državah, ki so vključene v NALAS.«
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Kljub krizi za večjo kakovost življenja v Trzinu
Kaj je po vašem mišljenju v letu 2009 najbolj zaznamovalo življenje v naši občini, to je najpomembnejša pridobitev, največja težava oz. udarec, ki je v iztekajočem se letu doletel(a) našo občino? Na prvi del vprašanja ima najbrž vsak občan ali občanka svoj odgovor. Če odgovarjam jaz, kot župan, je to leto pomembno predvsem zaradi izgradnje doma za starejše občane, ki bo, kot je že znano, začel sprejemati oskrbovance in delovati na prvi delovni dan leta 2010. Gre za naložbo, ki je bila daleč najbolj zaželena v vseh anketah, ki smo jih izvajali že pred sedmimi, osmimi leti. Do doma je bila torej dolga pot, bili so pomisleki glede lokacije, čeprav je stroka to lokacijo podprla, in tako naprej. Zdaj je gradnja končana, poteka opremljanje sob in drugih prostorov, in v dodatno zadovoljstvo mi je, da smo naložbo izpeljali v finančnih okvirih, ki smo jih postavili že pred tremi leti. Naj dodam še to, da mi je v veliko zadovoljstvo tudi ureditev povezovalne ulice med Jemčevo in Mengeško, s katero je bilo, kot vemo, veliko težav, saj bi morala biti asfaltirana in urejena že pred tridesetimi leti. Ampak zdaj je, in kolikor lahko ocenim, v veliko zadovoljstvo prebivalcev tega konca naše občine. Kar zadeva udarce, je pač treba omeniti učinke finančne krize. Naša občina je imela v letu 2009 za približno 12 % manj prihodkov, kot smo načrtovali še pred letom dni, ko še ni bilo jasno, ka-
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
kšni in kolikšni bodo učinki krize. To seveda vpliva zlasti na razvojne načrte, kajti za več kot polovico proračuna, torej za t.i. primerno porabo (financiranje vrtca, financiranje osnovne šole, gasilstva, civilne zaščite, samega delovanja občine, kulture, športa, raznih oblik socialnega varstva itd.) sredstev ni mogoče zmanjševati, ker gre za zakonske obveznosti občine. Zmanjkuje torej za naložbe, ki jih je potrebno v določenem obsegu prelagati in tako tudi podaljševati roke za uresničevanje razvojnih načrtov občine. Kakšna so vaša pričakovanja in želje za leto, ki prihaja?
O načrtih sem nekaj povedal že v Županovem kotičku. Tu bi dodal le še to, da bomo, kljub kriznim razmeram, vztrajali tudi pri programih, ki imajo svoj pomen zlasti za kakovost življenja v občini. S tem mislim na programe na področju kulture, rekreacije, turistične dejavnosti, poljudnih izobraževalnih programov, družabnih prireditev ipd., ker je to pomembno za oblikovanje in ohranjanje skupnosti v občini. V ta namen smo ustanovili tudi javni zavod, ki polagoma začenja delovati in naj bi res zaživel v naslednjem letu in ki naj bi v prihodnje skrbel za velik del teh programov in zagotavljal še višjo kvaliteto od tega, kar je že doseženo. Vem, da je v zvezi s tem nekaj pomislekov, vendar gremo po poti, po kateri je pred nami šla že velika večina občin, tudi manjših in manj razvitih, kot je Trzin. Če pa bi se slučajno izkazalo, da zavod ne bi zaživel, se bo pač razmišljalo o kakšni drugačni možnosti. Prepričan pa sem, da mora občina Trzin že zaradi sestave prebivalstva, ki je nadpovprečno izobraženo in ima nedvomno izpričane potrebe na teh področjih, še naprej gojiti in razvijati programe na naštetih področjih, in tega samo na dosedanje
načine ni mogoče zagotoviti. Kar zadeva naložbene načrte, pa nas ob intenzivnih delih na cestah, ki so že v teku ali se bodo začela spomladi, čaka kar nekaj velikih zalogajev (vrtec, KUD...), ki jih bomo v letu 2010 pripravljali (projekti, investicijska dokumentacija.) ali tudi že začeli izvajati (Jefačn'kova domačija). Na nedavnem zboru občanov ste povedali, da je občina v proračun dobila tudi nepredvidena sredstva iz naslova delitvene bilance z občino Domžale. Lahko poveste kaj več o tem in ali delitvena bilanca še ni povsem zaključena? Nekaj vprašanj v zvezi z delitveno bilanco res še ni v celoti zaključenih, vendar ne gre za kakršnekoli spore ali kaj podobnega. Pravzaprav gre bolj za težave, ki jih povzročajo drugi, npr. v zvezi z lokalom v Radomljah, kjer še traja nek star spor med Kraškim zidarjem d.d. in Razvojnim zavodom Domžale glede dokončnega zaključka vseh medsebojnih obveznosti v zvezi z gradnjo dveh objektov in zato tudi mi še nismo mogli izpeljati zemljiškoknjižnega prepisa lokala, ki je drugače nesporno last Občine Trzin. Kar zadeva sredstev, o katerih govorite, pa gre za to, da sta bili Občini Domžale in Trzin lastnici delnic nekdanje Banke Domžale, ki je zdaj že del Nove Ljubljanske banke. Pomotoma je Občina Domžale Prodala paket delnic v celoti in bo zdaj pač ustrezni delež kupnine in dohodkov od dividend nakazala v proračun Občine Trzin. V zvezi s tem ni nikakršnega spora ali česa podobnega. Zakaj zamuja otvoritev doma za starostnike in kdaj bo zdaj ta dom odprt? Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, je ob razpisu za opremo doma, investitorja katere sta Dom počitka Mengeš in Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko, prišlo do napovedi dveh zahtevkov za revizijo. Zah-
tevka kasneje nista bila dejansko vložena, vendar je čakanje in vse ostalo, kar se je v zvezi s tem dogajalo, zadržalo začetek del v zvezi z opremo, ki so seveda zelo zahtevna zaradi narave objekta, prestavilo za vsaj mesec in pol. Kak mesec pa so že pred tem zahtevala usklajevanja med ministrstvom, domom in občino, ki so bila potrebna, da smo dosegli to, da ministrstvo sodeluje v tej naložbi z 250.000 €. Ali bodo, in če bodo, in kdaj, zemljišča med Mengeško in Jemčevo cesto, ki so zdaj kmetijska zemljišča, zazidljiva? Kot je znano, so bila z že sprejeto Strategijo prostorskega razvoja določena kot zazidljiva. Zdaj pripravljamo za sprejem izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta, ki pomeni naslednji korak, in potem bo za tisti del, ki predstavlja večji kompleks, potrebno sprejeti še občinski podrobni prostorski načrt (gre za nekaj podobnega, kot so bili nekoč zazidalni načrti), in ko bo še ta sprejet, bo mogoče zidati. Na posameznih parcelah med že zazidljivimi parcelami in hišami pa bo to mogoče že po sprejemu Občinskega prostorskega načrta. Po načrtih, ki so bili Trzincem predstavljeni, naj bi na območju športnega parka v Trzinu dobili tudi umetno drsališče. Ali je to še v načrtih in če je, kdaj predvidoma naj bi ga dobili? Je še v načrtu, vendar je za ta namen potrebno pridobiti zemljišče. Zemljišča pa so na tem območju še vedno zelo draga, ker lastniki pričakujejo, da bo prej ko slej v Trzinu izvoljen kak bolj »pameten« župan, ki bo dopustil na območju, ki je zdaj predvideno za športnorekreacijske namene, gradnjo stanovanjskih hiš ali še česa bolj donosnega.
Kdaj lahko pričakujemo predvideno ureditev dostopov in parkirišč za športni park?
Spomladi.
Ali kaj razmišljate, da bi obrtno- industrijska cona dobila še en izhod in mogoče tudi uvoz v bližini Dobrave?
Razmišljamo. Vendar je to povezano z razreševanjem zelo stare zgodbe o dednih postopkih v zvezi s parcelami severovzhodno od OIC. Kar zadeva vhod iz Dobrav, ki so, kot vemo, v Mestni občini Ljubljana, smo dosegli to, da je MOL uvrstila to možnost v svojo prostorsko strategijo, začeli smo se pogovarjati z lastnikom zemljišča, kjer zdaj poteka trasa na črno zgrajene gozdne ceste, ki pa je neprimerna za osebne avtomobile, vendar lastnik zahteva za zemljišče tolikšno ceno, kakršne občina preprosto za cesto ne more plačati. Zato vabimo k sodelovanju pri tem nakupu podjetja iz OIC, in upam, da bomo naleteli na odprta ušesa. Naša želja je, da bi lahko skupaj odkupili zemljišče, potem pa bi občina postopoma začela urejati to cesto. V Domžalah so ministra za promet pred
kratkim spraševali o možnosti gradnje dveh dodatnih voznih pasov ob štiripa-sovnici mimo Trzina. Ali tudi na občini Trzin razmišljate o tej možnosti?
Kolikor jaz vem, ministrstvo o tej možnosti ne razmišlja resno, saj še načrte, ki so veliko bolj nujni (na primer obvoznica mimo prvotnega dela naselja Trzin) sprejema
zelo zelo obotavljivo (denar!). Se pa mi pogajamo z DRSC o možnosti podaljšanja za-vijalnega pasu v OIC z Ljubljanske strani in o možnosti, da bi mi zgradili še en pas za zavijanje iz OIC proti Ljubljani.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Parkiranje
Spoštovani g. župan,
pišem vam v imenu prebivalcev, ki živimo v okolici konca Mlakarjeve ulica (vrstne hiše).
Vse več občanov se je začelo pritoževati, da si več ne upajo parkirati na parkirišču, ki ga je občina zgradila vzdolž Mlakarjeve ulica, saj so začeli stanovalci vrstnih hiš, ki živijo ob Mlakarjevi cesti, groziti lastnikom avtomobilov, ki parkirajo tam. Od groženj, zakaj parkirajo pred njihovimi hišami (?!) do preluknjanih gum in kraje registrskih tablic. Prosil bi vas, da v naslednji številki občinskega glasila jasno poveste, da je to javna površina, ki je namenjena vsem občanom Trzina, in ne le tistim, ki mislijo, da je to le dodatno parkirišče za njihove avtomobile, in se obnašajo da je to njihova last. Kot prebivalec Prešernove ulice naj ne bi smel parkirati na lastni ulici, saj se je že zgodilo, da je marsikdo dobil kazen redarstva - a kaj naj drugega storimo, ko pa nas je strah parkirati na Mlakarjevi ulici -saj se bojimo, da bomo našli avto poškodovan, kot se je to že marsikomu zgodilo, tudi nam osebno - zato sem se vam tudi odločil pisati.
V upanju na vaš odgovor in rešitev, vas lepo pozdravljam!
Bojan Breznik
Spoštovani g. Breznik, kar zadeva parkinge na cestišču Mlakarjeve ulice, imate seveda prav. Površina ulice je javna last, in to velja tudi za parkinge na njej. Vsekakor bomo na to ponovno opozorili občane, ki živijo v Mlakarjevi ulici. Velja pač pravilo, da tisti, ki prej pride, prej melje.
Ko sam razmišljam o tem, razmišljam sicer na ta način, da bi načeloma raje parkiral na parkirišču, ki je ob ulici (pod zelenimi površinami pod vrtcem); preprosto zato, ker je bolj udobno, lažje za speljevanje itd. Predpostavljam pa, da najbrž živite bolj na oddaljenem koncu Prešernove (zahodnem) in vam je zato bolj po meri parkiranje kje proti koncu Mlakarjeve. Upam pa, da kakšnih nadaljnjih konfliktov ne bo več, čeprav me zmeraj znova preseneča, kako hitro si začnemo ljudje prilaščati skupne površine, se obnašati, kot da je nekaj »moje«, ker sem dvakrat, trikrat to uporabil itd. S tem imamo na Občini morda celo največ problemov in težav (prilaščanje zelenic, prilaščanje parkirišč, razmišljanje, da v svoji vasi pa že ne bom plačeval globe za napačno parkiranje itd.). Včasih je to že kar naporno. Lep pozdrav!
T. Peršak, Zupan
Minister je napovedal trzinsko obvoznico
V torek, 24. novembra, je na pobudo vodstva domžalske Občine Domžale obiskala močna delegacija Ministrstva za promet, ki jo je vodil sam minister dr. Patrik Vlačič, ob njem pa so med drugim bili tudi predsednica DARS-a Mateja Duhovnik, direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko, direktor Direktorata za ceste dr. Peter Gašper-šič in drugi. Domžalčani so na sestanek povabili tudi župane sosednjih občin, vendar je od županov, poleg gostitelja, domžalskega župana Tonija Dragarja, prišel le župan občine Mengeš, Franc Jerič s sodelavci, trzinsko občino pa je zastopala direktorica občinske uprave Polona Gorše Prušnik. Cilj posveta je bilo reševanje vse hujših prometnih težav na našem območju - ne le domžalskem, zato preseneča slab odziv drugih županov. Osrednjo pozornost so namenjali vprašanju, kako mimo Domžal speljati vse močnejše tokove dnevne migracije proti Ljubljani in nazaj. Med drugim so obravnavali tudi pobudo, da bi štiripasovnico mimo Trzina razširili za dva vozna pasova, vendar je bil minister proti temu, saj bi s tem težave le premaknili bliže Ljubljani. Dejal je, da se na Ministrstvu bolj zavzemajo za uvedbo t.i. lahke železniške povezave. Iz povedanega smo lahko razbrali, da je ideja še precej nedodelana, tudi o rokih niso želeli govoriti.
Drug predlog Domžal pa zadeva tudi Trzin. Domžalčani se zavzemajo, da bi zdaj le naredili priključek na avtocesto proti Mariboru pri Študi. Ta priključek je DARS načrtoval že, ko so gradili avtocesto, vendar so ga Domžalčani zavrnili, ker so ocenjevali, da ne bo potreben, zdaj pa se zaradi vse hujših prometnih zagat vse bolj kaže tudi potreba po njem. Željo Domžal podpira tudi ministrstvo, ki računa, da bi na bodoči priključek pri Študi speljali prometne tokove, ki se iz Kamnika in Mengša zdaj usmerjajo
skozi Domžale in v še večji meri skozi Trzin. Od Trzina bi tako speljali cesto preko Depa-le vasi do Štude. Mengeški župan je med pogovorom tudi od ministra skušal dobiti zagotovilo, da bi v sklopu reševanja tega vprašanja čim prej začeli graditi mengeško obvoznico. Tudi kasneje na novinarski konferenci je skušal doseči, da bi minister ali direktorica DARS-a pred mediji obljubila čimprejšnji začetek gradnje obvoznice. To mu je res uspelo, saj je Mateja Duhovnik za javnost zatrdila, da bodo mengeško obvoznico začeli graditi spomladi, ker pa še niso pridobili vseh zemljišč, jo bodo najprej zgradili po poljih od trgovine Tuš do Kamniške ceste. Med gradnjo bodo, tudi z razlaščanjem, pridobili ostala potrebna zemljišča, tako da bo Mengeš kmalu rešen prometnih težav.
Tudi domžalski predstavniki so si močno prizadevali, da bi Prometno ministrstvo dalo jasna zagotovila, kdaj bodo začeli graditi avtocestni priključek pri Študi in nato povezavo do Depale vas. Vsi so se strinjali, da so postopki pridobivanja potrebnih zemljišč za potrebe širjenja ali gradnje novih cest predolgotrajni, zato je minister obljubil, da bo oživil pobudo za pospešitev takšnih postopkov. Predstavniki Ministrstva so tudi zatrdili, da bodo domžalsko občino pooblastili, da bo lahko tudi v imenu ministrstva poskrbela za vse potrebne postopke za umestitev nove prometne povezave v prostorske načrte. Povedali so, da je občina lahko pri tem hitrejša in učinkovitejša, kot bi bila država. Direktor Direkcije za ceste mag. Ficko je tako dejal: »Pri cesti Trzin-Študa je ključno, da Ministrstvo za promet ter Ministrstvo za okolje in prostor , skupaj z Direkcijo, prepustita postopke za umestitev v prostor občini. Tako bodo postopki izpeljani najhitreje. Glede zagotavljanja finančnih sredstev za strokovne podlage ne
vidim nobenega problema, saj imamo tako na direkciji kot občina skupne postavke v proračunih, s katerih lahko potrebno dokumentacijo financiramo.« Bolj po sili razmer so ob tem omenjali tudi obvoznico mimo Trzina, ki bi se navezovala na novo prometnico od Depale vasi proti Študi. Zatrjevali so sicer, da bodo pri pripravi načrtov sodelovale vse tri občine: Domžale, Mengeš in Trzin, vendar posebej o trzinski obvoznici, razen tega, da bi bila potrebna, niso govorili. Verjetno bi bilo v prihodnje ob podobnih enkratnih priložnostih le dobro bolj lobirati - podobno, kot se je trudil mengeški župan, in dobiti tudi obvezujoče obljube predstavnikov ministrstva. V Trzinu imamo vse prepogosto občutek, da zgolj čakamo na državo, da naredi, kar je potrebno, a kot se je pokazalo na domžalskem sestanku, je država še kako zainteresirana za večjo vlogo lokalnih skupnosti pri uresničevanju takšnih nalog. Ne nazadnje bi Trzinci tudi na tiskovni konferenci po posvetu, podobno kot je to uspelo mengeškemu županu, pred kamerami in očmi javnosti lahko dosegli obljubo ministra, da bomo kmalu dobili še obvoznico okrog starega dela Trzina.
Miro Štebe
Poročilo z zbora občanov: Manj denarja, a vseeno smeli načrti
V sredo, 25. novembra, je bil v dvorani KUD-a zbor občanov, na katerem je župan občine Trzin g. Anton Peršak predstavil občinski proračun za prihodnje leto. Udeležba na zboru je bila relativno majhna, če izvzamemo tiste, ki so bili prisotni nekako po »službeni« dolžnosti, pa je bila za takšno problematiko, kot je občinski proračun, pravzaprav zelo slaba. Župan je uvodoma pojasnil, v kakšnih finančnih pogojih je Občina delovala letos. Spomnil je, da je Trzin zaradi sprememb zakona o financiranju občin še vedno prikrajšan pri njegovih izvirnih prihodkih, prilive v občinsko blagajno pa je znižala tudi gospodarska kriza, ki jo je mogoče čutiti tudi v Trzinu (manj je novogradenj in posledično
manj prilivov od plačil za stavbna zemljišča, tudi zneski dohodnine so nižji). Kot je povedal, pa bomo letos ne glede na to imeli ob koncu proračunskega leta v občinski blagajni še vedno presežek. »Krivdo« za to je treba pripisati presežkom iz preteklih let pa tudi dejstvu, da so pri nekaterih naložbah z javnimi razpisi dosegli nižje cene izvajalcev, kot pa so jih predvidevali projektanti, ko še niso računali na to, da bo kriza pocenila delo in znižala nekatere stroške. Nekaj denarja je ostalo tudi neizkoriščenega, ker vseh načrtovanih naložb še niso začeli uresničevati. Več denarja v proračunu je tudi zaradi tega, ker so odkrili napako pri razdeljevanju premoženja nekdanje skupne občine. Sredstva, ki so jih ob delitveni bilanci
»pozabili« prenesti na račun naše občine, so
zdaj nakazali na pravi naslov.
Ko je pojasnjeval, kakšen naj bi bil proračun
občine za prihodnje leto, pa je g. župan poudaril, da mora občina v proračunu najprej opredeliti sredstva, ki jih je dolžna zagotoviti za financiranje posameznih služb in dejavnosti v občini in za vzdrževanje objektov, ki so v njeni lasti. Na tem področju še zlasti dosti denarja namenja za predšolsko in šolsko vzgojo, za zagotavljanje določenega standarda življenja v občini, za socialno skrbstvo in za delovanje ustanov, ki so v skupni lasti občin z našega območja. Za večino teh stroškov višine določa država, naša občina pa marsikje poskrbi za nadstandard in različnim porabnikom namenja več, kot bi bilo nujno potrebno. Ko je v občinski blagajni porazdeljeno vse, kar zahteva in predpisuje država, določen znesek ostaja občini na razpolago, da sama določi, kako bo ta denar porabila. Pri tem se Občina ozira na potrebe in želje občanov, del tega denarja pa lahko namenja za naložbe. Ker sedanje vodstvo občine ne želi
zadolževanja, za nekatere naložbe odvaja denar v naprej in v večini primerov je denar za plačilo naložb zbran, ko začnejo naložbe uresničevati. Tak primer je gradnja doma za starostnike, saj so denar zanj v občinskem proračunu zbrali že v prejšnjih letih. Župan je naštel številne načrte za naložbe, ki bi jih želeli izpeljati v prihodnjih letih, vendar je ob tem opozoril, da bo treba prav zaradi manjših prilivov v občinsko blagajno pri nekaterih želenih naložbah počakati na vrsto, saj za vse enostavno ni denarja in možnosti. Ob tem je povedal, da občina, ker statistično sodi med najbogatejše občine v državi, težko prihaja do državne pomoči ali državnega soinvestiranja v posamezne naložbe, kar je splošen običaj pri drugih, revnejših občinah. Povedal je, da je na tem področju zdaj v Trzinu izjema posodabljanja Mengeške ceste, saj bo večino naložbe plačala država, ker gre za državno cesto, pri drugih cestah in drugih naložbah
pa je občina več ali manj prepuščena sama sebi. V sodelovanju z drugimi občinami se poteguje za državno in evropsko pomoč pri načrtih za posodobitev Centralne čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja ter za sofinanciranje gradnje Centra za ravnanje z odpadki, ki naj bi ga zgradili na Ljubljanskem barju. Povedal je še, da Trzin drugače skoraj ne more priti do evropskih sredstev, kajti za pridobivanja teh sredstev naj bi veljal minimalni prag, ki pa je previsok za naložbe v Trzinu. Iz evropskih skladov naj bi bilo mogoče pridobivati denar le za dražje in pomembnejše projekte, kot pa jih načrtujemo v Trzinu. Po županovem pojasnilu, kakšen naj bi bil proračun v prihodnjem letu, med udeleženci zbora ni bilo posebne volje do razprave. Le Peter Kralj je postavil vprašanje v zvezi z napovedanim začetkom posodabljanja Mengeške ceste.
