Uresničenje naših nalog v letu 1949 pomeni zagotoviti zmago socializma v naši državi Beograd, 1. fan. (Taning). Predsed-nft vlade FLRJ Jugoslavile maršal Tito je fanel danes opolnoči naslednji govor: Državljanl tn državljanke, iovarišl fei tovarišice! Mlnilo le teto 1948 In pred nami je aovo leto 1949. Lansko leto 1948 bo za-beleženo v zgodovini naših narodov kot teto velikih delovnih zmag, toda tudi Tseh mogočih preizknšenj, pri katerib se je še enkrat pokazalo, kaj lahko vzdr-žijo narodi naše države, ki gradijo za-vedno svoje novo življenie. Delovno Ijudstvo naše države tairko zarcs s ponosom reče, da je izvrševalo v tem letu zavestno vse naloge, ki so ga čakale. V tem teto so bili doseženi veiiki uspehi. O teh uspebita ie bilo te dni z izredno jasnostio govora v Ljud-ski skupščini, in sicer tako v poročilih ^esomib ministrov zvezne vlade kakor t razpravi Ijudskih poslancev glede vpra-šanj novega proraeuna za leto 1949. To niso kakšne poljubne številke, ampak dejstva, vidna in otipljiva, ki govorijo o deiovnem junaštvu in zmagab naših delovnib Hudi, katerih posledica so nove tovarne, nove ceste in železnlce, na tl-soče novih poslopij, nove eiektrične cen-trale io številni drngi uspehl astvarjal-nega deta našega deiovnega Ijudstva, kl so danes najzgovorneiša priča zma-govite graditve socializma v naši državi, bkratl pa tadi naipreprtčljiveiši argument proti vsem tistlm, kl mežiio in nočejo videti naše stvarnosti, naše zmage. Vse to priča o skrajni Intenzivnosti in prizade\nosti našega delovnega liud-sfra pri delu v minulem ietn 1948. O našlh težavah h» ovlrah ste že sH-šali in brali, ker Je bilo te dni o njih govora t Liudski skupščlni. Tam smo jih morali odkrito navesti bi govoriti o teh stvareh našim delovnim državlja-noin, pa naj narn je bilo še tako iežko. MLslimo, da smo to morali storlti, da bi bila laže razumljive mnoge stvari tako v lanskem Istu 1948, kakor v bodočem letu 1949. Naše delovno Ijudstvo mora vedeti, zakaj je pot naše socialistične gradltve tako težka in trnova. To Ijud-stvo mora vedeti tudi to, da bomo prisli tnai po tej trnovi potJ do cilja. Vedeti mora, odkod to breme, zakaj je in zakaj ga moremo in moramo prenasatL Vem, da bo mnoge vse to presenetilo, toda to naj nikogar ne razočara. Naši delovni liudje žeUio, da ve za 4o našo trnovo pot graditve socializma v naši državl tudi deiovno Hudstvo dru-gih držav, da zve pravo resnico o nas, da ve, da prenašamo navzlic vscra kri-vicam proti nam stoično vse žalitve in L osiajamo zvesti načelom nauka, ki nas P reže z delovnlm ljudslvom vsega sveta. Navzlic temu, da hočejo prikriti to res-nlco z vsemi silami pred delovnira Uudstvom drugfh držav, pa si bo ta resnica nekega dne vendarle atrla pot po vsera svetu in razbila vse laži o nas. Dejanja našega delovnega Ijudstva go~ vorijo o tera glasneje, kakor pa to lahko storijo razne radljske postaje, ki nas danes tako kričavo oapadajo. Naši na-rodj prenašajo mirno nezaslišane ža-Iitve in v tej mirnosti In dostojanstvu ie njihova vellčlna. VeHčina Ijudstva kake države se ceni po tein, kako se ponaŠa v dneh najtežith preizkušenj in po tem, kaj ie delovno Uudstvo kake države sposobno vzdržati in kaka je njegova tnoralna sila v dneli najtežjih prcizkušcnj. Vidite, tako moralno silo so pokazaU naši narodJ 27. marca 1941, tako ffioralno silo so pokazali v vetiki osvobodilni volni od 1941 do 1945, tako moralno silo kažejo naši narodi danes pri najtežjib