Miro Štebe
Miklavževanje 2009
Kot že prejšnja leta, je trzinski KUD Franca Kotarja v sodelovanju z Občino Trzin tudi letos organiziral Miklavževo obdarovanje otrok. Miklavževanje je že po običaju potekalo večer pred svetnikovim godom, tokrat je bilo to v soboto, 05. decembra. Zaradi velikega števila prijav - prijavljenih je bilo rekordno število 227-ih otrok - je prireditev potekala v dveh skupinah, in sicer ob 17.00 uri za malčke v starosti 1 - 3 let, ob 19.00 uri pa za otroke starosti 4 - 7 let. Otroci obeh skupin so najprej spremljali predstavo Medvedek Pu v izvedbi domačega otroškega gledališkega podmladka Miki Miška, nato pa so otroci na oder priklicali Miklavža, ki jih je po preverjanju njihove
pridnosti obdaril. Nekateri so se Miklavža bali, drugi so bili bolj pogumni, eden od otrok se je celo odrekel dudi in jo poklonil Miklavžu, vsem pa je skupno, da so s prireditve odšli nasmejani in zadovoljni. Prireditev je financirala Občina Trzin, organizator pa se zahvaljuje tudi sponzorjem: Scha-chermayer, Simps's, AS Domžale - AC Honda, Kerin.Povirk in Softnet.
Brigita Crljenic
Božično-novoletna delavnica z DPM in Turističnim društvom Trzin
V	četrtek, 26. 11. 2009, se je v tehnični učilnici osnovne šole Trzin ponovno zbralo preko 30 otrok in staršev z namenom, da skupaj preživijo ustvarjalno popoldne in se pripravijo na »veseli december.«
V	času pred božično-novoletnimi prazniki so na delavnici najprej izdelali adventni koledar, nato pa ustvarjali voščilnice in vezli novoletne motive. Mentorica, Breda Podbevšek, ki jo otroci že dobro poznajo, saj mnogi obiskujejo njene delavnice kar skozi vsa leta osnovnega šolanja, je zopet dodala »piko na i« s svojimi izvirnimi idejami. Izdelovali so voščilnice različnih velikosti in barv v tehniki lepljenka. Izrezovali in lepili so zanimive zimske motive in jih nato krasili z bleščicami in konturami.
Otroci in tudi nekateri njihovi starši so izdelali čudovite voščilnice, mnogi tudi preko deset. Vse izdelke so lahko odnesli domov. Tudi tokratni odziv staršev in otrok dokazuje, da Društvo prijateljev mladine Trzin skupaj s Turističnim društvom uspešno dosega svoj namen - t.j. prizadevanje za kakovostno preživljanje prostega časa naših otrok.
Misel, da smo otrokom spet zapolnili enega od popoldnevov s prijetnim druženjem, staršem pa poklonili priložnost za klepet, nas opogumlja, da takšna in drugačna druženja izpeljemo še večkrat, otroke pa predvsem usmerimo v aktivnosti, ki bogatijo njihov um, veščine in znanje.
Mateja Chvatal
____v
Franc Banko: Želim, da bi umirjeno živeli v prijateljstvu
Za zadnjo številko našega glasila v letu običajno k pogovoru povabimo koga, ki bolje pozna pomen božičnih praznikov, njihovo toplino, in nam lahko pove, kako so naši predniki obeleževali začetke koledarskih let. Tokrat smo za sogovornika izbrali Franca Banka, ki je že vrsto let ključar trzinske cerkve, prisoten pa je tudi pri drugih oblikah družabnega življenja v Trzinu.
Napovedovali so sneg, vendar je bil le navaden, siv, deževen dan. Z gospodom Francem Bankom sva se srečala dopoldan in kljub slabemu vremenu imela izredno lep pogovor, pogovor, ki je imel vsebino. Pri gospodu Francu vsebine ne manjka, saj je aktiven na mnogih področjih. Prazniki so pred nami. Kako jih pričakujete in doživljate? Občutim jih kot zaključek nekega obdobja, da pregledam svoje preteklo delo in tako lažje premagam nove izzive, in iz temačne jeseni grem proti svetli pomladi.
Kaj za vas pomeni božič in kakšen je v Trzinu?
Bili smo velika družina, pri nas je bil božič že od nekdaj nekaj svetega, povezanega s tradicijo. To je čas, ko premišljujem o življenju, ki se izteka s koncem leta in pomeni s prihodom Jezusa prehod v novo življenje. Človek bi naj pogledal vase in v tem času našel svoj notranji mir v duši in ga z dobro voljo prenašal tudi na druge.
Prihaja novo leto. Kaj pričakujete in česa si želite od njega kot upokojenec in na splošno? Želim si, da ljudje ne bi bili nestrpni drug do drugega, da bi živeli umirjeno življenje v dobrem sosedskem in prijateljskem sožitju. Nervoza in nestrpnost slabo vplivata na ljudi, zato zanju naj ne bo prostora v našem življenju. Želim si, da bi še dolgo prejemal trdo prisluže-no pokojnino, ki bi jo rad užival še naprej v zadovoljstvu, čeprav skromno.
Ste ključar cerkve v Trzinu. Kaj to pomeni?
To ne pomeni, da cerkev odkle-pam in zaklepam, ampak sem župnikov sodelavec na področju gospodarskih in prostorskih vprašanj v cerkvi. Kako ste dejavni pri urejanju cerkvenega okolja? Cerkev ima svoj prostor, zemljišče in župnišče. Sosednje zemlji-
šče je tudi rimska cesta, ki je na žalost zapuščena in jo občasno očistimo. Ob tem moram povedati, da je Občina uredila parkirišče pred cerkvijo, za kar smo ji zelo hvaležni, saj je namenjeno vsem občanom. Žal ga Občina ne vzdržuje, zato sami grabimo listje in pometamo, ker želimo imeti lep in urejen Trzin. Pojete pri pevskem zboru Žerjavčki. Kako dolgo? Pri žerjavčkih pojem 8 let. Sodelovanje je izredno prijetno in z veseljem se udeležim tudi izletov z njimi, če le imam čas. Ker že dolga leta pojem, to zelo rad počnem tudi v cerkvenem pevskem zboru.
Na izletu s pevskim zborom v Račjem selu na Dolenjskem ste celo vodili krst vina.
Da. Ko sem bil prvič na izletu z upokojenci, me je gospa Barba Lukan pregovorila, najkrstim vino, in to mi je ostalo za vedno. Sedajsem pri tem obredu že star maček.
Imate jih preko sedemdeset. Ali še vedno aktivno kmetuje-te?
Ne. Kmetovanje sem zaradi slabega stanja v kmetijstvu opustil pred tremi leti in se sedaj ukvarjam samo z vrtičkom ter uživam v zasluženem pokoju. Koliko otrok imate? Imam tri otroke. Sin Bernard je poročen in živi v Črnučah. Hčerka Milica je v laičnem sestrskem redu in je trenutno v Bruslju. Sin Franci je ostal doma. Igra orgle v trzinski cerkvi in poje pri pevskem zboru v Mengšu. Ko se z otroki srečamo, je vedno veselo in si imamo marsikaj povedati. Poznana je vaša kašča s posebnim zaklepanjem, zbirate pa tudi stare predmete. Kašče ni več, ključavnico pa še hranim. Zaklepanje je bilo res nekaj posebnega, saj je bila sestavljena brez vsakega žeblja, pa je vseeno brez ključa nihče ni mogel odpreti. Stari predmeti, ki jih zbiram, so od stare
sodarsko - škafarske obrti, ki so jo včasih imeli pri hiši. Nekaj orodja, predmetov in izdelkov je ostalo in te sedaj hranim. Med njimi je tudi lesena šatulja iz leta 1821, ki jo je izdelal Jurij Urbanc.
V Trzinu mislijo precej graditi. Kako gledate na to?
Sem proti novim gradnjam. Pozidava in koncentracija prebivalstva spreminja naš kraj v spalno naselje. Človek ima občutek, da ob taki strnjenosti stavb, brez zelenja, težko diha. Mislijo graditi celo na področju, ki je namenjeno izlitju vode iz Pšate pri prekomernem deževju, zato se vsi okoličani bojimo poplav, če Pšate ne bodo regulirali. Na Občini pravijo, da tega sami ne morejo urediti, saj je zato odgovorna vodna skupnost. Kdo bo pa odgovarjal takrat, ko bo Pšata poplavila hiše in ostalo, pa ne vem. Zato sem proti gradnji.
Kakšno je bilo življenje v Trzinu nekoč?
Življenje je bilo še nekaj let nazaj umirjeno, prijazno, ljudje so se poznali med seboj, se pozdravljali in živeli v slogi. In kako je danes? Tempo življenja je prehud. Starejši težko dohajamo velike spremembe, ki niso vedno dobre. Niso nam všeč betonski kolosi in pregosta pozidava kraja. Razumem, da napredek mora biti, vendar je treba gledati tudi
na obstoječe stanje in obdržati staro vaško jedro Trzina. Poskrbeti moramo, da bo Trzin še naprej prijazen kraj za ljudi, ki tu živimo. Mislim, da je okolje preveč obremenjeno, vaško življenje počasi izginja, kar je zelo slabo za kvaliteto življenja v Trzinu.
Kako gledate na novo prometno ureditev danes?
Jemčeva cesta je lepo urejena, vendar je sedanja enosmerna ureditev nepravilna, saj bi moral biti tisti del ceste pri Veselu dvosmeren. Tako smo se dogovarjali. Nekaj prometnih znakov je slabo postavljenih. Obljubili so, da bodo to uredili. Vaši načrti za prihodnost. Še naprej se bom trudil v pastoralnem svetu, pel pri žerjavčkih in v cerkvi, delal na vrtičku in tudi dajal in prejemal koristne nasvete. Predvsem bom aktivno živel še naprej. Imate k najinemu pogovoru še kaj dodati?
Izrabil bi to priložnost in vsem ljudem voščil vesel in blagoslovljen božič ter sreče, zdravja in razumevanja v letu 2010.
Gospod Franc Banko nam je razkril del svojega aktivnega življenja in del svojega srca. Takšnih sokrajanov si lahko samo želimo in jim rečemo hvala za njihov trud in delo.
Tekst in foto Zmago KnupleZ - ZMAK
Pogovor z ilustratorko Polono Lovšin
Usoda mi je namenila biti ilustratorka in mama dveh čudovitih deklic
Polona Lovšin je samostojna kulturna ustvarjalka, ki dela in živi v Trzinu. Njene ilustracije lahko občudujemo v številnih otroških slikanicah in učbenikih ter celo na UNICEF-ovih razglednicah, ki jih krasijo tudi njeni motivi in tako obkrožajo ves svet. Ustvarja v Sloveniji, razstavlja in riše pa tudi za tuja tržišča. Polona se z barvami ukvarja že od malih nog in pri tem pušča domišljiji prosto pot. Risanke in pravljice ji seveda niso tuje, ob čemer poudarja, da je njihova vsebina oziroma nauk pogosto koristen tudi za odrasle. Še vedno ohranja v prijetnem spominu učitelja likovnega pouka iz osnovne šole, ki ji je, kot pravi, dal veliko tistega, kar ona danes daje drugim. Otroke navdihuje s prikupnimi podobami, njen navdih pa sta predvsem dve prikupni deklici...
mnogo del je napravljeno z namenom, da jih občuti in vidi odrasla oseba.
Vam je bila, kot otroku z bujno domišljijo, tudi v osnovni šoli najbolj všeč likovna vzgoja?
O ja, saj sem bila tu res v svojem svetu. To je bil predmet, ki sem ga obvladala, pri katerem sem dobivala nenehne pohvale. Morda bi v višjih razredih potrebovala le več dodatnih spodbud. Toda to je močno odvisno od samega pedagoga. Nikoli ne bom pozabila učitelja likovnega pouka v Mengšu. Bil je slikar in v enem letu mi je dal ogromno, saj je »slikarsko« razmišljal in nam tako tudi dajal nasvete. Kasneje je bil le še pedagoški pristop. Po končani srednji šoli pa ste se vpisali in bili sprejeti na likovno akademijo. Bi lahko rekli, da so se vam s tem uresničile sanje?
Seveda, saj je delalo sprejemne izpite okoli dvesto ljudi, sprejetih pa je bilo le trinajst oseb. Nikoli ne bom pozabila, kako se je cela družina veselila tega dne. Imela sem srečo, da je bil moj mentor akademski slikar Janez Bernik. Omogočil mi je Zoisovo štipendijo, in zagotovo so bila to moja najlepša leta študija. Manj sem se ujela z mentorjem akademskim slikarjem Gustavom Gnamušem. Potem ste se osredotočili na ilustriranje otroških knjig oziroma pravljic. Zakaj prav ilustriranje in zakaj pravljice? Po končanem četrtem letniku sem zanosila, in tako je hčerka Ema v meni prebudila željo po ilustriranju. Ne ilustriram le slikanic, pač pa tudi učbenike, delam ilustracije za revijalni del. Poleg tega pa sedaj veliko ilustriram z računalnikom, za Medis - Mupi ekolostrum in s tem
Kdaj ste odkrili v sebi ljubezen do risanja? Ste ustvarjali z barvami že kot majhna deklica?
Odkar se zavedam sama sebe, sem risala. Prosila sem starša in staro mamo, da so mi kaj narisali in opazovala starejšega brata Petra, ki je bil v risanju zelo dober. Knjige sem imela zelo rada, pa ne da bi jih brala, pač pa sem v njih opazovala ilustracije. Kot otrok sem risala s svinčnikom, kemičnim svinčnikom, barvicami, s tistim, kar mi je pač prišlo pod roko, kasneje z barvami iz tub, akvarelnimi barvami. Seveda v časih mojega otroštva ni bilo tolikšne izbire med materiali kot danes. Verjetno so vam bile tudi pravljice in risanke blizu že takrat...?
Vsak otrok ima raje, da mu nek-
do pripoveduje pravljico, kot da samo gleda knjigo. Moč domišljije je tako nepopisna. Zelo rada sem gledala in še danes gledam risanke. Resnično je zmotno mišljenje, da je zgodnje gledanje risank za otroka škodljivo. Tako kot knjiga ali opazovanje narave, je tudi ogled risanke bogatenje domišljije. Otroka s tem ne omejimo. Danes je ogromno risank, ki so zelo kvalitetne tako za otroka kot tudi za odrasle. Seveda, če ima odrasel človek kanček otroka v sebi.
Menite, da mora biti ilustrator ves čas v stiku s tem svojim »notranjim otrokom«?
Prav gotovo, sajče ilustrator ne bi imel otroka v sebi, ne bi mogel delati. A to ne pomeni, da vedno ilustrira le za otroke,
serijo igrarij za otroke, spomin, sestavljanke, koledar... Moram pa dodati, da mi je v veliko veselje ilustrirati poezijo, še posebej poezijo pesnice in pisateljice Bine Štampe Žmavc. Poleg tega da ilustrirate slikanice in učbenike, vašo ustvarjalnost lahko občudujemo celo na UNICEF - ovih voščilnicah. Kako se počutite, ko vaše risbe krožijo po celem svetu? Pri Unicefu so napravili natečaj in med slovenskimi ilustratorji izbrali mene. Bilo mi je v veliko veselje. Letos sem dobila tudi priložnost in sem napravila slikanico za angleško založbo Little tiger press, leto poprej pa za Hachette children's books publisher. Občutek je zelo prijeten. Prijetno je bilo tudi, ko so slikanico Bobek in barčica prevedli v korejščino. Le kateri ilustrator si ne bi želel, da bi njegove ilustracije zaokrožile svet? Kako pa pravzaprav nastanejo vaše ilustracije? Se vam ideja porodi takoj, ko preberete besedilo?
Večinoma ob prebranem že vidim sliko, kako bi slikanica izgledala. Potem pa, če imam več časa, napravim skice ali pa takoj ilustriram na papir. Idejimam ogromno, le selekcionirati jih moram.
V svojih delih pogosto slikate otroške obrazke, predmete in živali. Kako bi se odrezali, če bi poskusili narisati na primer portret ali pokrajino? Vsak otroški obrazek je stilizirana varianta portreta. Sama s portreti nimam težav, so pa tudi ilustratorji, ki so slabi v figurali-ki in posredno tudi pri obrazni mimiki. Tega se ne da naučiti, ali imaš to v sebi ali pa ne. Ste že kdaj naslikali avtoportret?
Prvi avtoportreti so nastali že v času osnovne šole, kasneje na likovni akademiji. Sedaj pa tudi delam portrete po naročilu. Že kar lep čas me čakata dve osebi, da jima naslikam otroke. Morda svoje ilustracije predstavljate tudi na razstavah? Moj status samostojne kulturne ustvarjalke zahteva, da razstavljam. Ravno sedajrazstavljam v družbi ilustratorke Alenke Sot-tler, ilustratorjem Petrom Šker-lom in množico tujih ilustratorjev v Teheranu. Razstava bo potovala dve leti po različnih državah. Prva odmevna razstava je bila v Bologni leta 2003 -illustrtatori dal mondo, kasneje bienale na Japonskem. Slikovno ste opremili že kar lepo število knjig. Je med njimi kakšna, ki se vam je še posebej vtisnila v spomin? Morda Bobek in barčica pisateljice Anje Štefan, ker je bila to prva slikanica. Seveda pa tudi ne smem spregledati slikanice Prišel je velikanski lev, delo Kristine Brenkove. Slednja je bila dobrodelni projekt in je romala tudi med otroke, ki živijo v pomanjkanju. Preteklo leto pa so bili z njo, ob prihodu dedka Mraza, obdarjeni naši otroci v vrtcu Žabica in Palčica. Kaj bi bili, če ne bi bili ilustra-torka?
Usoda mi je namenila biti ilu-stratorka in mama dveh čudovitih deklic; kaj bi bila, če ... o tem ne razmišljam. Želim si le, da bi lahko oboje bila še dolgo. Samo življenje nas lahko prehitro ustavi.
Je Trzin ustrezno okolje za ustvarjanje?
Za moje ustvarjanje ni pomembno, kje delam. Samo da imam mizo in svojo ljubečo družino.
Tjaša Banko
Diši po praznikih
Bližajo se praznični dnevi in vsak po svoje si jih bomo poskušali narediti prijetne, slovesne in ne nazadnje tudi okusne. Z okraševanjem smo pričeli že v zadnjem tednu novembra, in sicer z adventnim venčkom, ki je obeležil začetek božičnega in novoletnega praznovanja. Sledile bodo jaslice, okrašene smrečice, različni aranžmaji in prižgane svečke, ki nam bodo med prazniki pričarali posebno vzdušje, toplino in domačnost.
Gospodinje bodo praznično pogrnile mizo in se trudile pripraviti in presenetiti svojo družino z izbranimi jedmi. Kajti kuhanje in peka za praznike mora biti nekaj več kot samo ročna spretnost in uživanje jedi, nekaj več od enostavnega hranjenja . Pozanimala sem se, kaj se je nekoč jedlo v Trzinu za praznike, in zvedela sem, da so pred prazniki imeli skoraj v vsaki hiši koline. Zato je bilo na božični dan kosilo sestavljeno iz goveje juhe, svinjske pečenke, praženega krompirja, zelnate solate ali solate iz rdeče pese, potice, obvezno je bil na mizi kompot iz suhih krhljev domačega sadja. Kaj naj bi jedli za praznike ? Nekaj posebnega, pa vendar ne preveč zahtevnega, saj nam čas in denarnica ne dopuščata, da bi iskali recepte iz »haute cusine«, kot kuharji radi rečejo receptom visoke kuhinje. Na pomoč mi je priskočila ga. Maja Breznik, mojstrica s pretanjenim posluhom za kuharske umetelnosti, ki smo jih deležni ob obisku gostilne Narobe v Trzinu.
Za božično večerjo je predlagala bučkino ali zelenjavno juho, pečeno postrv, lahko tudi morsko ribo, kot prilogo krompirjevo solato ali krompir v kosih z blitvo, potico, šarkelj in več vrst piškotov. Drugi predlog je bila goveja ali gobova juha, pečen puran /ali piščanec/ z mlinci, krompir v pečici, pečena zelenjava /bučke, jajčevci, paprika, paradižnik/, mešana solata in, obvezno, potica. Predloga sta zanimiva, saj nam ne bosta obtežila želodca. Ga. Maja Breznik nam za kosilo na božični dan predlaga govejo juho, pečenega odojka /
ali pečenko/, francosko solato in božično torto. Poleg jedi lahko postrežemo belo ali rdeče vino, imeniten bo sok iz svežega sadja. Čeprav je za potice veliko receptov, vam posredujem enega za orehovo, ki je zelo star, preizkušen, in meni vedno uspe. Kvašeno testo: 3 dag kvasa, V kg moke /pol ostre, pol mehke/, 8 dag surovega masla, 2 % dcl mleka, 8 dag sladkorja , 4 rumenjaki, V dag soli, malo ruma, limonina lupina. Iz kvasa, žličke sladkorja, žlice moke in V dcl mlačnega mleka naredimo kvasec in ga postavimo na toplo. Maščobo penasto umešamo, ji dodamo rumenjake, začimbe in sladkor. Ko vse dobro naraste, prilijemo moki, dodamo mlačno mleko in vzhajan kvasec. Testo dobro stepemo ali zmešamo z električnim mešalcem, nato ga damo na toplo, da vzhaja.
Nadev: 2 dcl mleka, 40 dag zmletih orehov, 15 dag sesekljanih orehov, limonina lupina, malo cimeta, 10 dag sladkorja, 13 dag medu, 3 žlice pi-škotnih ali belih drobtin, 8 dag surovega masla, 2 žici ruma in 3-4 beljaki. Mleko in polovico sladkorja zavremo, z njim poparimo zmlete orehe, dodamo sesekljano limonino lupinico, cimet in rum. Vse skupaj ohladimo, nato primešamo prevret in ohlajen med, drobtine in sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli ostalo količino sladkorja. Vzhajano testo razvaljamo v pravokotno obliko / debelejše robove obrežemo/, ga namažemo z nadevom, potresemo s sesekljanimi orehi /lahko dodamo tudi rozine/ in previdno in natančno zvije-mo. Model za potice dobro namažemo z maslom in vanj položimo zvito testo. Z rokami ga previdno potlačimo in postavimo na toplo, da počasi vzhaja. Vzhajano potico pomažemo s stepenim jajcem in jo v pečici /180-200 stopinj/ pečemo 1 uro. Pečeno potico pustimo v modlu, da se ohladi, nato jo zvrnemo na pladenj in potresemo s sladkornim prahom.
O predlogih in receptu boste presodili sami, mogoče so vaši boljši, kajti okusi so zelo raztegljiv pojem, in se o njih ne smemo prepirati.
Majda Šilar
Novoletno srečanje starejših občanov
Župan občine Trzin g. Anton Peršak je tudi letos povabil na prednovoletni sprejem vse občane, starejše od 70 let. Za srečanje se je prijavilo približno 90 udeležencev, vendar jih je bilo potem nekoliko manj, vseeno pa to ni pokvarilo dobrega razpoloženja tistih, ki so prišli, saj je to za marsikoga ena najbolj prijetnih možnosti za ponovno srečanje s starimi znanci. Udeležence srečanja sta najprej pozdravila predsednica trzinskega Karitasa Anica Batis in župan občine Trzin g. Peršak. Za obujanje spominov je poskrbel Stane Mesar, saj so prikazali posnetke s podobnih srečanj v prejšnjih letih. Lepo je bilo obujati spomine, videti obraze tistih, ki jih ni več med nami in poslušati skladbe, ki so v preteklih letih ogrele srca udeležencev prednovoletnih občinskih druženj. Tudi tokrat se glasbenemu programu niso odrekli. Spet so zapele članice pomlajene pevske skupine Žolne, s svojo spretnostjo na belih in črnih tipkah svoje har-
monike pa je zbrane spet navdušil Simon Vrbec. Ob prijetnem klepetu in prigrizku je čas kar prehitro tekel in kar težko se je bilo posloviti. A slišati je bilo obilo lepih želja, še zlasti za zdravje, in obljub: »Če ne prej, se naslednje leto spet vidimo!« A treba je zapisati, da imajo zdaj trzinski starostniki kar nekaj možnosti za srečanja. Pred dnevi je novoletno druženje zanje pripravilo tudi društvo upokojencev Žerjavčki, kar nekaj pa jih bo verjetno prišlo tudi na ogled novega doma za starostnike, ki ga bodo odprli 22. t.m..
Mš
Pogovor z Damijanom Klopčičem, predsednikom SD Trzin
Naš Pokal Borisa Paternosta je največje mednarodno strelsko tekmovanje v Sloveniji
V	Trzinu bo v začetku prihodnjega leta, 9. in 10. januarja, v teniškem šotoru Taubi centra pri osnovni šoli že tradicionalno, tokrat 15. mednarodno strelsko tekmovanje z imenom Skirca Borisa Paternosta. Tekmovanje je zelo prestižnega pomena, saj se ga vsako leto udeležujejo najboljši slovenski strelci ter strelci iz sosednjih držav. Za več podatkov o tekmovanju in tudi o delu Strelskega društva Trzin, o katerem smo v zadnjem času pisali nekoliko manj, sem se pogovarjal s predsednikom društva, Damijanom Klopčičem.
Damijan, kako bi se našim bralcem z nekaj besedami predstavili?
Večina me pozna po moji pripadnosti Strelskemu društvu Trzin. Drugače pa so me starši, kljub moji okrogli postavi, zelo zgodaj usmerili v šport, in tako sem že od leta 1977 skupaj s starši sodeloval v raznih udarniških akcijah za ureditev športnih površin v Trzinu. Spominjam se košnje in urejanja trzinskega bajerja, ki se je pozimi spremenil v drsališče, do izkopavanj in prvih osnov današnjega smučišča. Tu predvsem cenim Petra Levca in Toneta Zupana, ki sta naredila ogromno za trzinski šport. Koliko časa ste že predsednik SD Trzin in koliko časa ste že v strelskih krogih?
V	strelskem društvu sodelujem od leta 1980, sprva kot pionir-ček, kasneje kot tekmovalec. Uradno sem predsednik društva od leta 1999, pomembnejše vodenje pa so mi zaupali že osem let prej. Ponosen sem, da so mi funkcijo zaupali ljudje, ki so postavili temelje in smernice društvu. Tu moram izpostaviti Franca Brečka, Andreja Per-neta in Franca Mušiča.
Je biti predsednik strelskega društva zahtevna naloga?
Predvsem zadnjih nekaj let je predsedovanje kateremukoli društvu zelo odgovorna naloga. Zato spoštujem vsakega, ki je pripravljen prostovoljno prevzeti to odgovornost, saj v mnogih delih predsednik odgovarja tudi kazensko. Ste v svoji karieri kot strelec osvojili kakšno veliko tekmovanje?
Morda se bo slišalo smešno, vendar sem republiški prvak dopisne lige v mladinski in članski kategoriji. Najbolj pa sem ponosen na 6. mesto v pionirski konkurenci bivše Jugoslavije, na vrsto pionirskih ekipnih naslovov ter osvojene zadnje prestižne regijske zlate puščice.
Se je princip strelstva zelo spremenil od časa, ko ste vi pričeli s streljanjem, in do sedaj, ko ste predsednik?
Osnova vadbe streljanja, ki je usmerjena v tekmovalni šport, se niti ne more spremeniti. Če pa govorimo o sami tehniki streljanja, pa je zdaj zasnovana popolnoma drugače. Ker so bili moji tekmovalni začetki usmerjeni v nastope s serijsko puško, sem imel kasneje zelo velike težave pri prehodu v mednarodni program. Tu je tehnika streljanja popolnoma drugačna, zato sem se v povprečju izgubil in se raje posvetil vzgoji mladih strelcev.
Kakšne so trenutne razmere v SD Trzin, kajti v zadnjem času ni dosti slišati o njem, in neka-
teri celo namigujejo, da je rahlo v zatonu?
Težko je govoriti o zatonu. Dejstvo je, da je bilo v društvu še nekaj let nazaj izredno prijetno medsebojno vzdušje, nato pa je vse skupaj »presekal« nepričakovan dogodek. Morda bi to še najbolje opisal kot konflikt interesov. Tu je govora predvsem o vrhunskem športu, za kar je društvo imelo potencial, a premalo volje in finančnih sredstev, da bi ta izziv izpeljalo. Po tem dogodku smo predvsem potrebovali čas za prilagoditev novim razmeram. Prav gotovo pa občani začutijo zaton, ker se društvo redko pojavlja v priljubljenem občinskem glasilu, za kar pa je krivda predvsem in samo na naši strani. Je SD Trzin v zadnjem času doseglo kakšne odmevne rezultate, ki bi jih želeli predstaviti bralcem?
V društvu imamo še vedno registriranih preko 20 tekmovalcev, z uspehi pa trenutno izstopata predvsem dva tekmovalca v disciplini s puško, oba s kategorizacijo državnega razreda. Prvi je Jernej Adlešič, ki je med drugim dvakrat premagal tudi Rajmonda Debevca. Drugi pa je zelo perspektiven mladinec Klemen Železnik, ki je v pretekli sezoni postal podprvak državne lige in podprvak državnega prvenstva. V kolikor nam v njegov trenažni proces uspe dodati nekaj pravilnih malenkosti, in če bo pripravljenost tudi na
tekmovalčevi strani, verjamem v njegov nastop na Evropskem prvenstvu 2011 v Italiji. Kako trenutno poteka delo z mladimi, s podmladkom? Že vrsto let v Trzinu deluje strelski krožek v okviru Šolskega športnega društva in krožka v okviru društva. Oba se medsebojno odlično dopolnjujeta ob vodstvu Franca Brečka in Andreje Gorjup. Razumeti pa je potrebno da je v Trzinu zadnje čase vse več športnih dejavnosti, tako je strelstvo mladim druga ali celo tretja interesna dejavnost. Poleg vsega pa je za obstoj skupine mladih pomembnih mnogo drugih dejavnikov, ki pa se v večini pojavljajo periodično, ne glede na strokovnost trenažnega procesa.
Govorilo se je, da se bo strelišče iz kleti pod kulturnim domom preselilo v šolsko zaklonišče. Kakšna je trenutna situacija in ali se na tem kaj dela?
Osebno sem z velikimi pričakovanji pripravljal vsaj 3 prošnje oziroma osnutke za vris modernega strelišča v obstoječe oziroma nove objekte. Vse te prošnje so bile zavrnjene. Po-
sledično moram priznati, da se pri tem projektu nisem angažiral v meri, kot bi se predsednik moral. Če odkrito izrazim svoje mnenje, bodo pogoji v zaklonišču bistveno slabši, kot jih imamo na trenutni lokaciji. Že samo pridobivanje vseh dovoljenj in projektov bo za seboj potegnilo sorazmerno velik finančni vložek, in ob predpostavki pogojno delujočega prezračevanja bodo razmere v skupini 15 ljudi skoraj nemogoče. Zato je zaklonišče po moji oceni zelo primerno za šolski krožek, vadba večje skupine ljudi, ki imajo interes vključitve v vrhunski šport, pa žal ne. To je moje osebno mnenje, vsekakor pa bom še naprej zastopal voljo in interes večine. Drugače pa je v zaklonišču postavljeno 6 mestno montažno strelišče (v lasti društva), na njem pa že vadijo člani krožka Šolskega športnega društva in strelci s pištolami. Če bi prostore opremili tudi z omaricami za orožje, bi pogojno lahko trenirali tudi tekmovalci v disciplinah s puško.
Januarja bo v Trzinu spet pomembno strelsko tekmovanje. Za kakšno tekmovanje gre?
Prav gotovo gre za največje mednarodno strelsko tekmovanje v Sloveniji. Prvi dan poteka zadnje kontrolno tekmovanje, kjer se tekmovalci potegujejo za norme in nastop v reprezentanci, medtem ko je drugi dan namenjen mednarodnemu tekmovanju 220 najboljših domačih strelcev in strelcev iz sosednjih držav.
Kako je pokal pripravljen, koliko časa bo trajal in v kakšnih kategorijah se bodo tekmovalci pomerili med seboj?
Kot že omenjeno, bo tekmovanje potekalo 9. in 10 januarja 2010 v teniškem šotoru Tau-bi centra v Trzinu, od 9. pa vse do 17. ure v soboto oziroma do 20. ure v nedeljo. Kontrolno tekmovanje poteka v osmih disciplinah, medtem ko je nedeljsko tekmovanje, predvsem zaradi denarnega sklada, skrčeno na štiri discipline, a z veliko boljšo konkurenco. Prihajajoče tekmovanje je zagotovo zelo prestižno. Nam lahko zaupate, kdo od znanih strelcev se bo letos udeležil tekmovanja?
Tudi letos so nam nastope potrdili vsi udeleženci zadnjih olimpijskih iger, ki izhajajo iz bivše Jugoslavije, Rajmond Debevec, Snježana Pejčič iz Hrvaške, Ne-džad Fazlija iz Bosne in Hercegovine, Damir Mikec iz Srbije, mladinski svetovni prvak Petar Gorša iz Hrvaške, celotna A in B reprezentanca Slovenije, večkratni svetovni prvak Peter Sidi iz Madžarske, po nekaj letih truda in prestavitev prihajajo tudi strelci Srbije v večjem številu, s ponosom pa se lahko pohvalimo, da so se preko Strelske zveze Slovenije za nastop zanimali strelci iz Egipta, ki naj bi bili trenutno nastanjeni v Italiji. Nenazadnje je tekmovanje uvrščeno v koledar Evropske strelske zveze.
To, da na tekmovanju radi sodelujejo tudi tujci, nam kar veliko pove o mednarodni vrednosti tega tekmovanja. Nam lahko poveste kaj več, zakaj ima pokal tako velik ugled tudi preko naših meja? Projekt smo v vseh 14 letih izpeljali načrtno po smernicah, ki smo si jih zadali. Sledili smo razvoju, željam tekmovalcev, velik poudarek namenili druženju in počutju tekmovalcev, bistveni del pa je brezhibna organizacija. Tekmovanje je izpeljano na elektronske tarče in ob predpostavki, da je takšnih tekmovanj na območju bivše Jugoslavije manj kot 10, je to bistveni del uspeha. Druga prednost našega tekmovanja je ta, da elektronske tarče postavimo in vodimo z lastnim znanjem, ki ga drugi nimajo. In tretja, pomembna prednost je nekoliko nižja prijavnina in posledično
dostopnost tekmovanja širšemu krogu tekmovalcem, ki se lahko pojavijo v razvrstitvi z najboljšimi evropskimi strelci.
Kako pa je tekmovanje pokrito kar se tiče financ in sponzorjev? Imate kakšne probleme s pridobivanjem sponzorjev, glede na to, da strelstvo ni ravno množičen šport? Iz leta v leto se veselimo, če tekmovanje uspemo finančno zgolj pokriti. Ob tem je potrebno poudariti, da vsi člani društva delajo popolnoma brezplačno. Žal so pri pridobivanju sponzorjev vedno udeleženi prijatelji, ki nekako vedo, koliko truda je vloženega v to tekmovanje, in nam finančno pomagajo. Vseeno pa bi iz preteklosti od večjih sponzorjev lahko izpostavili Biring d.o.o., Ford servis in BMW Avtoaktiv, Tesnila d.o.o., Hella d.o.o., in sicer v obliki izdelkov, in podjetje T-2 d.o.o. Prav vsako leto z nami sodeluje Livarna Pirc Darko s.p.. V preteklosti pa sta nam ogromno pomagala Jan Bar in podjetje Merit International, v zadnjem času pa posebno finančno nagrado tekmovanja poklanja Pekos pub. In če ne govorimo zgolj o sponzorjih, je največji donator tekmovanja prav gotovo Občina Trzin, ki nam zagotavlja določena sredstva iz proračunske postavke. Kaj pa mediji, ali so na tekmovanjih, kot bo ta, velikokrat prisotni, ter kako vi gledate na to, da je strelstvo zelo slabo zastopano v medijih? Tudi pri medijih je tako, da če ne poznaš nekoga, ne moreš doseči nič. Kar nekaj truda sem vložil tudi v to smer, nenaza-
dnje je bilo naše tekmovanje eno prvih tekmovanj v Evropi, katerega prenos je šel v živo preko interneta. Le to nam je omogočil SiOL, posnetki tekmovanja pa so arhivirani na naših spletnih straneh. Takrat sem spoznal, da samo stroški minimalnega prenosa presegajo celoten proračun tekmovanja. Bo tekmovanje odprto za vsakogar, ki bi si ga želel ogledati?
Vstop na tekmovanje je popolnoma brezplačen. Predlagam predvsem ogled finalnih bojev, ki bodo potekali v nedeljo. Finala v disciplinah s pištolo bodo potekala v nedeljo od 12:30 do 14:00, medtem ko bodo finala v disciplinah s puško izpeljana od 18:30 do 20:00. Verjetno bo v zadnjih finalih nastopil tudi Rajmond Debevec.
Vemo, da je za dober strel potrebna tišina in zbranost. Velja za gledalce kakšen poseben kodeks obnašanja na tekmovanjih?
Načeloma mora biti tekmovalec pripravljen tudi na te zadeve. Vsak obiskovalec lahko opazuje tekmovalca z nekaj-metrske razdalje, ob tem da skuša ohraniti šepetajoč pogovor. Vsi rezultati so na tekmovanju v živo prikazani na veliko platno, v finalnih serijah pa dobesedno vsak strel tekmovalca. Le tako tekmovanje postane zanimivejše. In kot presenečenje za obiskovalce: za ogled finala prinesite raglje, trobila, piščalke, morda celo harmoniko, v kolikor to vašemu favoritu ustreza.
Ti len Hvasti
Pogovor s kanuistom Joštom Zakrajškom
»Enostavno rad treniram. Seveda zelo rad tudi tekmujem. Tak sem.«
Kanuist na divjih vodah. Vsestranski športnik, ki mu adrenalin ni tuj. Ljubitelj narave. Mladenič z modro filozofijo, ki je ponosen na svoje uspehe, pa tudi na neuspehe, saj se, kot pravi, iz slednjih včasih nauči še več.Jošt Zakrajšek nas vedno znova razveseljuje z odličnimi športnimi dosežki. Od njegovih prvih zavesljajev je minilo že skoraj petnajst let. Pred kratkim se je vrnil s tekmovanja v Tasmaniji, najin intervju pa je pravzaprav nastal v naglici, saj se je Joštu že mudilo na priprave v Italijo. Prihodnje leto bo zaveslal v mirne vode, nastopil pa bo tudi na svetovnem prvenstvu v Španiji. S tem pa njegovih načrtov nikakor še ni konec.
Se v vodi tudi tako dobro znajdeš kot na njej?
Mislim, da. Sem kar dober plavalec. Zdi pa se mi, da je pogoj, da si dober v čolnu, tudi to, da se znajdeš v vodi. Drugače se kaj hitro lahko zgodi, da ti kakšen strah diha za ovratnik, hehe.
Kdaj si se začel profesionalno ukvarjati z veslanjem?
V kajak kanu klub sem se vpisal leta 1995. Takrat so se začeli moji prvi pravi zavesljaji. Od takrat naprej je moj šport na prvem mestu. Tukaj pa se moram zahvaliti tudi mojim sponzorjem (www.jostzakrajsek. com/sponzorji/), ki mi omogočajo, da moji treningi in priprave potekajo nemoteno. Še do nedavnega si bil reprezentant v slalomu, kasneje pa si se preusmeril na spust. Kako to?
Če pogledamo malo nazaj, sem že od nekdaj bolj »spu-staš«. Prva medalja je bila v spustu. Ravno tako druga. Lansko leto sem osvojil v tej disciplini naslov svetovnega podprvaka. Letos tretje mesto na evropskem prvenstvu in zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Vse to kljub temu, da sem treniral pretežno slalom. Pač, vsak je za nekaj bolj nadarjen. Tudi moje mišljenje je bolj na ravni »vzdržljivostnih« športov. Enostavno rad treniram. Seveda zelo rad tudi tekmujem. Tak sem.
Na letošnje izbirne za slalom reprezentanco sem šel z »zmedeno glavo«. Nekako sem razmišljal bolj o tekmah v spustu in o tem, da bi se poizkusil tudi v mirnih vodah. Če ne bi izpadel, morda danes ne bi bil zmagovalec svetovnega pokala in se še zmeraj ne
bi preizkusil v mirnih vodah. Aha, naj povem še to, da sem si pred kratkim kupil mirnovo-
daški čoln in v njem že pridno treniram. V mirnih vodah se trenutno dobro počutim, in to
bo do leta 2012 postopno postajal moj prvi šport. Te na splošno privlačijo adrenalinski športi?
Adrenalinski? Odvisno od tega, kako gledamo na to. V divjih vodah je adrenalin nekako sama divja voda. V mirnih vodah ti adrenalin šprica v žilo tik pred štartom, ko je vzporedno postavljenih devet tekmovalcev, ki čakajo na tisti trenu-tek.štart.
Drugače se pa rad poizkusim prav v vseh športih, saj se mi zdi, da jih edino tako lahko zares spoznaš.
Kakšni so pri nas pogoji za ukvarjanje s tvojo disciplino?
Pogoji so takšni, kot si jih ustvarimo.
Zame bi bilo najbolj idealno, da bi imel vse, kar potrebujem za trening, kar v Trzinu -hehe.
Pred kratkim si se vrnil iz Tasmanije, kjer sta si skupaj s kajakašem Nejcem Žnidarči-čem, poleg ostalih uspehov, prislužila tudi prvi mesti v skupnih seštevkih pri kajaka-ših in kanuistih. Čestitam! Kakšen vtis je na tebi pustila Tasmanija?
Nad Tasmanijo sem zelo navdušen. Pokrajina je neskončno lepa. Tudi ljudje so zelo prijazni. Med ljudmi se zelo hitro počutiš dobrodošlega. Skratka, z veseljem bi še vsaj enkrat obiskal Tasmanijo.
Na tekmovanju sicer ni veliko časa za pohajkovanje. Stvari moraš dati na tehtnico. Ali izleti ali tekma. Pridejo dnevi, ko lahko za kakšno uro kam skočiš in si malo ogledaš kraje. Dobro pri vsej tej stvari je bilo, da je bil letos cel svetovni pokal v Tasmaniji. Tako mi je uspelo videti kar precejšen del Tasmanije, ne da bi se odrekel kakšnemu treningu ali počitku. Tekme so potekale na štirih različnih rekah. Ena reka se je ponovila trikrat, vendar smo vsakič tekmovali na drugem odseku. Tudi lokacijo, kjer smo spali, smo zamenjali trikrat. Vsakič smo bivali v drugačni okolici. Enkrat nekoliko v notranjosti - gozd, gozd in še enkrat gozd . Drugič v hribih. Tekmovali in spali smo na približno osemsto metrih nadmorske višine. Nazadnje pa smo bivali skoraj ob morju.
Tukaj bi lahko povedal še ogromno... Zaključim pa lahko le z besedo - čudovito.
Te ob tovrstnih priložnostih, ko si daleč stran od doma, kaj muči domotožje? Morda kdaj pogrešaš Trzin?