naporih graditve boljše in srečneiše družbene ureditve — socla-Uznia v naši državi. Težko natn ie. Toda, kaj pa nam je bflo laliko. Navadili smo se na težave, toda ne moreio nas omajati, kaj še le stretL Verjeli smo v ztnago in borilf smo se tnkrat, ko Je vsa Evropa iečala v fašistlčni temi, ko ie že velika mno-žka l|udl izgubita upanje in začela ve-rovati, da je zmagalo zlo za dolgo Časa. Mi tudi danes ne oraahujemo. Tisti, ki upajo, da nas bodo s klevetarai In lažmi prisiliii, da bi priznali, da resnica n\ reinica, oaj vedo, da to nl prav. Lju-be^en do resnice in pravice je prl nas tlsia sila, ki nam tte dovclniie, da b3 bfli brez hrbtenice. To lastnost smo po-dedovali od naših prednlkov in jo sma« tramo za naiboljšo lastcost, ki jo tnore iraatj ne samo sleherni komunist, inar-več tudJ sleherni poštenjak. Tako mo-ramo vzgajati tud! naše člane Partije in našo mlado generacljo. Preprlčani smo, da bo tudi to pot zmagala resnica in pravica, kajti sicer bi blla na svetn zelo mračna perspektiva. Tlsti, k! pripore-4iijejo zato, da bi porairili svojo vest, šton način nl mogoče gradHi velikih stvari. Velike stvari se grade na ostre-zen način in z ustreznimi sredstvL Po tem se bomo vedno ravnali, ker bi sicer osramotili kxi, ki smo jo žrtvovali za zmago pravične stvari v veliki osvobo-ditai vojnL Oni, ki se danes poslužu-jejo proti nam takšnih nepoštenih sred-stev, bodo morali nekoč s tetn prene-hati, ker bi sicer to utegnilo imeti usodne posledice za vse napredno gi-banje na svetn. To velja za vse tiste ljudi, ki širijo v raznifa časopisih in na različne načine proti naši državi naj-fantastičneiše neresnice ia nas blatijo. Državlfani hi državijanke, tovarši m tovarišice! Uspehi nasfli detovnih IJudi, k! smo iih dosegli v 1. 1948, t j. v najtežjem letu naše borbe za socializem, nam pri-čajo, da pri nas za pesimizem ni pro-stora. PoglavJtno je, da obvarujemo našo notranjo enotnost, obvarovali pa jo bomo zanesljivo, ker naši narodi vedo, kai pomeni enotnost za dosego naših uspehov v uresničevanjju naše boljše bodočnostL S takšnira delavskim razredom, kakor je naš, s takšno mladino, kakor |e naša, s takšno ljudsko inteligenco in s tak-šnlmi kmeti, kakor so našl, s tako disci-plmlrano vseljudsko politično organiza-cijo, kakor je naša Ljudska fronta, ki predstavlja velikatiski vir prostovoline delovne sile za preraagovanje raznlh te-žav, ter pod vodstvom tako enotnega In monolitnega vodnika dalovnih ljudl naše države, kakor je naša Komunistična partija, — moremo z največjini zaupa-njem stopatl naproti novim naporom, pa tudi novlm zmagam. Tovarišl in tovarlšlce, v govorih, ki so bili te dn! v Ljudski skupščini, ste vidcli, kakšne naloge so pred nami v letu 1949. Te naloge so velike, vendar Izvedljive. Lotiti se moramo sarao ures-nlčevanja teh nalog z največjo res-nostio in odločnostio, da iih za vsako ceno nresničimo. Vcdite, da pomeni uresničenje naših nalog v letu 1949 to, da ntoramo prebresti najtežji del poti, ustvariti glavno v našem petletnetn pJanu pa pomeni premagati največje težave to zagotoviti zmago sociaUzma v naši državL Obračam se na člane Komunistlčne partije Jugoslavije, naj bodo v tej ve^-liki borbi za izpolnitev našega petlet-nega piana vedno tam, kjer je najtežje, nai bodo za zgled drugim s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, da bo mogla Komunistična partija Izpolniti vlogo vodnika delovnih ljudi naše države. V veliki bitkl za