Kot pravi pregovor: Povsod je lepo, a doma je najlepše. Na katere dosežke pa si, v dosedanji športni karieri, najbolj ponosen?
Hm... Verjetno sem najbolj ponosen na zmago na mladinskem evropskem prvenstvu v spustu leta 2001. To je bila nekako prva »velika« medalja, na kateri sem potem vse gradil. Pomenila pa mi je tudi veliko vzpodbudo za naprej. Čeprav verjetno, ko si mlajši, gledaš na medalje nekoliko drugače, kot nanje gledam danes... Seveda pa sem ponosen tudi na vse svoje ostale uspehe. Tudi na neuspehe. Saj se včasih iz neuspeha naučim še veliko več.
Kakšni so tvoji cilji za naprej? Govori se, da boš prihodnje leto nastopil na svetovnem prvenstvu v Španiji...
Res je. Prihodnjo leto bom štar-tal na svetovnem prvenstvu v spustu v Sortu v Španiji, ki bo potekal od 10. do 13. junija. Teden po tem bom štartal še svetovni pokal, ki bo v Trnovem na Soči. Ostali del sezone pa se bom bolj posvetil mirnim vodam, kjer se imam ravno tako namen uvrstiti v reprezentanco in nastopiti na nekaterih najpomembnejših tekmovanjih. Koliko časa ti dejansko vzamejo treningi in priprave? Trening mi vzame praktično cel dan. Dnevno opravim dva do tri treninge. Veliko časa mi vzame tudi vožnja. En dan na teden pa si vzamem prosto. Preko zime, ko imamo pripravljalno obdobje, so ti dnevi običajno nedelje. Priprave so del treniranja. Zavzemajo kar precejšen del leta. Nekoliko je odvisno od sezone in tega, kdaj in kje so najpomembnejša tekmovanja. Na pripravah se lahko treningu res posvetiš stoodstotno.
Kako pa najraje preživljaš prosti čas, če ti ga sploh kaj ostane?
Prosti čas najraje preživim s punco Špelo. Običajno so to nedelje, ki jih zelo rad preživim v naravi (hoja v gore, jahanje, plezanje, surfanje...). Vsak moj dan in ves moj teden se odvija okoli športa in narave. Ko sva se dogovarjala za intervju, si povedal, da se spet odpravljaš na priprave. Kam tokrat?
Tokrat se odpravljamo za štirinajst dni na jug škornja v italijanski Sabaudijo. Tam bom treniral na jezeru in na morju v mirnovodaškem čolnu. Namen priprav bo, v grobem rečeno, preveslati čim več kilometrov. Ves čas pa bo zelo velik poudarek tudi na tehniki. Manjkalo pa ne bo niti treningov na suhem, kot so na primer fitnes, tek in razne igre z žogo, skratka vse, kar spada k pripravam.
Tjaša Banko
Trzinski železni mož
Triatlonec Tone Škrlep je sredi novembra tekmoval na Floridi v polovični različici Iron mana. V svoji kategoriji je zasedel 8. mesto, vendar mu letos ni šlo vse po načrtih, saj si je med pripravami poškodoval mišico.
Triatlonsko tekmovanje ''half Iron man'' na Floridi v Združenih državah Amerike od tekmovalcev zahteva 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka. Naš triatlonec, za katerega je bil to že drugi nastop na Floridi, je zasedel odlično 8. mesto, čeprav je Tone ob tem vseeno malo razočaran, saj ve, da bi bil lahko še boljši. »Na tekmovanje sem prišel naravnost s fizioterapije in za tek nisem bil najbolje pripravljen,« pravi. Na enem izmed treningov je Tone namreč staknil poškodbo meč-ne mišice. Poleg tega pa so mu sodniki pri kolesarjenju pribili še 4-minutno kazen.
Sicer pa se je Tone že začel pripravljati in trenirati za naslednje leto. ''Veliko željo imam, da bi se še enkrat uvrstil na Ironmana na Havajih in dosegel čim boljši rezultat,'' je še dodal optimistično razpoloženi triatlonec. Čeprav bo konkurenca na kvalifikacijskih tekmah zelo močna, upa, da bi se mu uspelo uvrstiti na Ironmana že prihodnjega aprila v Južni Afriki. Za konec pa bi se Tone rad zahvalil tudi vsem, ki so kljub kriznim časom pripomogli k njegovi udeležbi na triatlonu.
Tilen Hvasti
Novo trzinsko društvo obljublja mnogo zanimivih dogodkov
Konec novembra je bilo v Trzinu ustanovljeno novo društvo, ki si je nadelo ime Društvo za napredek in razvoj Trzina. Društvo so ustanovili prebivalci Trzina in okolice, da bi v njem združili ljudi različnih starosti in interesov, ki želijo popestriti življenje v občini.
Pobudnik ustanovitve društva in predsednik njegovega upravnega odbora mag. Frane Mazovec je ob ustanovitvi napovedal: »Namen društva je združevanje in povezovanje prebivalcev občine Trzin s ciljem nadaljnjega uspešnega razvoja občine ter celovitega izboljšanja življenjskega in poslovnega okolja prebivalcev. Društvo bo združevalo ljudi različnih generacij, poklicev in interesov, saj želimo z našimi aktivnostmi društva pokriti vsa področja, ki lahko vplivajo na izboljšanje kakovosti življenja v občini.«
V društvu obljubljajo, da bodo že kmalu po novem letu priče-
Če sledimo definiciji besede pro-stovoljstvo, le-ta pomeni nepro-fiten, neplačan in nekarierni prispevek posameznikov in posameznic v prid državljanov, lokalne skupnosti ali države. Treba se je zavedati njegovih prednosti, ga spodbujati in ustrezno priznati, so bile ob mednarodnem dnevu prostovoljstva največkrat izrečene besede... V mednarodnem letu prostovoljstva so bili zastavljeni smeli cilji: od večjega priznanja prostovoljnemu delu, spodbujanju prostovoljstva, povezovanju prostovoljnih organizacij, ne nazadnje medijska podpora in promocija prostovoljstva. Na čelu z Državnim svetom so tudi v lokalnih skupnostih sprejemali akcijske načrte. Sprejemale so jih krovne zveze nevladnih organizacij in posamezne organizacije in društva, ki naj bi beležile prostovolj-
li z organizacijo dogodkov, ki bodo popestrili življenje v trzinski občini. Poskrbeli bodo tako za mlade, ki jih bodo privabili s koncerti in zabavami, kot tudi za ostale, saj nameravajo organizirati okrogle mize, športne in kulturne dogodke, pohode in druge aktivnosti, ki bi povezovale prebivalce Trzina. Dogajanje v občini želijo namreč popestriti z dogodki, na katerih bi se lahko srečevali staroselci in novi prebivalci, starejši in mlajši, bolj in manj športno aktivni, skratka vsi prebivalci Trzina, ki si želijo, da bi bil Trzin nekaj več kot le spalno naselje, kot ga občutijo nekateri.
no delo tudi po opravljenih urah. Premiki so vidni predvsem na človekoljubnem in družbenem področju, področju človekovih pravic, saj je tu več podpore in sodelovanje z resornimi ministrstvi, kjer tudi izobraževanje za opravljanje prostovoljnega dela zavzema vidno mesto. Je pa res, da Državni svet vsako leto izbranim prostovoljcem vseh področij prostovoljnega dela podeli priznanje in eno od sej posveti problematiki prostovoljnega dela. Leto 2011 bodo ZN spet razglasili kot mednarodno leto prostovoljstva. Prostovoljstvo je pomemben prispevek blagostanju in napredku pa vendar v Sloveniji še nimamo Zakona o prosto-voljstvu. Od leta 2004 čaka na parlamentarno proceduro. Še nekaj podatkov o prostovoljnem delu za preteklo leto, ki jih je zbrala Slovenska filantropija
Društvo bo med drugim nudilo še brezplačno pravno svetovanje za lokalno prebivalstvo. Nepoznavanje prava škoduje, zato bodo v društvu pilotno začeli s projektom brezplačnega pravnega svetovanja za prebivalce občine Trzin. Trzinci bodo lahko
tudi kot združenje za promocijo prostovoljstva. Po evidenci 3.255 prostovoljnih organizacij je 183.000 prostovoljcev lani opravilo preko 15 milijonov delovnih ur.
In kako je pri nas, v Občini Trzin? Moramo biti pošteni in priznati, da lokalna skupnost prostovoljnim organizacijam in društvom vsako leto namenja za dejavnost, v primerjavi z drugimi občinami, kar znatna sredstva. Župan gospod Tone Peršak ob različnih prilikah poudari, kako pomembno je delo prostovoljcev v občini. Letos je na srečanju prostovoljcev, ki je bilo v ponedeljek, 7.12., v Centru Ivana Hribarja, še posebno zahvalo izrekel prostovoljkam za humanitarno dejavnost in skrbi za lep in urejen kraj. Med vsakoletnimi občinskimi nagrajenci so tudi dolgoletni prostovoljci.
V Trzinu je preko 20 organizacij in društev, v katera je vključenih, kot ocenjujejo, polovica občank oziroma občanov. Seveda niso vsi prostovoljci, večina je članov, ki plačujejo letno članarino, ali simpatizerjev določene dejavnosti. Prostovoljec je pač tisti, ki se svobodno odloči in je voljan sprejeti in brez plačila izvrševati zastavljene cilje. Takih je občutno manj, razen na področjih, kjer so
tako svoje pravne dileme lažje (in ceneje) reševali s pomočjo ustrezne strokovne pomoči. V društvu vabijo vse, ki bi želeli tudi sami pripomoči k pestrejšemu dogajanju v občini, da se jim pridružijo. Vse informacije o društvu in brezplačni storitvi pravnega svetovanja bodo kmalu na voljo na spletni strani društva, ki je še v pripravi, do takrat pa se lahko o društvu in aktivnostih pozanimate pri predsedniku društva mag. Fra-netu Mazovcu (frane.mazovec@ lycos.com oz. 051 604 575).
Petra Juvančič
potrebne intervencije, pomoč sočloveku in drugim ogroženim skupinam ter zaščiti premoženja. Tudi po poslanstvu so si društva in organizacije različne, nekatere namenjene le zadovoljevanju potreb svojih članov, druge širšemu družbenemu poslanstvu, vse pa zagotovo v dobrobit blagostanja in napredka. Povsod pa prostovoljec nameni dejavnosti svoj prosti čas, ne malokrat tudi lastna sredstva in si na trgu prizadeva za moralno podporo in dodatna sredstva, ki jih je za izvedbo programa vedno premalo. Pogosto je deležen očitkov, kaj mu je tega treba, ali sumov, da ima zagotovo tudi sam kakšno korist. Pa tudi očitki, čemu vsa ta dejavnost; kakovostnejša ponudba je na dosegu roke. In razočaranj, ko kljub pravočasnim in primernim vabilom ni ustreznega odziva. Je pa tudi res, da mora biti dejavnost lokalno podprta, predvsem pa med prebivalstvom cenjena. Kljub temu so prostovoljci sanjači, idealisti, ki so ponosni na opravljeno delo. In če spomnimo na že omenjene podatke o obsegu prostovoljnega dela v Sloveniji in njegov doprinos narodnemu dohodku, je zagotovo tu tudi delček iz naše občine.
J. Valenčak
Tudi v Trzinu obeležili dan prostovoljstva
Prostovoljstvo -naložba za prihodnost
Letos mineva 25 let, odkar so Združeni narodi 5. december izbrali za mednarodni dan prostovoljstva. Ob podpori 123 držav so leto 2001 razglasili za mednarodno leto prostovoljcev, zavedajoč se, da je prostovoljno delo del civilizacije in družbe.
Izgledajte dobro, počutite se dobro!
1 Tonalin cla a ! Forte	/
t	WMUftJl
Natural Wealth® Tonalin® CLA Forte topi maščobe, oblikuje telo in mišice!
V LEKARNAH IN SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH
Delovni čas:
vsak dan od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 8.00 do13.00
vsak dan sveže sadje in zelenjava
AKCIJA!
Spoštovane stranke, pri nakupu nad 20 € dobite darilo!
Želimo vam lepe božične praznike, v novem letu pa veliko sreče in zdravja!
Frutas - sadje in zelenjava, Ljubljanska 50,1236 Trzin
T: 01 562 07 77
Trzin po urejenosti tretji
Konec oktobra se je znova uspešno zaključila osemnajsta akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike dr. Danila Turka ter v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor razpisuje vsako leto. Prireditev je s slavnostno podelitvijo priznanj in prehodnih zastav potekala 14. novembra 2009 v Domu kulture v Velenju, zmagovalcu med večjimi mesti.
Akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki v osnovi postaja podlaga dobre turistične ponudbe in kakovostnih storitev, je razdeljena v dva sklopa. V prvem delu je državna komisija ocenjevala večja mesta, izrazito turistične kraje in zdravilišča. V drugem delu je šla komisija na teren in ocenjevala srednja in manjša mestna jedra, izletniške kraje, hribovske in druge kraje, kampe, vrtce ter osnovne in srednje šole, turistične kmetije in mladinske hotele. TZS je obvestila našo občino, v imenu katere je podpisal pristopno izjavo k tekmovanju župan g. Peršak, da je občina Trzin med letošnjimi nagrajenci. Prireditve sva se poleg župana udeležila tudi podpredsednik TD Kanja Trzin g. Ljubo Arsov in jaz kot predsednica komisije za urejenost kraja, varstvo narave in dediščine ter turistične ponudbe v občini Trzin. Med manjšimi mesti smo dosegli 3. mesto, na kar smo lahko zelo ponosni. Manjših mest je v Sloveniji približno 100, in biti tretji, ni kar tako. Kot je poudaril župan g. Peršak, je tekmovanje zelo v redu tudi zato, da nekdo od zunaj neobremenjeno oceni situacijo, in to po vseh zahtevanih kriterijih TZS.
Turizem je več kot le gospodarska panoga, je tudi način našega komuniciranja s svetom in skrb za okolje je del razvojnega projekta, je na prireditvi dejal predsednik republike dr. Danilo Turk. Kot pomembno vrednoto je predsednik izpostavil prostovoljstvo, ki je tesno povezano z aktivnostmi, ki so bile nagrajene v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Predsednik TZS Dominik S. Černjak je v svojem govoru poudaril, da zeleni turizem ni povezan samo z zelenimi potovanji ter bio-hrano, predvsem je povezan z avtentičnostjo. To pa je več kot 3000 lokalnih prireditev letno, lokalne znamenitosti, spoznavanje in način življenja lokalnih ljudi. In prav to v Sloveniji razvija in vodi 672 turističnih društev.
Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ki na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana »Turizem smo ljudje«. Med samo prireditvijo in podeljevanjem priznanj so nastopali člani velenjskih društev, šole in vrtca. Lepa popestritev so bili najmlajši otroci, razpoloženje pa je dvignila godba na pihala. »To tekmovanje je zakon,« je na koncu dejal župan Velenja g. Sreč-
med manjšimi kraji
ko Meh. Velenje je nagrada za najlepše in najbolj gostoljubno mesto prejelo zato, ker je preprosto najlepše mesto. Ob tem je dejal, da je zasluga vseh, od turističnega in drugih društev do podjetij in posameznikov.
Dunja Špendal
Podelitvi nagrad za urejenost kraja ob rob
Poletno potepanje po trzinskih vrtovih
»Dober dan, midve sva iz TD Kanja in bi vas prosili, če lahko fotografirava vaš vrt, in ste s tem nominirani na VIII. tekmovanje za prispevek k urejenemu in lepemu izgledu našega kraja za leto 2009«. Tako sva na predlog naših članic po dolgem in počez prekrižarili Trzin. Omenim naj, da je letos prijavil ogled svojega vrta tudi en gospod, trije občani pa so nam pustili naslove za, po njihovem, zgledno urejene vrtove. Najine izkušnje z ljudmi, ki s srcem skrbijo za svoje cvetje, so zelo lepe, vsi so bili veseli in skromno razlagali, da njihov pač ni najlepši, da vreme nagaja itd. Vseeno pa so naju prijazno povabili naprej in največkrat sva slišali: »Zinka, ti kar poslikaj, in tudi vas (mene) na videz poznamo,« (in takrat sem začutila, da počasi iz Trzinčanke postajam Trzinka).
In tako je komisija v septembru pregledala kolaže in po neodvisnem točkovanju je vsak član izpolnil listo nominirancev, kot to veleva naš pravilnik. Seštevek vseh točk pa je določil mesta izbranih kandidatov.
Letos se je tudi naša občina prijavila k projektu TZ Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Moram priznati, da smo bili člani komisije proti, ker gledamo na urejenost kraja tudi iz druge perspektive. Moti nas namreč to, da imamo avlo CiH-a in okolico zelo neurejeno, kar nam je tudi potrdila TZS, ko je potekal ogled. Pa tudi že od lani imamo narejen kolaž »osatov«, pa ga zaradi posega v zasebno lastnino nismo upali objaviti. Dobro pri vsem tem pa je, da smo se takoj sestali s predstavnicama Občine go. Polono in Sido in se dogovorili za takojšnjo ureditev avle, zunanja nasaditev pa pride na vrsto prihodnje leto. Na koncu pa se je izkazalo, da Trzin v celoti izgleda zelo urejena občina, saj si je za to prislužil kar tretje mesto med manjšimi mesti.
Predsednica komisije za urejenost kraja Dunja Špendal
Priznanja za urejenost tokrat v znamenju priznanja Trzinu
V petek, 27. novembra, je bila v dvorani Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja že osma podelitev zahval in priznanj Turističnega društva Kanja Trzin občanom za urejenost njihovih domov in hkrati tudi našega kraja.
Prireditev je že tretje leto zapored vodil g. Jože Kosmač, ki je v uvodu najprej pozdravil župana g. Peršaka, strokovne sodelavce občinske uprave in osnovne šole, predstavnike ostalih društev in vse prejemnike letošnjih zahval in priznanj. Pozdravil je tudi vse udeležence prireditve, pozdrav in zahvalo pa je namenil tudi nastopajočim, ki so se prijazno odzvali na povabilo za nastop. Od predsednika TZS Dominika S. Černjaka smo prejeli zahvalo za povabilo s čestitko dobitnikom priznanj. Občanom Trzina pa je zaželel plodno nadaljevanje bogatenja naše turistične zakladnice, ki skriva še mnogo neodkritih priložnosti.
Sledil je ogled avdio-foto kolaža o ptici kanji, po kateri nosi ime naše TD, in kolaž »Prebujanje na trzinskem polju«. Avtorica obeh prikazov s spremno glasbo in vseh ostalih, ki smo jih videli na tem večeru, je ga. Zinka Kosmač.
Med posameznimi podelitvami so zanimiv in pester kulturni program izvajali naši krajani. Na frajtonarico je Simon Vrbec zaigral več skladb, med drugimi tudi »Bramsov - Madžarski ples«. Simon je učenec 6. razreda trzinske devetletke, pri njegovem napredku pa ga spremljamo že nekaj let. Prisrčen je bil nastop prvošolčkov iz naše osnovne šole, ki so pod vodstvom ge. Petre Mušič zapeli pesmico »Marmelada« in zaplesali ples »3 žabice«. Trzinski pesnik, pevec, rezbar in vinar g. Milan Kuferšin je posebej za ta večer napisal pesem »Poklon cvetju«, katero je recitiral skupaj z go. Olgo Stopar. Na koncu pa so štirje pari iz folklorne skupine Trzinka TD Kanja Trzin predstavili gorenjske plese.
Kot predsednica komisije za urejenost kraja sem v svojem govoru poudarila predvsem zasluge ljudi, ki z vso ljubeznijo skrbijo za svoje cvetje in tako istočasno prispevajo tudi k urejenosti Trzina kot celote. V govoru sem obudila tudi spomine na obiske in fotografiranje najlepše urejenih trzinskih domov ter prikazala potek celotne akcije, od zbiranja prijav nominirancev pa vse do zaključnega ocenjevanja.
Poročala sem tudi, kako je potekala prireditev Turistične zveze Slovenije v Velenju ob letošnjem zaključku projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Trzinu so za lepo urejenost na prireditvi podelili tretje mesto, o prejemu priznanja pa je v nadaljevanju večera povedal nekaj besed naš župan g. Anton Peršak. Omenim naj samo misel predsednika TZS gospoda Dominika S. Černjaka, da smo tudi mi pomemben člen v združenju 672 turističnih društev in eni izmed 80.000 ljudi prostovoljcev, ki letno organiziramo več kot 3000 prireditev, in današnja je majhen kamenček v tej številki. V zvezi s tem

pa je pokrovitelj prireditve dr. Danilo Turk poudaril, da ne ve, zakaj zakon o prostovoljstvu že dolgo leži v vladnih predalih in se ga ne uredi tako, kot ga imajo v tujini. Župan mestne občine Velenje, ki je bila tudi gostiteljica prireditve, pa je samozavestno povedal, da so zmagali preprosto zato, ker so najlepše in najbolj gostoljubno mesto.
Na naši, to je trzinski prireditvi pa smo program nadaljevali s podelitvijo zahval za večletno urejenost domov. Letošnji izbranci so bili: g. Milan Košak, ga. Nada Lovšin in ga. Maja Mušič. Priznanje ustanovam in podjetnikom, ki so pomembno pripomogli h gostoljubnosti in turistični promociji kraja, so dobili: Gostilna Pr' Jakov Met, Okrepčevalnica Barca in Sika d.o.o. Za staro urejeno poslopje in varovanje dediščine je prejela priznanje ga. Marta Merič.
Osrednja točka večera je bila podelitev priznanj za najlepše urejene domove, skupine hiš, ulice, bloke, balkone in mostove v Trzinu. Ob gledanju kolažev so tudi ti izbranci prihajali na oder in prejeli rožice. Komisija pa se je odločila takole: ga. Majda Zupan, ga. Martina Lenček, g. Franc Mazovec, ga. Danica Pandel in ga. Bojana Cizej. Nato je bil na oder povabljen župan g. Peršak, ki nam je na kratko povedal o podelitvi priznanja za 3. mesto v kategoriji manjših mest. Slišali smo, da se je včasih smiselno prijaviti na takšna tekmovanja, da ne podležemo samo kritiziranju, ampak nas nekdo od zunaj nevtralno pogleda in oceni. In če vemo, da je v Sloveniji približno 100 manjših mest, je naše 3. mesto precejšen uspeh. V Velenju smo videli, da je napredovati, kot je naša želja, zelo težko, težko je tudi obdržati priznano mesto v naslednjem letu. Toda vseeno se splača potruditi.
Na koncu je prisotne pozdravila tudi predsednica TD Kanja ga. Jožica Valenčak, se zahvalila nastopajočim in komisiji in podelila nageljčke. Po skoraj dveurni prireditvi, ki je bila posebna zaradi prepolne dvorane in navdušenega odziva ljudi, smo organizatorji, po tradicionalni trzinski navadi, prisotne povabili v na novo ocvetličeno preddverje na družabni zaključek večera.
Dunja Špendal
H
iS

BjW Veliko sreče in lepih sanj, ■ !5l naJ vam prinese božični dan. iti novotě to naj zaživi, radosti polno, brez solz in skrbi
Vesel božič in i rečno novo tero 20 i 0 vam želi Optika 23!
Sm
Kagg
OPTIKA 23, LjubiJamfci 12br 123« Trzin 0S9Ů23 009, 04021 22 23, www.optilu23.ii Del. čas: pon * pet9* 12,1S - 19, sob i OKULI STIČNA A M BUL A N TA vsak četrtek popoldan 059 023 009, 040 212 223

ACUNOVODSKE STORITVE
Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! že ^ g let
Renata Uhan s.p.
POT K SEJMIŠČU 26A, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE tel : 01 561 29 47, laks: 01 561 29 48, gsm: 041 652 556 Ě-pP&ta: renaíaíjgjfaktura.si www.faktura.si
; Kamniške S> novice
www.kamniske-novice.si
Bralkam in bralcem ter oglaševalcem revije Kamniške novice želimo srečno in uspešno novo leto 2010
m
Z željo, da bi novo leto vsem prineslo veliko lepih trenutkov.
Nebo ni meja, kadar želimo pomagati. Sredstva za voščila smo letos namenili otroškim oddelkom slovenskih Splošnih bolnišnic.
NLB, NLB Vita, Prvi faktor, Skupna, NLB Propria, NLB Skladi, LHB Finance
NLB® Skupina
www.nlbskupina.si
KALLISTE
klinika za ginekologijo, osteoporozo in medicinsko estetiko
Slamnikarska cesta 3 b, Domžale t: 01 72 44 300, e: narocanje@kalliste.si www.kalliste.si
Trzinski rezbarji z jaslicami v Grobljah
Po desetih letih delovanja je skupina rezbarjev Turističnega društva Kanja Trzin prisotna s svojimi jasličnimi izpovedmi praktično po vsej Sloveniji. Ko kot mentor trzinskih rezbarjev sodelujem tudi kot razstavljalec pri postavitvah razstav po Sloveniji, z veseljem ugotavljam, da velik delež jasličnih izpovedi prispevajo prav moji trzinski rezbarji. Najbolj uživam, ko lahko iz izraznosti posameznikov spoznam izdelovalce. Pri rezbarjenju namreč lahko dosežemo, da smo v svojih stvaritvah prepoznavni.
Izražanje v lesu je neka osebna predstavitev in najlažje jo primerjam s pisavo posameznika. To so leseni avtoportreti, in vesel sem, da smo s tako prisotnim in prepoznavnim izrazom v teh letih dosegli največ. Poleg tega ugotavljamo, da so stvaritve z vsakim letom kakovostnejše in so zato razstave vedno bolj izvirne. Ravno pri jasličnih izpovedih je lahko bogastvo izraza posameznikov neizmerno. Kot prva tovrstna razstava letos je bila, kot vsako leto, razstava Slovenske jaslice v Grobljah, in če lahko ugotovim, da je od kakih osemdesetih udeležencev praktično petina trzinskih rezbarjev, je to izreden dosežek izpovednosti teh desetih lesenih trzinskih let.
Da bi potrdil, kako ustvarjalno in pestro je naše delo, naj naštejem kraje, v katerih razstavljamo. Iz Grobelj potujemo na Sveto Goro nad Solkanom. Udeleženi smo na
slovenski razstavi na Ptujski Gori, prisotni smo na razstavi jaslic v Veržeju, v Kranju, na razstavi v Galeriji Desetnica, kot vsako leto na razstavi jaslic v domžalskem Domu starostnikov, v trzinskem Centru Ivana Hribarja, v avli nove onkologije v Ljubljani, na stalni razstavi na Blejskem otoku, na razstavi v Jurkloštru, Solkanu ter Prevaljah.
Trzinsko občino tako ob teh prazničnih dneh z aktivnostjo njenega turističnega društva Kanja zastopamo po vsej Sloveniji. In vesel sem tega. Tudi zato, ker vedno pripovedujem, da je ta značilna širina in sodelovanje Občine, turističnega društva in šole v Trzinu tisto, kar lahko s ponosom predstavljamo vsej Sloveniji. Želel bi si le to, da s takim zgledom mi "mali" še naprej vplivamo na podoben odziv v naši lepi, a prevečkrat še nevoščljivi Sloveniji. Če bomo presegli to, bo tudi Slovenija kar poskočila v evropsko prepoznavnost, čeprav je v tej skupnosti med manjšimi.
Marijan Vodnik, mentor in vodja
rezbarske skupine TD Kanja Trzin
Novičke iz Knjižnice Tineta Orla Trzin
Čas je, da se ponovno oglasimo iz vaše in naše knjižnice, saj je nekaj mesecev mrtvila morda komu dalo misliti, da se pri nas prav nič ne dogaja. Pa ni tako!
Bralci ste se soočili z dejstvi, da gospe Mete Železnik, ki je tako zavzeto spremljala dogajanje v knjižnici, ni več, in da se je moja predhodnica, knjižničarka Majda Osolnik, ki ste jo imeli vsi zelo radi, upokojila. A spremembe so vedno bile in vedno bodo del naših življenj, poletni meseci so se prevesili v jesen, zima se že oglaša s prvim mrzlim pišem, in knjižnica je spet polna otroškega živžava, klepeta staršev, babic in dedkov. Prijazne vzgojiteljice pripeljejo malčke iz vrtca, osnovnošolci takoj po pouku pridejo zmagovat v računalniških igricah, ne manjka niti dijakov in študentov, saj smo sredi šolskega leta. Mili, naša priljubljena pravljičarka, ki se veseli vsake pravljične urice, že od začetka oktobra v treh skupinah prebuja in buri otroško domišljijo in skupaj z otroki ustvarja. Z veseljem sprejme tudi vabilo za vodenje osnovnošolskih delavnic, kot je bila pred »nočjo čarovnic« in bo kmalu v pozdrav božiču in novemu letu. Odraslim bralcem ponujamo že uveljavljeno KLEPETALNICO, kjer sproščeno klepetamo o knjigah, življenju in še čem. Odvija se 1x mesečno v večernih urah po predhodnem dogovoru.
Predstaviti pa vam želim novost v naši knjižnici, in sicer BRALNO ZNAČKO ZA ODRASLE, ki v matični knjižnici v Domžalah poteka že drugo leto, to sezono pod naslovom OKUSIMO BESEDO. Zanimiv koncept je lani privabil veliko bralcev, temelji pa na prebiranju nekaj kvalitetnih leposlovnih in strokovnih del iz seznama, ki ga dobite v knjižnici. Nekaj napisanih misli o prebranem vas vodi do prestižne bralne značke za odrasle, ki jo konec aprila skupaj proslavimo v domžalski knjižnici s sklepno prireditvijo.
Gostje naj ostanejo še skrivnost, lahko vam le prišepnem, da smo letos aprila uživali v druženju z Nežo Maurer in Sabino Hribar. Zahvaliti pa se moram številnim bralcem, ki tako velikodušno darujejo knjige naši in vaši knjižnici, in tako skupaj ustvarjamo neprecenljivo knjižno bogastvo. Vsem bralcem Odseva in vsem uporabnikom knjižničnih storitev želim prijetne praznične dni in veliko načrtov za prihodnost! Pa seveda lepo vabljeni v knjižnico!
Knjižničarka Zdenka Kopač
Pokukajmo v pravljično sobo naše knjižnice
Oktobra je naša pravljična soba po štirimesečnem dopustu spet oživela. Pravljični junaki - od sovice Oke, medveda, ki išče pestunjo, Pike Nogavičke, Leteče hišice in drugih, se kar prerivajo, kdaj bodo na vrsti, saj jim poslušalcev ne manjka. Zopet so nastale tri skupine, in ni me strah, da bo slovenska beseda zamrla ali se iznakazila. Prav lepo, pravljično in ustvarjalno se imamo! Ob ponedeljkih se v sobico natlačimo skupaj s starši, saj so v njej še ne dve-letniki in zelo zvesti obiskovalci. Ob sredah in četrtkih pa so moji pravljičarji sami z menoj, in dobro nam gre. Poslušajo, pripovedujejo, igrajo z lutkami in seveda pravljične vsebine slikajo ali pa skupaj delamo izdelke, ki jih nato razstavljamo v knjižnici in naši sobi. Zelo spoštujem starše, ki vedo, kakšno naložbo dajejo otroku z druženjem v hramu, ki mu pravimo knjižnica. Že nas prežema december in smo v polnem zagonu z božično-novoletnimi vsebinami in ustvarjanjem po njih. Naša prijazna knjižničarka Zdenka pa bo v decembru že drugič naše delo nagradila z lutkovno predstavo. Pa ne samo nas, prav vse otroke! Vsi otroci in starši ste tudi vabljeni v dvorano M. Ručigaj, kjer nas bo obiskal Božiček. Pravljico je pa kar meni naročil ... © Pa nasvidenje!
Pravljičarka Mili
Izmenjava zanimivih idej za delo z mladimi planinci (IZI) 2009
Sedaj že tradicionalen seminar IZI (Izmenjava zanimivih idej za delo z mladimi planinci) organizira Mladinski odsek PD Onger Trzin. Glavna gonilna sila srečanja mentorjev in vodnikov Irena Muči-babić je tudi tokrat k sodelovanju povabila nekaj zanimivih gostov. Jurček Nowakk iz PD Moravče je prisotnim s pomočjo projekcije fotografij z zanimivo predstavitvijo poizkušal predstaviti vključevanje oseb s posebnimi potrebami v planinsko dejavnost. Predavanje z naslovom 'Drugačnost' se je verjetno dotaknilo vseh prisotnih v dvorani. Kajti t.i. drugačne vztrajno odrivamo na rob družbe ... v resnici pa jih lahko vključimo celo v planinsko dejavnost. Sledil je bolj glasbeni del letošnjega IZI-ja. Začel je predsednik Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije (MK PZS) Uroš Kuzman (PD Velenje), ki je s pomočjo prijateljev domiselno prepletel predstavitev novih planinskih pesmi, ki bodo zapolnile glasbeni CD, ki ga pripravlja MK PZS, z elementi družabnosti. Zabavna je bila ideja o 'čebuli' (kepa časopisnega papirja) - med petjem smo si jo podajali, in ko se je pesem izpela, je bila žrtev s 'čebulo' v roki na vrsti za nalogo pod zgornjim 'čebulnim' listom.
Videozapis dela nastopa si lahko ogledate tudi na spletni strani PD Onger Trzin. Franci Kovač iz Kamnice pri Mariboru nam je pripravil glasbeno uro v svojem slogu. V svoji bogati 'zgodovini' je glasbeno navduševal učence, pevce v zborih pa tudi vodnike in mentorje na vodniških in mentorskih tečajih in izpopolnjevanjih. Tako kot zna le on, nas je S PESMIJO popeljal V GORE. Najdaljši del je bila dramatizacija pravljice o Zlatorogu, ki je šel v toplice, in o spremljajočih zapletih. Ker smo na bralnih vajah 'za-močili' in se že šli dramatizacijo, smo malo zavzdihnili, ko je omenil: »Zdaj pa bomo to odigrali na odru.« A se je pokazalo, da smo ustvarjalni, in je bilo ponovno zabavno. Verjamem, da je marsikomu dal idejo, kaj vse se da početi z mladimi planinci.
Za konec sta nam Dolores Turičnik in Irena Stergar iz Centra Dolfke Boštjančič - soav-torici Priročnika glasbenih dejavnosti, ki je namenjen delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju - pričarali še prijetne trenutke ob pesmicah iz njunega priročnika (pred tem je sledila še krajša 'teorija', podkrepljena s posnetki njihovih varovancev na glasbenih uricah). Skupaj s predavatelji oz. vodji delavnic nas je bilo 27. Veseli smo, da se nam sedaj že 'tradicionalno' pridružijo mladi in tisti, ki delajo z mladimi iz Idrije, Črnomlja ... Da, tudi na ta način se širi dober glas o našem kraju. IZI bo seveda tudi naslednje leto (petič!). Tema pa bo sodelovanje (oz. nesodelova-nje) s starši.
E. Pevec
3. predavanje iz serije 'O življenju na Zemlji'
Naravovarstveni odsek PD Onger Trzin vas vabi na 3. predavanje iz serije 'O življenju na Zemlji' dr. Draga Kostevca Darwinova evolucija - o nastanku vrst z naravnim izborom, ki bo v torek, 19. januarja 2010, ob 19. uri, v dvorani Mar-jance Ručigaj v Trzinu. »Evolucija je prišla v nasprotje z zdravo pametjo zaradi napačnih izpeljav, ki jih običajno delajo na temelju evolucijske teorije, ne pa zaradi same teorije,« je v enem svojih znamenitih esejev o evoluciji napisal Stephen Jay Gould, prezgodaj umrli paleontolog in izredno pronicljiv in prepričljiv zagovornik evolucije. Večina ljudi svoje sodbe in predsodke o Darwinovi evoluciji gradi na svojih predstavah o tem, kaj naj bi ta evolucija bila. V januarskem predavanju bomo zato pogledali, 'kaj je Darwin v resnici napisal in povedal' o evoluciji, ki je sam ni imenoval evolucija, temveč 'spreminjanje z dedovanjem'. O evoluciji ni pisal samo v svoji knjigi o vrstah, temveč v skoraj vseh svojih knjigah. Videli bomo, kaj je Darwinu pomenil tolikokrat omenjani in nič manj-krat zlorabljeni 'boj za obstanek', kaj je menil o razvoju človeka in kaj o opraševanju rastlin. Videli bomo, da sta nastanek življenja in nastanek vrst tudi za Darwina dve različni stvari, ki ju ne gre mešati. In tudi, da je bil nadvse zadržan do socialnega darvinizma. Vljudno vabljeni!
Kljub temu da se 'Darwinovo leto' končuje, z veseljem napovedujemo tudi nadaljevanje predavanj o delu Charlesa Darwina - točne informacije o predavanjih boste našli na spletni strani društva.
4. predavanje:	Ali je imel Darwin prav? (16. ali 23. februar 2010) O argumentih za evolucijo in proti njej
5. predavanje:	Zgodba, dolga štiri milijarde let (16. ali 23. marec 2010) Kako se je razvijalo življenja na Zemlji
6. predavanje:	Čigav je naš svet? (13. ali 20. april 2010) Ekologija v luči evolucije
7. predavanje:	Česa Darwin še ni vedel (18. ali 25. maj 2010) Nova dognanja o evoluciji
Dom za starostnike bodo končno odprli
v	torek, 22. decembra, ob 13. uri bodo slavnostno odprli novi dom za starostnike v Trzinu. Kot smo že poročali, gre pravzaprav za enoto Doma počitka iz Mengša, v njem pa je 57 mest za oskrbovance (5 enoposteljnih in 26 dvoposteljnih sob). Poleg običajnega varstva bo enota Trzin nudila tudi druge alternativne oblike varstva starejših oseb v okviru dnevnega centra, kot so dnevno in začasno varstvo, pomoč na domu,samopomoč-
ne skupine in različne delavnice za starejše ljudi. Prvi oskrbovanci se bodo v dom začeli vseljevati po novem letu. Mš
Telesna aktivnost za zdravje
V	torek, 24. novembra, je v dvorani Marjance Ručigaj o pomenu zmerne telesne aktivnosti za zdravje predavala diplomirana fizi-oterapevtka iz Zdravstvenega doma Domžale Nataša Velepec . Njeno predavanje bi skoraj onemogočil eden od udeležencev, ki se je očitno odločil za provokativno »sabotažo« . Predavateljico je želel zmesti z neumestnimi vprašanji, k sreči pa so drugi udeleženci posredovali in gospodu dopovedali, da so na predavanje prišli, da bi slišali tisto, kar je bilo napovedano, ne pa njegovih izpadov. Predavateljica je potem udeležencem vseeno predstavila pomen varne telesne vadbe, kako telesno vadbo lahko vključimo v svoj vsakdan in kako naj bomo pri vadbi pozorni na srčni utrip.
O srednjeveški književnosti
V četrtek, 19. novembra, je župan trzinske občine g. Anton Peršak spet pripravil kulturni večer. Tokrat je v goste povabil profesorja starejše francoske književnosti, profesorja dr. Miha Pintariča,
ki je tudi pesnik in esejist, avtor več strokovnih del o trubadurjih, francoskem romanu in francoskem gledališču. Gost je tudi avtor dveh pesniških zbirk in številnih esejev. V zanimivem pogovoru je predstavil življenje v srednjem veku, srednjeveško kulturo in književnost, še zlasti ljubezensko pesništvo trubadurjev ter takratno razumevanje življenja in časa.
Visok jubilej Ade Mušič
14. novembra je znana trzinska kulturna in društvena delavka Adi Mušič praznovala visok življenjski jubilej. Dopolnila je sedmo desetletje svojega bivanja in delovanja, ki je pustilo vidne sledi tudi v trzinskem, še zlasti kulturnem življenju. Ob njenem prazniku so jo obiskali najbližji prijatelji in sorodniki in se poveselili z njo. V imenu uredništva Odseva ji tudi mi iskreno čestitamo in želimo, da bi ji naslednja leta prinesla več veselja kot žalosti, več zdravja kot zdravstvenih težav, predvsem pa, da bi požela še veliko aplavzov na trzinskem odru!
Člani Orientacijskega kluba Trzin vsem bralcem Odseva in občanom Trzina želimo uspešno in zdravo novo leto 2010!
Sami pa si želimo, da boste to leto tudi vsaj malo športno-rekreativno začinili in nekaj postorili tudi zase.
Orientacijski klub Trzin
Srečen je, kdor zna živeti z majhnimi željami.
Želimo vam, da vam leto 2010 prinese veliko zdravja, sreče in poguma, prijetnih praznikov in izpolnitev vseh majhnih in velikih želja.
Mengeško že urejajo
Končno smo dočakali začetek urejanja Mengeške ceste. Za zdaj delavci predvsem pripravljajo teren in posodabljajo infrastrukturne napeljave ob cesti, vozniki pa se pravzaprav šele uvajamo na zastoje, obvoze in strnjene kolone vozil, ki se bodo skozi naš kraj valile, ko bodo cestarji začeli delati z vso silo. Čeprav bo prihodnje leto verjetno potrebno kar nekaj več potrpežljivosti in živcev, so prebivalci ob Mengeški cesti vseeno zadovoljni, da se razmere končno premikajo v pravo smer. Vse predolgo je bilo treba čakati na to. Predstavniki izvajalca del, Gratela, so nas uradno obvestili, da bodo dela, in s tem delne zapore ceste, trajala do 31. 5. 2010, po nekaterih drugih, sicer za zdaj še neuradnih napovedih, pa naj bi vse skupaj zaradi načina financiranja trajalo precej dlje. Vsekakor so gradbinci ob Ljubljanski cesti pokazali, da s tovrstnimi nalogami, če so razmere dobre, lahko kaj hitro opravijo, a za to res potrebujejo ustrezne pogoje. Kako je s tem v primeru Mengeške, bo vsekakor pokazal čas.
Ljubljanska
dobiva končno podobo
Delavci cestnega podjetja, ki posodabljajo Ljubljansko cesto, tekmujejo z napovedanim prihodom zime. Vse kaže, da jim bo letošnje načrte uspelo pravočasno dokončati. Predstavniki izvajalcev so nam povedali, da bodo v teh dneh dokončali pločnike in infrastrukturne napeljave ob Ljubljanski cesti od križišča z Mlakarjevo cesto do križišča pred podjetjem Zastopnik. Omenjeno križišče in most preko Pšate pa naj bi dokončali v prihodnjem letu. Most zdaj širijo na južni strani, sledilo pa bo njegovo širjenje tudi na severni. Tam bodo most razširili do brvi, preko katere so zdaj speljani nekateri infrastrukturni komunalni vodi. Brv bodo podrli, komunalne napeljave pa bodo speljali pod novim mostom. Ta bo po novem zadosti širok, da bo z njega mogoče varno zavijati proti ulicam Za hribom in Pod hribom, prav tako pa bo precej varnejše tudi križišče pred trgovino Zastopnik.
Končno asfaltirano »Ulco« slavnostno predali namenu
Cesto v Trzinu, ki jo občani že dolga leta imenujejo »ULCA«, so po skoraj 30 letih od samoprispevka, ki so ga zbirali tudi za njeno asfaltiranje, končno razširili in asfaltirali. V petek, pa ni bilo 13., ampak 4. v mesecu decembru, leta gospodovega 2009, so občani Trzina le dočakali njeno slavnostno otvoritev. Da je bilo veselje res veliko, kaže prisotnost skoraj vseh občanov zgornjega Trzina, ki so se otvoritve udeležili. Pa ne samo udeležili, pripravili so celo kulturni program s prigrizkom in pijačo.