socializem mora za vsako ceno obvarovati svojo težko pri-dobljeno enotnost. Za ubežnike in malo-dušneže ni prostora v naši Komunističn! partiji. V takšni Komunistični partili, kakor je naša, kt Jtna za seboj dolgo-trajno in zmagoslavno revolucionamo pot, n! prostora za razne tuje elemente, ki bi se drznili na kakršen koli načln razdirati njene vrste. To leto Je bilo leto velikih izkušenj za našo Partijo in njeno enotnost, toda ta enotnost ie tako močna, da je mogla kljubovati tudi največjemu viharju v svoji zgodovlni. Iz vrst naše Partije ie izpadio nekaj desetin preziranih izda-jslcev, ki so prišli vanjo iz karieristič-nih pobud in so bili vedno napol izven Partlje. Ta velika izkušnia bo še boli prekalila člane Partije in okreplla njene vrste. Obračam se na naše delavce v tovar-nah io rudnikih, v raznih delavnlcah, na raznih gradbenih mestih in povsod, kjer delamo in bijemo bitko za nresni-čenje petletnega plana, obračam se na našo slavno mladino, na našo Ijudsko inteligenco, naše delovne kraete in na vse člane Llndske fronte, naj se v pri-hajajočem letu 1949 ne strašijo trada in naporov in žrtvujeio vse za izpolnitev vseh nalog v tem letu. Jzpolnitev teb nalog nas bo naglo do-vedla k zaželenemu cilju, t j. k izvedbi socialtzma, dosegi srecnejše in svetleiše bodočnosti oaših narodov. Naj bo l$to 1949 srečno vsetn našim delovnim liu-detn, vsem državljanom nove Jugosla-vije! Naše delo Kratek pregled dela okrajnih podjetij V barbi za boljše žlvljenje naših de-ovnih Ijudi nudijo ptujskemu okrajn ^eliko pomoč Okrajaa proizvajalna pod-|etja: Mlinl v Ptuju, Mlin in oljarna SredišČe, Mehanična tkalnica Ptuj, Pre-¦nogovniki Podgorci, Opekarna Jane-ževd, Zveplarna Ptuj ter Alkoholna in-dnstrija Ptu]. Z zaplembo ln nacionali-zacijo so izgubili vsi ti obrati značaj prlvatnega lastništva. Sedaj predstav-IJajo močen faktor v družbeni lokalni proizvodnji, akumulaclji in prj pritego-vanju ter vzgajanju kadrov. Vse raz-položljive tehniine naprave v vseh obratih so v uporabi. Ob naraščanju potreb za dvigom in izboljšanjem proiz-vodov se razvija tudi delovni proces, odkrivajo vedno nove težave, kj Jih delovni kader sprotl premaguje in od-pravlja. Vsem obratom prednjačita po uspehfti iz leta 1948 Mehanična tkalnica v Ptuin In Opekama v Janeževcih, sledijo pa Jiina Alkoholna industrija »Petovla«, Zvejjlarna in ostali obrati. Po skrbi za svoje kadre se Je lzkazal apravnik Mehanične tkalnice tov. Maučič Albert iz tega obrata so proglašeni 4 udarnikL V republiškem tekmovanju mlinov, na pobudo podjetja »Zito« v Ljubljani, je zavzel Mlin v Središču 4, mesto. Z prosiovoljnim delom so zelo mnogo do-prinesli delavci iz Opekarne Janeževci za obnovo opekarniške zgradbe, krožne peči ter strojev skupno z upravnikom tov. Bajgotom Ivanom na fcela. Največje težave pa premaguje delovni kolektiv Premogovnika v Podgorcih, da bi dvlg-nil in olajšal proizvodnjo. Zveplarna PtuJ Je za izdelovanje žveplenega za-kada edini obrat t LRS. S svojimi proizvodi je doma kot v Inozemstvu zedo zaslovela Alkoholna indnstrija. Zraven vestnega izvrševanja svojih nalog so dali vsi okraini »brati delovnn Domnč pri gradnji zadružnih domov ter pri drugih najnih akcijah. Pri svoji osnovni nalogi vzgajanja novopritegnjenih kadrov vsi obrati ter njihove uprave niso vložile svojega maksimalnega napora, kar se že vidi iz majbnega števila udarnikov in pohvalje-nih. Študiju marksistične literature ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, če-ravno imajo obrati zajetib nad 150 de-lavcev. Prav tako je posveceno premalo pozornosti sirokovnema izobraievanju kadrov. Vse te pomanjkljivosti izzivajo resno potrebo za odstranitvijo teh nedostatkov v 1949. letu, ko ne bo končnoletni uspeh samo dosega plana, nekoliko nagrajenib, temveč tudl večje število pohvaljenih in po podjetjih zajetih več najboljših delavcev v Partijo, ki bodo vnesli v obrate še večji polet, zavest in disci-nlinn. LP. ŽENE IZ GRAJENE 1 so 23. decembra 1948 na-pravile 179 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji ZD. Za prireditev Novoletne jelke v Grajeni so zbrale 1505 dinarjev, 103 jajc in 18 kg moke. Med daroval-kami so se razen KZ in KLO izkazale Kunstekova, Krambergerjeva, Kolariče-va, Goršičeva in Kokolova. Vsem nabiralkam in da-rovalkam se najtopleje za-hvaljuje | Okrajni odbor AFŽ 1 v Ptuju Grajenčani si bodo ustanovili kmečko-obdelovalno zadrugo Agrarni interesenti v Grajeni so 8. ja-nuarja sklicali sestanek, na katerega so povabili tudi zastopnike Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Ptuju. 2e v jzačetku jira je tov. Fabjan, za-stopnik OZKZ, govoril o zadružništvu, zadružnih ekonomijah in kmečko-obde-lovalnih zadrugah ter o novem življenju in delu v njih. Spomnil jih je na trdo delo in neusrailjeno izkoriščanje od strani veleposestnikov, kulakov in gra-ščakov v stari Jugoslaviji, katerega so tudi na lastni koži občutili. Delali so od ranega jutra do poznega večera, bili so vse drugo, samo polnopravni ljudje ne. Z njimi je razpolagal neusrniljeni izkoriščevalec kot s svojo privatno last-nino. Izkoriščevajtija je konec, ker je oblast v rokah delovnih ljudi, ki si sami grade svoje življenje, novo življenje v socialistični družbi. Na drugi strani iim je govoril o snovanju zadružnih ekono-mij, kjer velja načelo: vsakemu po nje-govena delu in njegovih sposobnostih, t. j. vsak je plačan po opravljenih tru-dodnevih. V takera delovnera kolektivu vlada sloga, ki ie predpogoj za mirno sožitje vseh zadružnikov. Ljudj«, ki so bili desetietja izkoriščani in so še delno danes, so prišli sami do spoznanja, da se lahko osamosvoje le v kolektivnem delu, ki jih popolnoma osvobaja nadalj-njega izkoriščanja. Skrbna obdelava zem-Ije je skorajda izključena, ker jim prl-manjkuje potrebne delovne sile, živine, gnoja itd. Ako hoče vse to storiti, se mora obrniti do kulaka in ako se obrne do kulaka, je zopet vezan na razne ob-veznosti do njega, se pravi, vezan ie na popolno vdanost izkoriščevalcu. Zo-pet bi moral delati m garati, da bi si prislužil kupček gnoja, s katerim bi si lahko pognojil košček tako rekoč pri-beračene njive. Tako je življenje na§ih rnalih posestnikov in viničarjev. Lep primer je povedala tov. Plohlova, kl ni poznala drugega življenja kot iz-koriščevanje. Dejala je, da noče biti vsč izkorlščana. Edino pot izhoda, ki jo irna, je pot y zadrugo. Predlagala je, da se postavi pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev zadruge. Vsi navzoči so bili mnenja in celo zahtevali, da se astanovi kmečko-obdelovalna eadruga. Le »eka tov. Jula je nasprotovala temu predlogu, čeravno je že sama bila deležna »dobrote« va-ških mogotcev. Grajenčani pa so pre-pričani, da bodo tudi brez nje gradili socializem, in da bb tudi ona slejkoprej sprevidela svojo veliko ztnoto. Nato so si Graienčani izvolili priprav-ljaini odbor, ki bo poskrbel, da bo v najkrajšem času skiican