Res je bilo slavnostno in veselo obenem! Govor župana g. Antona Peršaka je bil kot vedno izredno domač, prijazen do ljudi in do sodelavcev. Poudaril je, da imajo poleg njega velike zasluge za uresničitev projekta g. Andrej Gril, ga. Lidija Babnik - predsednica odbora za ceste, g. Milan Karče - podžupan in seveda občani z veliko željo po novem.
Gospa Lidija Babnik je povedala, da nova cesta in nova ureditev prometa v Trzinu pomenita mnogo večjo varnost otrok in vseh občanov. Gospa Joži Valenčak je osvetlila razne zgodovinske dogodke in peripetije iz bližnje preteklosti v Trzinu. Zelo ganljiv govor pa je imel g. Ipavec, ki se je z izbranimi besedami zahvalil vsem skupaj za novo cesto in ureditev kapelice na koncu naselja.
Predstavnik CPL Ljubljana g. Vojko Ko-vačič se je zahvalil za izkazano zaupanje občine Trzin in povedal, da so se z vodjo projekta g. Lukom Podobnikom potrudili, da je bila cesta gotova v rekordno kratkem času.
Krajani Trzina pa ne bi bili pravi Trzinci, če ne bi ob tem veselem dogodku zapeli pesem »Prav lepa je trzinska fara«, za mojstrsko glasbeno spremljavo pa je ob tem poskrbel mladi harmonikar Žiga Ve-hovec Zeman.
Po kratkem, a prisrčnem kulturnem programu so se udeleženci razšli z mislijo, da bo nova cesta marsikomu olajšala dostop do Mengeške ceste in da bo življenje v tem delu tudi zato lažje.
Tekst in foto Zmago KnupleZ - ZMAK
Obvestila krajevne organizacije Rdečega križa Trzin
•	Prehrambene pakete FIHO, druge prehrambene izdelke in pralni prašek bomo ta mesec delili v torek, 22.12. 2009, v prostorih stare občine na Mengeški c. 9, Trzin, od 17. do 19. ure.
V naslednjem letu bomo delili humanitarno pomoč vsak zadnji četrtek v mesecu med 17. in 19. uro v prostorih stare občine, na Mengeški c. 9, Trzin.
•	Zavezanci, ki želite 0,5% letošnje dohodnine podariti Rdečemu križu, morate do konca leta vložiti zahtevo za name-nitev dela dohodnine za donacijo. Obrazec je na voljo v prostorih Občine Trzin na Mengeški c. 22 ali pa na spletni
strani Občine. Obrazec izpolnite in ga dostavite v sprejemno pisarno Občine Trzin, in sicer do 27.12. 2009.
•	V januarju 2010 bo 20. in 21. (sreda in četrtek) krvodajalska akcija v Domžalah v Domžalskem domu - stara knjižnica.
•	Vabimo vse, ki ste pripravljeni delati prostovoljno, brez plačila, da se nam pridružite.
•	Vabimo tudi vse, ki želite postati člani Rdečega križa Trzin, da se zglasite na zgornjem naslovu.
Vsem občankam in občanom želimo lepe praznike in srečno novo leto 2010!
Krajevna organizacija Rdečega križa Trzin
Dan odprtih vrat društva Jesenski cvet
Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj!
Kitajski pregovor
Že nekajlet, vsako jesen, ko je listje na drevju rumeno in oranžno, pripravimo dan odprtih vrat. Pisane jesenske barve prav poživijo naše delo. Pripravimo program in začne se akcija. Napišemo povabila, obesimo pisane plakate, s katerim vabimo na srečanje, in naredimo zgibanke, ki poročajo o našem društvu. Pripravljajo se skupine za nastop, potekajo delavnice, vsi smo zelo zaposleni in vsak nastopajoči ima kar malo treme in želi, da bi s svojo kreacijo kar najbolj uspel. Vse skupaj je zabava in učenje. 11. novembra dopoldne so nastopale skupine pod vodstvom kulturne animatorke Marije Radkovič. Prvo sta zapela pevska zbora iz domov upokojencev Mengeš in Domžale, članice iz skupine Druženje so zaigrale kratek skeč. S pesmimi in kratkimi zgodbicami ter skeči so nastopile : Detelca Ihan, skupine Cvetje v Jeseni, Dobre volje, Sončni žarek, Veseli ljudje, Mozaik, Simon Jenko iz Domžal; pripravili pa so tudi zelo lepa ročna dela. Skupina Za-upanje iz Pre-serij je pripravila filmček o svoji skupini in recitacije.
Ob 12h je sledila tema Pravica starejših do nenasilja in uveljavljanja socialnih pravic. O temi so spregovorile A. Savnik, M. Hrovat in I. Tonkli. Po tem je Marija prebrala kratko zgodbo avtorice Fanči o nasilju, kako se babice počutijo odvečne, ko jih vnučki več ne potrebujejo.
Od 13. do 14. se je vrtel filmček Utrinki o delovanju skupin v letu 2009 skozi projekcijo fotografij; pripravili sta ga skupini Naše vezi in Trzinski izvir .
Ob 14.uri pa sta pripravili delavnico o vodenju skupine Lidija Krivec Fugger in Tatjana Prašnikar. Skupina je bila kar velika in med-generacijska. Tema pogovora je bila »Kdo ti
je izbral ime in kako si zadovoljen s svojim imenom?«
Po zaključku smo imele voditeljice evalva-cijo. Naše ugotovitve in sklepanja so, da v društvu pripravimo, kar se da sami z voditelji in člani, kar daje neko prijetno napetost in občudovanje.
Veliko nas je žensk, večina vdov, ki pa smo umetnice, kuharice, pesnice, pisateljice, oblikovalke in ustvarjalke. Tukaj pokažemo, kaj znamo in zmoremo, čeprav smo stare.
Vabimo vas, da se nam pridružite!
Voditeljica Naših vezi Jožica Trstenjak
Visok jubilej Francke Vrbec
Francka Vrbec je praznovala 86 let. Za skupino Naše vezi, srečanja imamo ob četrtkih dopoldne, je pripravila veliko dobrot. Nazdravili smo s penino. Praznovanju se je pridružil tudi župan Tone Peršak, ki ga je bila Francka zelo vesela. Vsi prisotni smo ji zaželeli zdravja, sreče in da bi bila še dolgo z nami. V skupini Naše vezi je več kot pet let in zelo rada prihaja. Vdova je že 30 let. Ima dva sinova in dva vnučka. Zelo je ponosna na vnučka Simona, ki igra na harmoniko in nastopa skorajna vseh slavnostih v Trzinu. Dobil je precej priznanj doma in v tujini. Francka ima zelo rada živali in rože, s katerimi nas razveseljuje od pomladi do pozne jeseni.
Zadovoljna je, da so začeli obnavljati Mengeško cesto, vedno je vesela in v skupini Naše vezi jo imamo zelo radi.
Jožica Trstenjak
Zahvala
Z zadnjo nedeljo v novembru se je začel adventni čas in z ad-ventnim venčkom se za večino začne čas pričakovanja lepih, domačih, toplih trenutkov. Za nekatere pa je to čas težkih preizkušenj in žalosti, saj jim je lepota prazničnih dni zastrta z osamljenostjo, nesprejetostjo in materialnim pomanjkanjem
Za vse te ste, dragi Trzinci, odprli svoja srca ter darovali hrano in denarne prispevke v cerkvi in v trgovini oz. na naš račun. Iskreno se zahvaljujemo in vam sporočamo, da ste s podar-
jenim dali tudi del sebe, in to je tisti svetli žarek in ,,kruh za življenje,, za vse tiste, ki bodo darovano prejeli. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi trgovskemu podjetju Mercator in vsem zaposlenim v trzinski prodajalni Mercator, ki že od junija letos skrbijo in nam posredujejo darovano hrano iz košarice Karitasa v trgovini.
Vsem občanom želimo blagoslovljen Božič, mirno praznovanje in zdravo ter uspešno leto 2009!
Župnijska Karitas Trzin
Za več sadja in zelenjave v prehrani šolarjev
V	šolskem letu 2009/10 se bo v državah članicah Evropske unije začela izvajati t.i. Shema šolskega sadja. Namen tega ukrepa je pospeševanje porabe sadja in zelenjave v prehrani učencev, da bi zagotovili določeno število obrokov sadja in zelenjave, hkrati pa bi izvajali spremljajoče izobraževalne in promocijske aktivnosti glede vloge sadja in zelenjave v zdravem načinu prehranjevanja. Eden od vzrokov za uvedbo Sheme šolskega sadja je drastično povečanje pojava prekomerne teže in debelosti v EU, kar pomeni večje tveganje za resne zdravstvene težave. Znanstveno potrjeno je, da na zmanjšanje tega pojava vpliva več sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi dnevno zaužili najmanj 400 g sadja in zelenjave na osebo, žal pa večina Evropejcev tega ne izpolnjuje (Slovenija: 390 g), uživanje sadja in zelenjave pa se zmanjšuje predvsem pri mladih.
V	ta namen je EU državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem.
Republika Slovenija se je odločila, da bo ukrep Sheme šolskega sadja uvedla že v prvem letu. Med zainteresiranimi šolami je bila izbrana tudi OŠ Trzin, ki ji bodo dodeli denarno pomoč za kritje stroškov nabave sadja in zelenjave za najmanj 20 razdelitev, za učence od 1. do 9. razreda. Pomoč na učenca v tem šolskem letu znaša 6 EUR. Razdeljevati se sme samo sveže sadje in zelenjava. Sadje in zelenjava predstavljata pomembno skupino živil v uravnoteženem jedilniku vsakega posameznika. Znano je, da prebivalci Slovenije v dnevni prehrani ne zaužijemo priporočenih vrednosti sadja in zelenjave, kar pogosto vpliva kot dodaten dejavnik pri pojavu številnih kroničnih obolenj in prezgodnje smrti. Tako sadje kot zelenjava v svoji sestavi vključujeta visok delež vode, prehranskih vlaknin in drugih zaščitnih snovi (vitamini, minerali), ki pomembno vplivajo na zdravje. Zato bo OŠ Trzin pri izvajanju sheme upoštevala smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo. Sadje in zelenjavo bo šola izbirala in nabavljala predvsem pri lokalnih pridelovalcih, ki pridelujejo hrano na način, prijazen naravi, človeku in okolju. Študije kažejo, da lokalno pridelano sadje in zelenjava vsebuje večje količine hranljivih snovi v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas. Pri teh živilih se namreč bistveno zmanjša njihova hranilna, biološka vrednost ter kakovost.
Člani šolske komisije za prehrano
1. DIFAR d.o.o.
Že pred tisoč leti so ljudje ugotovili, da za zdravljenje različnih bolezni lahko uporabijo različne rastline. Mnogo kasneje so se razvile farmacevtske družbe, ki so iz rastlin, živali in mineralov začele izdelovati zdravila. Z razvojem znanosti je danes farmacevtska industrija sposobna v laboratorijih izdelati številne zdravilne učinkovine v obliki tablet, kapsul in sirupov...
Dolga leta smo pozabljali na naravo, v iskanju dobrega počutja in zdravljenja bolezni pa smo vso odgovornost prenesli na nekoga zunaj nas, na zdravnika, in z velikim veseljem smo si s farmacevtskimi proizvodi lajšali težave. Danes pa se na vseh področjih vse bolj zavedamo, da smo del narave, da izhajamo iz nje in da smo zanjo tudi odgovorni. Sprejeli smo odgovornost tudi do svojega zdravja, začeli smo razmišljati o zdravi prehrani, o telesni aktivnosti. Ne želimo več samo zdraviti slabo počutje in bolezni, ampak želimo delovati preventivno in se počutiti dobro, vitalno v vseh življenjskih obdobjih.
Difar v Trzinu deluje že več kot 10 let. Z izdelki, ki smo jih na podlagi znanstvenih dognanj skrbno izbrali, skušamo dodati kamenček v mozaiku zdravega življenja. Vse bolj pa spoznavamo, da je zelo pomembno predati tudi naše znanje. V poplavi dobrih izdelkov na našem tržišču se včasih posameznik težko odloči, kaj je zanj najbolje. Odločili smo se, da vam bomo z rednimi članki o pomenu različnih naravnih zdravilnih učinkovin pomagali poiskati tisto, ki vam bo najbolj pomagalo. Veseli bomo tudi vaših pobud. Vsaka kritika vodi k napredku, zato jo bomo z veseljem sprejeli.
Pa ostanite zdravi !
2. PRIJAZNO VABLJENI
1)	Difar specializirana prodajalna
2)	Delovni čas: 10-18h (ponedeljek-petek)
3)	Naslov: Ljubljanska 12c, Trzin
4)	Telefon:+386 1 56411 95
5)	Spletni naslov: www.difar.si
6)	E-naslov: info@difar.si
(dr.med. Ksenija Šelih Martinec)
588100752
Stereotipi, rasizem in diskriminacija
V začetku šolskega leta so tako kot vsako leto na Osnovni šoli Trzin potekale volitve v šolski parlament. Učenci razredne in predmetne stopnje so glasovali za svojega predstavnika, predsednika šolske skupnosti in parlamenta. Med mlajšimi učenci so izbrali Barbaro Šernek, učenko 5. b-razreda, na predmetni stopnji pa se je zgodilo, da sta prvo mesto zasedla kar dva učenca. Predsednika skupnosti učencev šole in šolskega parlamenta sta postala Blaž Abe in Urša Matičič, oba predstavnika 9. razredov.
Vsi trije predstavniki so vodili letošnji prvi šolski otroški parlament, ki je potekal na temo Stereotipi, rasizem in diskriminaci-
ja. Učenci so se v okviru razrednih ur pogovarjali, kaj ti pojmi pomenijo, izvajali delavnice na to temo ter pripravili lastne prispevke za šolski parlament. Na parlamentu so bile njihove predstavitve zelo raznolike. Nekateri so vse tri pojme predstavili, spet drugi so uprizorili dramsko igro na te teme, prebrali lastne misli o srečanju z drugačnimi, nam v šalah prikazali stereotipe o prebivalcih slovenskih pokrajin in še marsikaj je bilo slišati in videti. Med predstavitvijo oddelčnih prispevkov nam je Nika Manevski odpela krasno pesem. Proti koncu parlamenta pa je šolska novinarka Nina Strmljan uspešno vodila debato. Razpravljali smo o tem, ali je pravilno, da so moški na vodilnih mestih in
ne ženske, ali so belci res bolj delavni od temnopoltih, kdo ima pravico do počitka in prostega časa, je to res luksuz, ki si ga lahko privoščijo le bogati, ter o tem, kako pomembno je, da imajo Romi možnost do izobrazbe. Poleg tega nas je pogovor na koncu zanimivo zanesel k stereotipom o Trzincih.
Prav gotovo lahko povzamemo, da je zanimivo slišati, kaj si otroci mislijo o tako perečih zadevah, kot so stereotipi, rasizem in diskriminacija. Zagotovo se je vsem, ki so bili prisotni na parlamentu, utrnila kaka misel in so bogatejši za novo izkušnjo.
Mentorici skupnosti učencev šole: Mateja Peric in Maja Završnik
Ekodan v Osnovni šoli Trzin
V soboto, 7. 11. 2009, smo imeli na naši šoli EKO dan. Učiteljice prve triade smo se odločile, da bomo organizirale tehniški dan. Izbrale smo temo Ravnanje z odpadnim materialom in pripravile različne delavnice. Učenci so se s pomočjo žreba razporedili v skupine. V vsaki učilnici so ob pomoči učiteljic ustvarjali različne izdelke. Izdelovali so lutke, šivali blazinice, izdelovali in okraševali vazice, iz škatel so naredili hiše in sestavili pravo mesto. V eni od delavnic so učenci tkali, iz odpadnega materiala pa so izdelali tudi poskočne žabice. Med menjavo učilnic so s ponosom kazali, kaj so ustvarjali. Po mali-
ci so učenci zamenjali aktivnosti. Vse izdelke, ki so jih ta dan izdelali, so lahko odnesli domov.
Čeprav je bila sobota, nam je čas zelo hitro in prijetno minil. Učenci in učitelji smo bili zadovoljni, saj smo zopet potrdili, da tudi iz odpadnih in naravnih materialov lahko izdelamo zelo zanimive izdelke. Učenci tretje triade so imeli tehniški dan na temo Čebele, ki ga je idejno zasnoval učitelj Aleš Šporn. Preko celega dopoldneva so se prepletale različne dejavnosti v zvezi z obravnavano temo. Učenci so spoznali pomen čebel za človeka in naravo ter če-
belarstvo kot našo naravno in kulturno dediščino. Seznanili so se z zgodovino čebelarstva pri nas, izvorom čebele, njenim razvojem ter različnimi čebeljimi vrstami. Spoznali so člane čebelje družine in pomen vsakega od njih, bivališče čebel in različne vrste čebeljih panjev, čebelje pridelke in njihovo vse-
stransko uporabo. Ponovili so o zgradbi čebeljega telesa in umestitvi čebele v naravni sistem. Učenci so pri likovni in tehnični vzgoji risali panjske končnice ter risali in iz lesa izrezovali čebele. Pri glasbi so poslušali, peli in igrali pesmi o čebelah. Pa tudi brali so različne sestavke o čebelarstvu ter spoznali angleško čebelarsko izrazoslovje. V matematičnem čebeljem kvizu so se preizkusili v spretnem računanju. V okviru gospodinjstva so učenci spekli prave hrustljave medenjake. Na šolo smo povabili tudi dva čebelarja, gospoda Luka Lo-žarja in Francija Strupija, ki sta učencem predstavila ekološko čebelarjenje, pod vodstvom enega od njiju pa so učenci pokazali svoje spretnosti v izdelavi sveč iz čebeljega voska. Seveda je bila tudi šolska malica čebelje obarvana: učenci so se posladkali s sladkim medom slovenskih čebel. Torej - ustvarjalen, zanimiv in poučen delovni dan.
Andreja Karner, Jana Klopčič
Predstavljamo trzinska podjetja
Montaža Škerjanec - tradicija, zanesljivost in inovativnost
Podjetje MONTAŽA ŠKERJANEC d.o.o. s sedežem v IOC Trzin je bilo ustanovljeno leta 1996, pred tem pa je ustanovitelj in direktor podjetja gospod Marjan Škerjanec od leta 1992 deloval kot samostojni podjetnik. Podjetje danes šteje 20 zaposlenih in je eno od vodilnih v Sloveniji na področju specializirane izvedbe suhomontažnih gradbenih sistemov. Podjetje nudi kompletno izdelavo (dobavo in montažo) različnih vrst predelnih in obodnih sten, spuščenih stropov in oblog, suhih estrihov, dvignjenih podov, steklenih predelnih sten z žaluzijami. Podjetje se ponaša z vsakoletnim znakom kakovosti, ki ga podeljuje Gospodarsko interesno združenje su-homontažne gradnje od leta 2004 dalje, kar podjetje uvršča ne samo med vodilne, ampak tudi med najkvalitetnejše izvajalce suhomontažnih gradbenih sistemov. V zadnjem času se podjetje Montaža Škerjanec d.o.o. osredotoča v razvoj in gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih hiš.
Gospod Škerjanec, ali je Trzin po vašem mnenju dobro poslovno okolje za razvoj podjetništva?
OIC Trzin je ena od prvih obrtniško-po-slovnih con v Sloveniji. Idejni koncept OIC se je izkazal kot ugoden za razvoj podjetništva. Ena od prednost OIC je poleg ugodne geografske lege še bližina Ljubljane in z njo povezani prometni obroč.
Kakšno je vaše sodelovanje z Občino? Imate občutek, da ima Občina Trzin posluh za podjetnike?
Sodelovanja z Občino Trzin praktično ni. Pogrešamo neposreden stik z občinsko upravo, županom in predstavnikom občinskega sveta. Podjetniki smo prepuščeni svoji lastni iznajdljivosti. Ne gre za kritiko, toda s strani Občine nas nihče še nikoli ni vprašal za mnenje o razvoju in prioritetah občine ali OIC. Četudi je v letu 1999 občinski svet Občine Trzin sprejel Odlok o ustanovitvi t.i. četrtnega odbora za območje OIC Trzin, le-ta po našem mnenju ni dosegel svojega namena. Odlok med drugimi ureja naloge ter pristojnosti četrtnega odbora za območje OIC Trzin. Četrtni odbor naj bi bil povezovalni, posredniški in združevalni organ med Občino, podjetniki in lokalnim prebivalstvom. Podjetniki žal ne čutimo vpliva in praktične vrednosti tega odbora. Če bi lahko kaj spremenil v okolju, v katerem delujete, kaj bi to bilo? Kot največjo slabost vidim v tem, da ima OIC samo en uvoz iz glavne ceste. Glede na razvojno dinamiko, vse večje število zaposlenih bi OIC nujno potrebovala še vsaj en uvoz in izvoz na glavno cesto. Naša želja in prioriteta je, da bi Trzin in še posebej OIC povezali z ljubljanskim mestnim potniškim prometom. Zaposleni, ki se v OIC vozijo iz okolice Ljubljane, bi s pomočjo »trole« prihranili na času, podjetja sama pa bi na ta račun lahko zniževala obratovalne stroške poslovanja. OIC nudi dobro infrastrukturo, pošto ter tri poslovne banke. Želeli bi si več parkirnih mest, in že kot uvodoma rečeno, dodaten uvoz / izvoz v OIC.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da ima vaše podjetje sedež v Trzinu?
Predvsem ugodna lokacija ter bližina doma. Sam sem namreč Domžalčan, in dobro se spominjam časov, ko je bil Trzin še del Domžal in ko se je sredi 80-ih let prejšnjega stoletja rodila ideja o graditvi obrtne cone. To je bil namreč čas ustanavljanja zasebnih podjetij. So zaposleni v podjetju Montaža Škerjanec d.o.o. lokalci? Ste tudi vi zaradi recesije že odpuščali? Naše podjetje ima večinoma zaposleno lokalno prebivalstvo. V zadnjem letu zaradi posledic svetovne gospodarske krize nismo odpuščali, vsi naši zaposleni pa so ohranili enake standarde iz naslova delovnih in drugih pravic. Ključ do uspeha?