občni zbor, na katerem si bodo postavili vodstvo svoje bodoče zadruge. V Grajeni bo zavladalo novo življenje, življenje, ki bo vredno delovnega in po-štenega človeka. Dograjen zadružni dom kot središče nove Grajene pa jim bo dal nove moči. s čimer bodo gradili sebi in svojim potomcem srečnejšo bodočnost. Vsi, ki se skupno z njimi veseluno njihovega velikega uspeha, pa iim že-limo polno uspehov v njihovi tnladi za-drugi. Z. I. Morilska tolpa na Dravskem polju uničena T\Lk V noči med 6. in T. januarjem je v spopadu z organi državne varnosti bila likvidirana morilska banda 5 ljudi, ki se je že od začetka leta 1946 zadrževala v Gerečji vasi in okolici pod ilegalnimi pogoji v inte-resu zaviranja delovnega poleta na-ših ljudskih množic pri zgraditvi socializma v naši deželi. Vse to je hotela doseči s teroriziranjem pošte-nega Ijudstva in raznimi zahrbtnimi napadi na funkcionarje ljudske obla-sti, organe državne varnosti in pri-padnike NM. V začetku meseca fe-bruarja 1946 so zahrbtno umorili in zakopali v gozdu dva pripadnika KNOJ-a, v decembru 1948 pa na-padli patrolo postaje NM v Ptujski gori, pri čemer je bil umorjen mi-ličnik tov. Berdon Franc. V času njihovega skrivanja pred ljudsko (Nadaijevanje na 2. strani.) oblastjo so na sramotni način ropali in strašili mirno prebivalstvo. Zna-čilno za vse bandite je, da so kot Hitlerjevi hlapd služili v fašistiČni vojski. Pri tem spopadu so bili ubiti banditi T o m a n i č Martin, P e č -n i k Ivan in Burjan Franc, vsi iz Gerečje vasi, Turk Ivan iz Gerečje vasi in njihov pomaga? U 1 e c Mil-ko iz Slovenje vasi pa sta bila ujeta. Banditi so bili oboroženi z brzostrel-kami, pistolami in ročnimi bomba-mi. Pri ubiterrj Tomaniču so naši organi na.šli ročno uro, ki jo je snel zahrbtno napadcnemu miličniku Ber-don Francu. Podporo in pomoč pri njihovem zločinskem de1 so jim nu-dili premožni kmetje iz Gcrečje vasi, ki so sovražno razpoloženi do Ijud-ske oblasti. Pozneiša preiskava je razgalila in potrdila vso njihovo moralno nizkotnost, ko so naši orga-ni našli pri bližnjih sorodnikih ban-ditov velike zaloge raznega pokra-clenega bla^a. Ujeta zločinca m njihovi pomaga-či pa se bodo zagovarjali prcd ljud-skim sodiščem. Tekmovanje mladine v predvojaški vzgoji Tekmovanjc, ki ga ie v čast skupnemu kongresu SKOJ-a in LMJ napovedal učni centcr v Ormožu vsem učnim cen-trom v okraju, je zajelo skoraj vse učne centre v okraiu. Najboljše rezultate pa je vsekakor dosegel učni center v Ptuju, ki je vodil dosledno borbo v posameznih tekmoval-nih točkah. Uspehi so sledcči: Ob priliki »Dneva JA« so na svečani akademiji nastopili v vajah s hladnim orožjem, dobro so izvedii voine igre in parado. Predvideno snov so predelali rn obvladali, poleg tega pa so se udele-žili gradnje zadružnih domov, predvsem v Markovcih. Disciplina je zadovoljiva, čeravno ni na taki višini kot ie v Or-možu. Kabineta za enkrat nimajo, ven-dax pa bodo tudi ta problem rešili. V Oimožu imajo zelo lepe uspehe pri vojno-strokovnem fn političnem pouku in v fizkulturi. Prehodna zastavica iim bo podeljena 16. januarja kot najbolj-šemu kmečkemn učnemu centru. 