Uspeh našega 17 letnega poslovanja je, da še vedno delujemo v isti panogi, torej
gradbeništvu. Bili smo eno od prvih podjetij v Sloveniji, ki je začelo tržiti in vgrajevati suhomontažne sisteme. V zadnjem času poleg standardne palete proizvodov ponujamo rešitve na področju pasivnih in nizkoenergijskih hiš. Gre za povsem novo filozofijo v arhitekturi in gradbeništvu. Ali s sponzorstvi ali donacijami podpirate tudi lokalno okolje? Ob neurjih, ki so po Sloveniji divjala v lanskem letu, je družina iz okolice Kamnika utrpela veliko škodo, saj jim je poškodovalo ostrešja na domačiji in še dveh gospodarskih poslopjih. Naše podjetje je tako družini, ki je praktično čez noč ostala brez strehe nad glavo, brezplačno izdelalo mansardo, skupaj s preostalimi partnerskimi podjetji, ki so nam donirala mavčne plošče, toplotno izolacijo, podkonstrukcijo in ostali drobni material.
mag. Frane Mazovec
PASIVNA HIŠA
Pasivna hiša je trenutno najoptimalnej-ša energijsko varčna hiša - letna poraba energije za ogrevanje ne presega 15 kWh/(m2a) , kar ustreza letni porabi = 1,5 l kurilnega olja, = 1,6 l zemeljskega plina ali = 2,4 l utekočinjenega naftnega plina na kvadratni meter ogrevane površine -kar 80 % manj kot pri zgradbah, grajenih po trenutno veljavnih predpisih.. Zgradba ne potrebuje konvencionalnega ogrevalnega sistema (peč, radiatorji.). Potrebno toploto v prostorih zagotavlja ogret zrak, ki ga dovaja prezračevalna naprava.
NIZKOENERGIJSKA HIŠA
Nizkoenergijska hiša je energijsko varčna zgradba, ki ne dosega standarda pasivne hiše, vendar ji je po bivalnem ugodju zelo podobna. Letna poraba energije za ogrevanje je med 15 in 30 kWh/(m2a). V zgradbi je potreben konvencionalni ogrevalni sistem. Zelo dobra nizkoenergijska hiša ima vsaj eno od naslednjih komponent: sončno napravo za ogrevanje sanitarne vode in/ali prezračevalno napravo z vračanjem toplote odpadnega zraka.
Predigra v novo leto
Zadnja letošnja predstava gostujočih amaterskih gledaliških skupin je bila predstava Predigra. V soboto, 12. decembra, je v Trzin prišel Teater Harlekin iz Postojne. Predigra je bila pred slabim mesecem dni primer tega, kako lahko tudi slaba reklama postane dobra reklama, namreč odmevnost v medijih je Predigra doživela s tem, ko jo je župnik iz Nakle-ga pri Kranju etiketiral za »pohujšljivo« in s tem sporno, saj naj bi se v njej prikazovalo pretirano namigovanje na seks. V Naklem harlekinovci tako ne bodo več gostovali, saj so jim v tamkajšnjem gledališču odrekli gostoljublje tudi v prihodnje; oder v Naklem je namreč last Cerkve. Po spletu naključij pa je bila Predigra ravno predstava, za gostovanje katere so se že pred spornim incidentom v Naklem odločili tudi v Trzinu. Obisk je bil nadpovprečen, lahko bi rekli, da celo zelo dober; o razlogih kako in zakaj se je tokrat predstavo odločilo priti pogledat toliko obiskovalcev, ne bomo razglabljali. Morda pa vas je Trzince le požgečkal poziv, da se vam v domačem kraju vsak mesec ponuja vsaj ena gledališka predstava! Predigra je nedvomno bila predstava, ki ima sposobnost posrkati gledalca vase, da prične skozi oči igralcev doživljati prikazano. Slišati je bilo veliko smeha ob tem, kako zakonski par, naveličan drug drugega, rešuje situacijo, ko se pred vrati njunega doma znajde ženin ljubimec. In ta smeh tolikšnega števila obiskovalcev je najlepše darilo domačim organizatorjem ob zaključku leta. Pomeni priznanje, da njihov trud le ni zaman. V naslednjem letu se vam, spoštovani obiskovalci, v prenovljeni podobi kudovske dvorane obeta kopica zanimivih prireditev, med katerimi boste lahko našli klasične dramske uprizoritve, komedije, predstave za otroke, predstave domače gledališke skupine in morda vas čaka tudi prvi trzinski kino! Vaše prijave na obveščevalno listo, pripombe, pohvale, predvsem pa kritike in predloge sprejemamo na naš email naslov: kud.franc.kotar@ gmail.com.
Bodite zadovoljni in nasmejani tudi v novem letu 2010!
Brigita Crljenic
Zahvala
KUD Franca Kotarja Trzin se za nesebično pomoč, sodelovanje in materialno pomoč v letu 2009 iskreno zahvaljuje Občini Trzin in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti RS, občinskemu glasilu Odsev, podjetjem Simps's, AS Domžale AC Honda, Kerin.Povirk, Venera shop, Studio G, Tiskarna Vovk, Pizzeria Sestrice, Barca in Slaščičarni Oger.
Za pomoč pri organizaciji miklavževanja pa smo hvaležni Občini Trzin, Osnovni šoli Trzin, Vrtcu Trzin ter podjetjem Schachermayer, Kerin.Povirk, AC Honda, Softnet, Unika TTI in Čuri Muri. Prav tako se zahvaljujemo vsem posameznikom, ki so kakorkoli pomagali, da je društvo v tem letu lažje uresničevalo svoje zadane cilje in s tem pripomoglo k razvoju področja kulture v občini Trzin. Posebna zahvala pa gre vsem prostovoljnim članom, ki svoj prosti čas namenjajo ustvarjanju v našem KUD-u, ter trzinskim društvom, s katerimi dobro sodelujemo.
Hvala vsem!
Kulturno umetniško društvo Franca Kotarja Trzin
Ob 3- decembru -mednarodnem dnevu invalidov
Mednarodni dan invalidov je tisti dan v letu, ki nas vse spomni na svojce, prijatelje, sodelavce in druge ljudi, ki so zaradi invalidnosti ovirani, da bi lahko polno in učinkovito delovali v družbi. Spomni nas na dolžno spoštovanje različnosti, spodbujanje, vključevanje v družbo.
Delovni invalidi so ljudje prav tako kot mi, le da jih je življenje prizadelo s telesno ali mentalno okvaro. To ne pomeni, da so nesposobni. Ob tem dnevu se spomnimo pedagoške akcije Delavni invalidi - vidni ustvarjalci enakih možnosti, ki je potekala v letošnjem letu. Pedagoška akcija je potekala na vseh visokih, višjih, srednjih in osnovnih šolah. Študentje, dijaki in učenci so se seznanili z ovirami, s katerimi se v današnjem času srečujejo invalidi. Tej akciji se je pridružila tudi osnovna šola Trzin. Učenci so s svojimi spisi in risbami predstavili, kako lahko le v trenutku nepazljivosti postaneš invalid. Učenka 9. A razreda Ula Dremelj je pod mentorstvom Marjane Galjot napisala spis LJUDJE S POSEBNIMI POTREBAMI IN ŠPORT: »Prvič sem se srečala z ljudmi s posebnimi potrebami na tekmovanjih orientacijskega teka, kjer je prav posebna panoga - precizna orientacija, krajše Pre-o , kjer lahko tekmujejo enakovredno z zdravimi ljudmi. Ta panoga orientacijskega tekmovanja poteka po urejenih poteh in velja pravilo, da zdravi ljudje ne smejo hoditi po poteh, kjer se ne more peljati z vozičkom. Prav tako zdravi ljudje ne smejo teči. Vsi tekmovalci se držijo teh dveh pravil, saj pri precizni orientaciji hitrost ni pomembna, je pa orientacija zahtevnejša. Če se ne morejo normalno gibati, še ne pomeni, da ne znajo logično razmišljati ter da nimajo dobre prostorske predstave. Dobra prostroska predstava in logično razmišljanje pa je poglavitna lastnost, ki jo mora imeti človek za tekmovanje v precizni orientaciji. Nemalokrat se zgodi, da zmaga kakšen človek s posebnimi potrebami. Ta tekmovanja so tudi višjega kakovostnega razreda in Slovenci smo pretekli 2 leti dosegli zavidljive rezultate. To ni edina športna panoga za ljudi s posebnimi potrebami, je pa ena redkih, kjer vsi športniki tekmujejo enakopravno in se ne delijo na kategorije. Za ljudi s posebnimi potrebami obstajajo še posebne panoge v atletiki, smučanju, plavanju, namiznem tenisu... Ti ljudje lahko prav tako tekmujejo na olimpijskih igrah, le da se njihove imenujejo paraolimpijske igre in specialne igre in so namenjene tudi športnikom z motnjami v duševnem razvoju. Paraolimpijske igre prav tako potekajo vsake štiri leta in na istih prizoriščih kot ostale olimpijske igre. Mislim, da bi si ljudje s posebnimi potrebami zaslužili več pozornosti v športu in seveda tudi drugje. Kot pozornost mislim več objav njihovih rezultatov v medijih, spremljanje invalidov na raznih tekmovanjih in več sponzorstva.«
Medobčinsko društvo invalidov Domžale se vljudno zahvaljuje trzinski Osnovni šoli in koordinatorki projekta Maji Mušič za sodelovanje v pedagoški akciji.
Za MDI Domžale napisal Nejc Lisjak
Pravni svetovalec
S to številko Odseva uvajamo še eno novost. Poslej boste na straneh našega časopisa lahko prebirali pravne nasvete, ki se bodo nanašali na vsakdanje življenjske dileme, s katerimi se srečujemo. Magister prava Frane Mazovec bo za vsako številko obdelal določeno temo s področja prava, pripravljen pa je tudi svetovati ob pravnih zapletih, ki bi zanimali naše bralce. Ker je avtor tudi vešč pisanja, ocenjujemo, da bodo njegova pojasnila zanimivo branje tudi za širši krog naših bralcev.
Dedovanje na podlagi oporoke
Dedno pravo je skupek pravnih pravil, ki urejajo pravni položaj zapuščine in njen prehod od zapustnika na njegove pravne naslednike. Zapuščina je zapustnikovo premoženje, ki je predmet dedovanja. Dediščina je premoženje, ki ga v okviru dedovanja pridobi dedič po zapustniku.
Poznamo dvoje vrst dedovanja: oporočno in zakonito.
Oporočno dedovanje
Bistvo oporočnega dedovanje (dedovanja na podlagi oporoke) je, da gre za omejeno dedovanje, saj zapustnik ne more razpolagati z delom premoženja, ki predstavlja nujni delež. Nujni dediči (potomci, starši, zakonec, zunajzakonski partner) so vedno upravičeni do dedovanja dela njegovega premoženja, ne glede na to, ali v oporoki so ali niso omenjeni. To je njihova zakonska pravica, ki je z oporoko ni mogoče omejiti, razen če obstajajo razlogi, ki dovoljujejo razdedinjenje dedičev.
Oporoka je strogo osebna, kar pomeni, da njeno vsebino lahko določi zgolj in samo imetnik premoženja, ki je predmet oporoke. Zahteva se še, da mora biti oporočitelj star vsaj 15 let in da je razsoden. Oporočitelj mora biti sposoben razumeti pomen oporoke in njene posledice. To se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Oporoka, ki jo napravi nekdo, ki ne izpolnjuje teh pogojev (15 let in razsodnost), je neveljavna.
Oblika oporoke je pogoj za njeno veljavnost. Če je oporoka pomanjkljiva, je to lahko razlog izpodbojnosti, ki jo je potrebno dokazati v postopku pred sodiščem. Oporoke so po svoji obliki različne: lastnoročna oporoka je zasebna pisna oporoka. Oporočitelj jo napiše z lastno roko in jo podpiše. Podpis naj bi stal na koncu oporoke, lahko pa stoji tudi na začetku. Pisna oporoka pred pričami je redna zasebna in pisna. Oporo-čitelj podpiše pred pričami sestavek oporoke (ni potrebno, da ga je sam napisal, mora pa biti seznanjen z vsebino). Priči morata biti prisotni istočasno in se podpišeta na oporoko. Priče ne morejo biti nesposobne, torej priče, ki nimajo poslovnih sposobnosti, ne znajo pisati in brati ter osebe, ki imajo interes na zapuščini, kot npr. zakoniti dediči, oporočni dediči, volilojemniki). Sodna oporoka je redna javna in ustna oporoka. Oporočitelj izjavi svojo voljo pred sodnikom, ta mora zanesljivo ugotoviti njegovo identiteto in zapisati oporoko. Oporočitelja mora opozoriti na tista razpolaganja, ki niso v skladu z zakonom. Mora pa jih zapisati, če oporočitelj vztraja. Če oporočitelj ne zna brati in pisati, morata biti navzoči še dve priči. Notarska oporoka se lahko sestavi na dva načina: oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave opo-ročitelja (podobno kot pri sodni oporoki) ali pa oporoko sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev. Mednarodna oporoka je oblika javne oporoke. Oporoka mora biti pisna, oporočitelj mora podpisati (ali izjaviti, da je njegova) pred dvema pričama in pooblaščeno osebo. Oporočitelj podpiše vsak list oporoke, priči in pooblaščena oseba le na koncu (prisotni morajo
biti hkrati). Za priče ni pomembno, da razumejo jezik oporoke. Ustna oporoka je zasebna, izredna oporoka, ki ni vezana na listino. Oporočitelj poda ustno izjavo pred dvema sočasno navzočima pričama. (Za priče velja isto, kot pri sodni). Dopustna je ob pogoju izrednih razmer (potres, požar, nenadna huda bolezen, nesreča ...). Priči morata izjavo čim prej zapisati in izročiti sodišču (ali podati ustno izjavo pred sodiščem). Veljajo tista razpolaganja, ki jih priči izjavita soglasno. Ne veljajo razpolaganja v korist prič ali oseb, ki so s pričami v razmerju sorodstva ali svaštva do 3. kolena. Ponareditev takšne oporoke je razlog za dedno nevrednost. Ustna oporoka velja 30 dni po prenehanju izrednih razmer. Primer : Neko nedeljsko popoldne vdovec, gospod Jože iz Jemčeve ulice v Trzinu, v znanem trzinskem lokalu pred pričami napravi pisno oporoko, v kateri vse svoje premoženje (hišo z zemljiščem) zapusti enemu od štirih sinov.
Vprašanje: kakšen delež pripada vsakemu od preživelih štirih sinov po Jožetovi smrti ?
Odgovor: Sin, kateremu je z oporoko pred pričami zapustil vse svoje premoženje, bo dobil 5/8 ali 40 odstotkov idealnega dela na hiši z zemljiščem, ostali trije sinovi pa so upravičeni do nujnega deleža, ki znaša polovico dela, ki bi jim pripadal, če ne bi obstajala oporoka in bi dedovali na podlagi zakona (Zakona o dedovanju). Vsak izmed preostalih sinov bo prejel 1/8 idealnega deleža na h iši z zemljiščem.
Na zapuščinski razpravi bodo vsi sinovi seznanjeni z vsebino oporoke. V kolikor bodo preostali trije sinovi zahtevali nujni delež po svojem očetu, jim to pripada po samem zakonu, četudi je njihov oče hotel vse svoje premoženje v celoti zapustiti samo enemu izmed sinov. Nujni dediči morajo na zapuščinski razpravi izrecno zahtevati nujni delež, saj ga sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti.«
mag. Frane Mazovec, univ.dipl. pravnik
» NVO stičišče Srca Slovenije
O,5 odstotka za NVO
Podarite 0,5% dohodnine nevladnim organizacijam in z donacijo omogočite, da bodo prispevale h kakovosti bivanja v naši družbi.
ZAKAJ? Ker vas to nič ne stane in lahko s tem sami določite, komu boste namenili vaš denar. S tem nimate nobenega stroška, saj drugače teh 0,5% pustite v državnem proračunu.
KDO? Možnost donacije imate vsi, ki oddajate dohodninsko napoved. Če že plačujete dohodnino, jo namenite tistim, ki so vam pri srcu.
KOMU? Odločite se lahko za največ pet organizacij, ki jim boste namenili skupno 0,5% vaše dohodnine. Seznam upravičencev določi vlada na predlog Ministrstva za finance vsako leto do 31. julija za leto, za katero se namenja dohodnina. Seznam upravičencev je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 61/09 in 75/09 in ga najdete na spletni strani regionalnega stičišča NVO Srca Slovenije.
KAKO? To lahko storite kadar koli, na spletni strani, preko sistema eDavki ali pisno oziroma ustno na zapisnik pri davčnem organu. Obrazec in seznam boste našli na www.srce-me-povezuje.si. Več informacij na:
info@srce-me-povezuje.si ali 059 927 619.
Ligaška tekmovanja so končana
V minulem mesecu smo bili šahisti nadpovprečno aktivni, saj smo igrali kar na dveh frontah. O razpletu v Drugi slovenski zahodni ligi sem že poročal, malo za tem pa se je z dvema igralnima koloma končala tudi Osrednja slovenska liga. Tukaj je bil finiš izredno razburljiv, saj je naključje hotelo, da se prav v zadnjem kolu med seboj pomerita dve ekipi, ki sta se borili za obstanek v prvi ligi, to je za osvojitev vsaj osmega mesta. Ena od njih je bila trzinska ekipa Buscotrade, njen nasprotnik pa moštvo iz Podpeči.
V dramatičnem vzdušju, ko je naš nasprotnik po dveh končanih partijah že vodil z 1% : sva morala oba preostala igralca (avtor tega prispevka kot kapetan in Borut Bajec) zmagati, da bi ekipa dosegla želeni cilj. Po štirih urah »garanja« se je izšlo kot v pravljici: oba sva vknjižila celi točki in odleglo je tako nama kot tudi prisotnim navijačem, ki skorajda niso verjeli v tak razplet. Moštvo Pecos Pub je že prej končalo svoje srečanje in osvojilo končno peto mesto, ekipa Buscotrade pa je z omenjeno zmago prišla celo do uvrstitve na sedmo mesto. Lestvica prve lige je izgledala takole:
1.	ŠS Bor Dob	24,5 tč
2.	ŠK Komenda Suma	20,5 tč
3.	DU Komenda	19,0 tč
4.	ŠK Višnja Gora	18,5 tč
5.	Pecos Pub Trzin	18,5 tč
6.	ŠD Barob Šmarca	17,0 tč
7.	Buscotrade Trzin	16,5 tč
8.	ŠD Črni graben	16,5 tč
9.	Podpeč	15,5 tč
10.	ŠK Kamnik	12,5 tč
V drugi ligi so barve Trzina branili igralci ekipe Dom-In Agencija za nepremičnine, ki se je v okviru svojih možnosti kar uspešno kosala z nasprotniki in ob koncu s 15 in pol osvojenimi točkami zasedla šesto mesto. Naj omenim, da je nad obema omenjenima ligama še tako imenovana Super liga, kjer pa že drugo leto zapored »gospodari« ekipa MKK Senožeti.
Popolnoma sproščeni in brez skrbi glede uvrstitve smo tri naše ligaške ekipe prijavili na vsakoletni zaključni turnir vseh v ligi na-
stopajočih moštev. Tudi udeležba iz drugih društev je bila kar množična, tako da smo nastopali v konkurenci 22 ekip. Odigrali smo pet kol po švicarskem sistemu izbire nasprotnikov, med samim turnirjem pa je bila še podelitev medalj in pokalov za najboljše. Letos v samem ligaškem delu nismo bili kdove kako uspešni, zato pa so odlične dosežke dosegli štirje naši člani, ki so prejeli zlate medalje za uspeh na posameznih deskah. Prav je , da jih posebej navedem in pohvalim: najboljši šahist na prvi deski prve lige je bil igralec ekipe Buscotrade Trzin Marjan Oberč, na drugi deski je blestel Ne-sib Jukan, kot prva rezerva pa Kostja Konvalinka (oba člana ekipe Pecos Pub ). Tudi v drugi ligi smo imeli najboljšo drugo desko: naš predsednik Slavko Mlakar je osvojil zlato z 79%-nim izkupičkom. Omenjeni turnir v pospešenem šahu se je znova končal z zmago favoritov, to je ekipe MKK Senožeti, ki je minimalno prehitela dve moštvi iz Komende. Trzinci smo igrali v okviru pričakovanj in se uvrstili na 10. mesto (Pecos Pub), tik za njimi z istim točkovnim izkupičkom je bila ekipa Buscotrade, moštvo Dom-In Agencija za nepremičnine pa je ob koncu zasedlo 19. mesto. Letošnja uradna tekmovanja smo torej končali in pred nami je še novoletno srečanje, že januarja pa bomo znova za šahovnicami v okviru Ljubljanske delavske lige.
Andrej Grum
Vabilo na plesno delavnico
UČENJE PLESOV SLOVENSKIH POKRAJIN
Spoštovane občanke in občani! Turistično društvo Kanja Trzin in njegova folklorna skupina Trzinka vabita v letu 2010 na plesne delavnice - učenje plesov slovenskih pokrajin, ki bodo enkrat mesečno, PRVA -PREKMURSKI PLESI, 29. januarja 2010 ob 19.30. v Kulturnem domu Trzin, Mengeška cesta 9, Trzin.
Potopisno predavanje o Tajski
V Dvorani Marjance Ručigaj je v torek, 8. t.m., gospod Miro Štebe pripravil izredno zanimivo potopisno predavanje s potepanja po Tajski. Ne samo dobri posnetki na več kot 300 diapozitivih, temveč razlaga zgodovinskih, kulturnih in življenjskih razmer na Tajskem so bili za prisotne več kot zanimivi. Podajanje pa prisrčno, saj sta bila ob njem na Tajskem njegova sinova, ki sta se v skupini pohodnikov prav dobro obnesla. V imenu PD Onger in TD Kanja Trzin se Štebetu za lep večer lepo zahvaljujem.
J. valenčak
Vezi, Vezi
Pridite, zabavno je!
Skupina šestih tečajnic pod vodstvom gospe Majde zaključuje semester vezenja. Dobivamo se vsak ponedeljek in poleg rešeljeja, ažurjev, toleda in podobnih tehnik vezenja se dve uri zelo zabavamo. Izmenjujemo informacije iz Trzina, Ljubljane in Kureščka. Menjavamo kuharske in zdravstvene izkušnje, vmes pa vezemo in ustvarjamo prelepe izdelke. Le-te potem tudi dvakrat letno prikažemo na razstavi. Ponedeljki so rezervirani za smeh in dobro voljo, če pa je vmes še kakšno praznovanje, se pogostimo in zabavamo tudi na ta račun. Zato prisrčno VABIM vse, ki se jim zdijo zimski večeri dolgi in turobni, da se nam pridružijo v naslednjem semestru, ki se bo pričel V PONEDELJEK, 18. JANUARJA 2010, ob 1630 v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12/ f. Za prvo uro ne potrebujete ničesar razen dobre volje, vse drugo dobite od naše voditeljice. Pa še to: če imate pomisleke, ker ste začetnice, ne skrbite. Učenje je individualno, vsaki se Majda posveti glede na njeno znanje. Še enkrat lepo vabljene, naredite nekaj zase in se nam pridružite.
Dunja špendal
Na Kras z veliko začetnico
Kot vse kaže, bo zima v kratkem zakorakala v deželo na sončni strani Alp, in ko stisne mraz, je včasih še kako pri roki, če jo lahko uberemo kam na toplo, na primer v zaledni primorski del Slovenije, natančneje v enega od kraških območij, ki je dalo ime vsem tovrstnim pokrajinam po svetu. Poznavalci ste že ugotovili, da imamo v mislih Kras, zapisan z veliko začetnico. Zakrasela obmejna planota je dala ime kraškemu površju in kraškim pojavom širom po svetu. Njen manjši del je tudi v Italiji, kjer se imenuje Carso. Tokrat vas vabimo na potep po tem delu naše deželice, ki ga je v nekaterih verzih tako lepo ovekovečil pesnik Krasa Srečko Kosovel. Na kraški planoti čepi cela kopica slikovitih kamnitih vasic, kjer si hiše zaradi burje hodijo po prstih. Med njimi so med vinogradi, goličavami in temnimi krpami gozda speljane lepo asfaltirane stezice, ki kar vabijo k odkrivanju, visoko pa jih cenijo tudi kolesarji. Kras slovi tudi po dobrih oštarijah, gostiščih, ki so jih že davno, še v jugoslovanskih časih, nadvse cenili italijanski gostje, zdaj pa jih odkrivajo tudi Slovenci. V ta del Slovenije vas vabimo tokrat, ker pa je tam res veliko možnosti za zanimive izlete, vam zdaj ne predstavljamo le enega cilja. Cilj naj bo naključno odkrivanje lepih kotičkov Krasa.
Po zahodni meji Krasa, kjer se planota stika z obsežno Padsko nižino, poteka izrazita, več kot tisočletje nespremenjena narodnostna meja med italijanskim prebivalstvom na ravnini in slovenskim na vzpetem svetu. Planota se dokaj strmo dviguje nad sosednje pokrajine, z izjemo na jugovzhodni strani, kjer je stik manj izrazit. Značilna je močna prevlada apnenca s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi oblikami. Najbolj znane kraške jame so Vilenica (verjetno najstarejša turistična jama na svetu), Lipiška jama, Di-vaška jama, Kačna jama, Briškovska jama (Grotta Gigante) v Italiji in v seznam svetovne dediščine vpisane Škocjanske jame na jugovzhodnem robu pokrajine. Najvišji vzpetini sta Veliko Gradišče (741 m) na južnem in Trstelj (643 m) na severnem obrobju.
Zaradi strme stopnje, preko katere se Kras spušča k morju, ga blažilni vplivi morja težje dosegajo. Ker ga na severovzhodu obdajajo visoke kraške planote, kjer se stikajo sredozemski in celinski vplivi, sta značilni dobra prevetrenost in v zimskem času pogosta burja. Kljub obilju padavin zaradi zakraselosti z izjemo Doberdob-skega jezera v Italiji ter majhnih lokev za tradicionalno vodooskrbo prebivalstva in kali za vodooskrbo živine tu ni površinskih voda. Tekoče vode na njegovem obrobju pa takoj poniknejo. Značilna prst je rdečkasta jerina. Gozd porašča slabo tretjino ozemlja, njegov delež pa stalno narašča. Najbolj zastopani drevesni vrsti sta črni gaber in umetno nasajen črni bor. Zaradi površinske sušnosti je Kras požarno najbolj ogrožena slovenska pokrajina. Morda niste vedeli, a izraz kras (kraški, zakrasevanje ipd.) izhaja prav iz imena te istoimenske slovenske pokrajine, zato ji nekateri pravijo včasih tudi matični ali klasični Kras. Na Krasu se je rodilo krasoslov-je, beseda pa je v več različicah tudi mednarodno uveljavljena. Beseda kras je po mnenju jezikoslov-
cev še predindoevropskega izvora. Osnova ji je izraz karra v pomenu »kamen«, v raznih oblikah pa jo je mogoče zasledili tudi v romanskih dialektih v Alpah in južno od njih. Kako je potekal razvoj ljudskega pojmovanja kras, ki pomeni kamnito površje in je do danes v glavnem že zamrlo, do nastanka pokrajinskega imena Kras, še ni povsem dognano. Slovenski strokovni izraz kras ni povzet po ljudskem izrazu, temveč po imenu istoimenske po-
krajine. Strokovni izraz kras uporabljajo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki in v najnovejšem času večinoma tudi Srbi. Italijani jo torej imenujejo Carso, Nemci pa Karst. Termin karst so prevzeli še vsi ostali germanski jeziki in francoščina, od Slovanov pa Rusi in Bolgari ter deloma Srbi. Hrvati so nekoč uporabljali kras, karst in krš, zadnji čas pa je v rabi le še krš. Nekaj dodatnega znanja v prihodnjih, bolj ali manj prazničnih dneh nam ne bo škodilo! Na krasu domuje tudi burja, ki »ni le nadležen veter in ga ne za-trejo niti dobro zaprta vrata ter okna, temveč tudi zelo koristen. Med drugim nam očisti ozračje in poveča vidljivost, predvsem pa je koristen, kadar prijetno osuši prašičje noge, natančneje njihove zgornje dele, iz katerih dozori slastni kraški pršut«. Takole je zapisal nekoč študent ene od slovenskih fakultet, in še kako prav je imel, mar ne? Pršut in teran vam bosta še bolj teknila, če boste spoznali pokrajino iz prve roke. In čim več podobnih potepanj tudi v letu, ki prihaja, in nikar ne posedajte preveč za TV-pečjo...
Vkup spravil: Miha Pavšek
Škavnica je okrogla ali podolgovata skalna vdolbina, ki nastane v apnenčasti kamnini zaradi korozije.
Nastane na tistem delu kraških skal, kjer voda ne more odtekati. (Foto: Miha Pavšek)
Vsakega malo in brez ocvirkov
Tudi novembrska megla nam lahko ponudi slikovite motive. (Foto: T.M.)
Pa ne da se vam kolca po septembrskem vremenu? Roko na srce - tudi oktober je čisto dober! Pa ne zaradi tega, ker pravi tako star vremenski pregovor, temveč tudi do sedaj nismo imeli več dni trajajočega slabega vremena. Na drugi oktobrski vikend, ko smo morali prestaviti izlet trzinskega DPM v Rakov Škocjan, pa smo tako ali tako že pozabili. Kot rečeno, se bomo vremenu v letošnjem zlatem septembru še dolgo (po-)klanjali. Neurij, ki so na začetku minulega meseca povzročila nekaj težav v severozahodni in severni Sloveniji, na našem koncu ni bilo čutiti. Pač, 16 litrov padavinskega pridelka v začetku septembra res ni nič posebnega. Povsem drugače je bilo takrat na primer na Ljubelju (natančneje - na avstrijski strani) in v Kranjski Gori, kjer so namerili 233 oziroma 207 litrov dežja.
Vremenska podoba septembrske in deloma tudi oktobrske pokrajine nas bo morala tolažiti še vse do snežnih dni. Povedano na kratko in jedrnato - tovrstno vreme bi morali spomeniško zaščititi. Kaj pa če bi ustanovili morebitno »Civilno pobudo za lepo vreme«? V Trzinu bi imela gotovo veliko članov ali pa vsaj simpatizerjev. Tudi v tem pogledu smo Trzinci podobni večini drugih Slovencev, ki raje pasemo »firbec«, kot da bi pomagali, kar še posebej velja za »blo-karje«. Na srečo pa je tudi med njimi nekaj izjem, ki potrjujejo pravilo. Družinskemu delu na območju T3 so se sedaj začeli pridruževati tudi starostniki, prvi naseljenci v novem bloku na jugovzhodni strani Ljubljanske ceste. Z dvignjenimi prehodi za pešce smo jim olajšali prehod in vstop na »družinsko« stran naselja, na asfalt ob Pša-ti pa bodo morali še malo počakati. Prav ti »sporni« prehodi so z vidika varnosti ena največjih pridobitev Trzina v zadnjem času. Marsikateri voznik jih še sedaj občuti tudi »od spodaj«, natančneje le prvega od treh, ker že pri naslednjem upočasni vožnjo. Žal je tudi pri nas včasih na kupu toliko prometnih tabel in znakov, da kakšnega spregledamo. Več pa je voznikov, ki jih sploh ne gledajo oziroma tudi če jih gledajo, jih ne vidijo.
Ker so volitve že »ob letu osorej«, se nam ni bati, da ne bi dočakali v naslednjem letu dni tudi te »zgladitve« trzinskega površja. Vendarle pa lepo napredujejo tudi dela na Mlakarskem krožišču in prestavitev vodov vzdolž Ljubljanske ceste; slednja je namreč pogoj za njeno posodobitev do Gregče-vega oziroma »vojnega« mostu čez Pšato. Bolj kot opazovanje, včasih ne prav »nadzvočno« hitrih cestarjev (letos se ne morejo izgovoriti niti na vreme), pa je ob trzinskih deloviščih obnašanje udeležencev v prometu. Tudi tisti, ki niso na kakršnihkoli kolesih, vozi(m)jo pogosto v nasprotno smer, tudi po enosmerni. Višek težav pa je
povzročal začasen dovoz do »najboljšega soseda«. Posamezni neučakanci v prometni konici, ki niso mogli počakati pred začasnim semaforjem, so zapeljali kar skozi prehod med banko in trgovino. Še bolj zanimiva pa je bila voznica (tudi dejansko blondinka), ki je neko soboto dopoldne parkirala jeklenega konjička na voznem pasu, s čimer je povsem zaprla začasen uvoz oziroma izvoz ter odšla meni nič -tebi nič na bližnji bankomat! Eh, spet sem zašel stran od vremena, pa saj je bilo dogajanje po Trzinu minuli mesec precej bolj »adrenalinsko« kot pa vreme. Sto raznoraznih sestankov, začetek krožkov, zbori lastnikov in kar je še tega je povzročilo, da nismo opazili, kako (pre-) toplo je bilo zunaj. September je bil v večini naših krajev že osmi zaporedno pretopli mesec glede na dolgoletno temperaturno povprečje! V Ljubljani je bil s 17,4 °C sedmi najtoplejši po letu 1948, v Biljah pri Novi Gorici pa celo drugi najtoplejši po letu 1962. Obdobje petih mesecev maj-sep-tember pa bo marsikje takoj za letom 2003 najtoplejše v zadnjem stoletju. Na območju Ljubljanske kotline je bil tako tudi september za 1-2 Celzijevi stopinji pretopel, nadpovprečno pa nas je grelo tudi sonce. Imeli smo 13 dni z večinoma kratkotrajno meglo, precej podpovprečno količino padavin (močan presežek so zabeležili v SZ in S Sloveniji), ki se je nabrala v osmih padavinskih dneh. Le dvakrat pa je padlo v enem dnevu več kot 10 litrov vode na kvadratni meter.
Na račun septembrskega pomanjkanja mraza in padavin so listavci še sorazmer-
no dobro olistani, a prav dolgo to ne bo več (vz-)trajalo. Spomnimo se pregovora: Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče. Pobrskajte torej še za zadnjimi kostanji, letos so menda medeni, preden stisne mraz. Pa saj so kmalu že počitnice, za šolarje seveda. Starši pa bomo imeli v »mrtvaškokrompirjevem« tednu še kakšno skrb več; da bi vsaj vreme zdržalo. Tudi sitne ose so menda jesenske znanil-ke hude zime. Da le niso sitne »babe«, saj so imele letos poletje vse do začetka tega meseca, in če jim še to ni dovolj, potem nas res čaka huda zima. Ampak do te je še daleč in zato se bo do takrat vsak dan proti večeru še velikokrat stemnilo do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
POSTAJA/OBDOBJE	NOVEMBER 2009
Grosuplje	99
Domžale	102
Trzin	103
Letališče Brnik	111
Stražišče pri Kranju	123
Krvavec	124
Ljubljana Bežigrad	127
Moste pri Komendi	140
Vrhnika	185
Padavine novembra 2009 na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m2) (Vir: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS, zasebna vremenska postaja Trzin).
III
•LDS
Spoštovani občani, občanke in delavci občinske uprave Trzin
Leto 2009 se izteka.
Prežeto je bilo z mnogimi težavami pa tudi uspehi. V novem letu 2010 vam želimo obilo zdravja, sreče, poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Svetniška skupina in člani OO LDS Trzin
Obvestilo in vabilo!
Turistično društvo Kanja ima na sedežu društva /CIH, Ljubljanska 12/f Trzin - tel. 01 564 47 30/ na voljo:
-	NOVOLETNE VOŠČILNICE in priložnostna darila
-	SLIKE ČLANOV TD KANJA /uokvirjene/, primerne za darila
TD KANJA TRZIN VABI V SVOJE DELAVNICE:
-	rezbarsko delavnico - vsak torek ob 17.00 v OŠ Trzin
-	slikarsko delavnico - predvidoma ob ponedeljkih/glej informacije/
-	delavnico ročnih del - vsak ponedeljek ob 16.30 v CIH
-	folklorno skupino Trzinka - vaje vsak četrtek ob 20.30 v OŠ
PODALJŠANJE NATEČAJA do 31.1.2010:
-	NATEČAJ ZA FOTOGRAFIJO "Trzin v vseh letnih časih" in
-	NATEČAJ ZA IZBOR NAJBOLJŠEGA TURISTIČNEGA SPOMINKA v letu 2009 /glej Odsev št. 3, marec 2009/
Zahvala
Po težki bolezni se je od nas poslovil
Janez Žnidaršič
rojen 1938. leta v Franciji
Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem, znancem, posebno še ge. Majdi Uršič, za pomoč, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje. Zahvaljujem se Društvu upokojencev Trzin, TD Kanja, gasilcem in lovcem.
Zahvaljujem se tudi g. Pavliču za govor in g. župniku iz Velikih Lašč za opravljen obred.
Žena Zvonka v imenu sorodstva
Obvestilo
o legalizaciji orožja
Upravna enota Domžale v skladu z 31. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju - Zoro-1B (Uradni list RS, št. 85/2009), obvešča vse imetnike, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest orožja ali nošenje orožja, da lahko v roku od 14. novembra 2009 do 14. februarja 2010 vložijo vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine.
Obrazec vloge za legalizacijo orožja je na voljo v sprejemni pisarni Upravne enote Domžale. Za vlogo je potrebno plačati upravno takso v višini 3,55 EUR. Taksa za izdano odločbo o legalizaciji orožja oziroma izdano ustrezno listino je odvisna od kategorije orožja oziroma vrste orožne listine. Imetnike orožja opozarjamo, da ob oddaji vloge orožja ne prinašajo na upravno enoto.
Po prejemu vloge bomo izdali potrdilo, ki bo imetnikom omogočalo prenos prijavljenega orožja k izbranemu puškarju in na pristojno upravno enoto. Brez ustrezne identifikacije orožja in ugotovitve njegove brezhibnosti njegova legalizacija ne bo možna, zato je pregled orožja obvezen.
Posebej opozarjamo, da se v primeru posesti eksplozivnega orožja, (14. točka 4. člena Zakona o orožju), o tem takoj obvesti tukajšnji organ ali policijsko postajo. Za odstranitev bodo poskrbele ustrezne strokovno usposobljene osebe.
Upravna enota Domžale
Vljudno vabljeni na odprtje arheološke razstave
Ongrovci
- arheološke priče preteklosti,
ki bo v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12 f v Trzinu, vtorek, 19. januarja 2010, ob 19. uri.
Organizatorja razstave:
MM:K
Medobčinski muzej Kamnik	Občina Trzin
Muzejska p ot 3,1421 Kamni k in Mengeška cesta 22,1236 Trzin
Sodobne projektne rešitve
Apeling inženiring d.o.o.
MODRA ŠTEVILKA
(((•080 88 42)
Reševanje in urejanje zemljiško-knjižnih zadev, medsosedskih sporov ali zapuščinskih postopkov
Podjetje Apeling, ki na regionalnem področju združuje tim strokovnjakov s področja arhitekture, gradbeništva, ekonomije in prava je prava izbira za reševanje težav po mirni, enostavni in učinkoviti poti.
S svojim znanjem, izkušnjami in poznavanjem problematike vam nudijo rešitve pri:
-	medsosedskih sporih
-	neurejenih dednih sporih oz. pri nerešenih zapuščinskih postopkih
-	ureditvi parcelnih meja
-	spornih zapuščinskih zadevah pri nujnih deležih
-	iskanju slovenskih izseljen-
cev po svetu pri reševanju nujnih deležev
-	urejanju nerešenih služnostnih zadev za dostope in napeljave
-	motenju posesti- urejanje in zastopanje stranke pri reševanju in pogajanju z »vsiljivci« na vaših parcelah
-	sodelovanje na javnih razpravah
Gotovo si ne želite neprijetnih tožb, urejanja problemov na sodiščih ter dolgotrajnih in dragih postopkov? Strokovnjaki s podjetja Apeling vas s pomočjo postopkov me-diacije s pravno, geodetsko in
projektantsko ekipo pripeljejo do željenih ciljev.
Naj na koncu še omenimo, da podjetje Apeling hitro in enostavno uredi tudi vpis etažne lastnine, vpis v zemljiško knjigo, vris v kataster, vpis in izbris hipotek, pridobivanje soglasij, pogojev in pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, lega-
lizacijo črnogradenj ter vse storitve na področju nepremičninskega poslovanja in projektiranja stanovanjskih in poslovnih objektov.
Več o ponudbi si lahko ogledate na www.apeling.net in www.sosedski-spori.si ali pa jih pokličete na brezplačno številko 080 88 42. Apeling d.o.o., Puchova 5, Radomlje.
Vsem poslovnim partnerjem ter občanom želimo vesele božične praznike in veliko zdravja in sreče v letu 2010!
Slaščičarna OGER
st<iti Trzin, Mengeška 2t>
Mudimo VLim wliko izbiro potočnih in otrráfcth tort ^o tujih katalogih, dom j to po ti coj toliki i oddane domaČe lakote in ost Lil c slaščice
Za božič in novo leto 6e biti amo vsem občanom in kupcem.
Tel,: 20 SO, odprto vsak tian od 7. do 2I.ÏO pre
MARJAN HABAT s.p.
Habatova ulica 12, Trzin GSM: 041 650 417
avtoprevozništvo, gradbena mehanizacija, urejanje parkov
Srečno 2010!
kartice zvestobe Lekarne Ljubljana \
VLAZILNIK ZRAKA ULTRABREEZE
Redna cena: 88,30 EUR akcijska cena popust
52,98 EUR 40 %
POLAR F6
Redna cena: 110,00 EUR akcijska cena popust
71,50 EUR 35 %
V LEKARNO LJUBLJANA PO DARILA
DARILNI KATALOG NA: www.lekarnaljubljana.si

Akcijske cene iz darilnega kataloga veljajo izključno ob predložitvi kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Ponudba velja od 17. 11. 2009 do 31. 1. 2010 oziroma do odprodaje zalog.


garmín

Ito"1' ,.„ j^tůSÍ
opi
Pradfljfl jn vgracfnja luvlgicij Gjirmdn.



Ugnífni rtShoiflriki
pjktll Ji rnlaiiř. lia
ItC.'-U
Pu du/ji-j y
'f'ri -'I^ÍJ íi -■	........m- i-nk-j.-u.-iii,- ,> < f	ill JI HH™ ^FT
AvtoAkustika
Ljubljana. Uojk&vđ «sta se, |041 ) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, [031 ) SSS 333 larie, Kamniška »sta 24, [041 ) 933 9BB Kamnih, Perovo 2ó, [Q31J55S222 ww w.avtodkustikâ.ii
S
ercator
Samopostrežna prodajalna Trzin
Obratovalni čas v mesecu decembru:
od ponedeljka do petka: 7:00 -10:00 ure sobota: 7:00 - 17:00 ure nedelja: ZAPRTO
četrtek, 24.12.2000:7:00 - 17:00 ure petek, 25.12.2000: ZAPRTO sobota, 20.12.2000:0:00 -12:00 ure
četrtek, 31.12.2000:7:00 - 17:00 ure	__
petek, 01.01.2010: ZAPRTO	J^BťCBtOť
sobota, 02.01.2010: ZAPRTO