8. janua/ je bil svečan dan za mla-dmce učnega centra v Ptuju. Zbrali so se v sejni dvorani MLO, kjer jim je po raporto tov. Horvata govoril zastopnik MLO tov. Vidmar ter jim čestita! na doseženih aspehih. Nato ie poročnik tov. Tasovec podelil komandirju pre-hodno zastavico z željo, da jo tudi v bodoče obdržijo. Tov. Novak je poleg strokovnega dviga in obvladanja vojne spretnosti poudaril tudi važnost ideolo-ške vzgoie, ker bomo le tako poznali in brantli interese ljudskih množic pri gra-ditvi socializma v naŠi državi Po za-hvali, ki jo je v imenu OK LMS izre-kel mladincem, je najboljšim mladincem podelil knjižne nagrade in sicer Lebar Francu, Vajda Stanku, Cafuta Viljemu, Pintar Ediju, Ciglar Antonu, 2lahtič Stanku, Lovrec Ferdu, Zabornik Milanu, Toplak Ivanu in Sirec Maksu. Svečanost je zaključil komandiT cen-tra, ki je v imenu komandnega kadra obljubil, da bodo dalj vse od sebe, da bodo uspehi Čim boljši in veSji. Skoraj vsi nčni centri tekmujejo, le v krajih, kjer se predvojaški vzgoji od strani KLO-jev posveča zelo malo ali pa splch nobene pažnje, so uspehi popol-noma nevidni. Eden izmed takih prime-rov je KLO v Cirkovcih, ki še do danes ni ničesar pokrenil, da bi predvojaška vzgoja potekala normalno. Kje je vzrok, bo najbrže vedel KLO sam. * Tekmovanje se nadaljnje. Ponovna podelitev prehodne zastavice bo 1. mar-ca 1949 Vse za stoodstotno trvedbo predvo-Jaške vzgoje t ptujskem okraia. N. F. Izobraževalni tečaji na vasi Mnocjo naan ye dala ljudaka oblast. Omogočila nam je tu«di ustanavljanj« izobraževalniib. tečajev in krožkov na vasi v zimskiii mesecih, ko so za to danl najboljši in najpriJcladnejši poqojL Ti tečaji se naj ustanavljajo zlasti v kre-jih, kjer so ljudsko-prosvetna svetl. pro-sveina društva, žole ali kmetijsk© za-druge. Za maajSa oaselja tn vasi, kjei ni pogojev za u-stanavljamje popolniih tečajev. pa 6O predvideaj izobraževalni kjrožki. Izobraževalndih tečajer ne smemo isto-vettti z dosedainjimi nadaljevalnimi te-6aji za kmečko mladino ali e te^aji za dopolnitev osnovn© šolske tzobrazbe. Namen novih izobTaževalniih tečajev je mnoqo širši in globlji. Ti tečajl ne bo do zajeli le §oli odrasle mladiae, am-pak vea vaški delovni kolektiv, kl pa bodo oborožlli z znainjein v duhn socia-li«tičnega razvoja vaške ekanomike, so cialisdčnega zadružništva in kmetijstv-a. Gojili bodo revolucioinarno razredno za-rest nešfh kmečkih nmožic in dvigall njiijovo iizobrazbeno tn kultumo raven t dirfni napredne prosvete in znano6ti ˇ borbi proti mračnjažtvn ln mistiki, lcnl-tunri zaostalo«ti m duhovoemn suženj-etvn, Izobraievalnd tečafl eo tcd«1 rodi eredstvo naše knlturno-politlčn« bortoe m Tasi m bodo popolnoan« uspeli le ob pra-vilnem TaOTmeramja in podporf ta-ko prosvetn& kakor gospodarskiih in političnih dniteljev 4a nmožičniai front-nih orgaatiizacij. Take tečaje tmajo žo t CrnkovcJh, Marko aJkcijo. Učtti načrt obsega poteg spfo&nih predmetov slovenžčine 4n iačunstva ta*di zgodovino NOB z ekonomfflco PLRJ. za-družništvo in kmetijstvo. Predavatelji naj etremijo za tem, da ae bo pouk slo-nel le na goR strcAoviii ra-zlaigi, temreft naj bo 'v«zaai na ži-vo pToblematiSco va-ške ekooontike ter se naj poveže e se-danjo etapo sasvoja našega plonskega goepodmstva. Lepe nspebe 90 &e pokazafi ofcrafl J©-senioe, Poljčane ta Mnrs3ca Sobota tes prtmorska okr«)a Totarin to. Gorica. Le giejmo, da ne bo naS ofcraj med najzadnjlmi, 6aJ sl naž delcnrao l^odstvo Da rasi žeH pTosvete Jtn znanja. NaS nspeh Je odvisen le od pravitnega tol-mačeoja to. pravflne eaJievo dramo »Othelo«, je že pričela z vajami Molierove komedije »Scapinove zvija-če«, ki jo bo uprizorila v januarju 1949. Pevski zbor, ki ga vodi profesor gla^be, radi redno tod« tako, da 1e videz, kot da ta zbor ni ˇ sklopu MKUD. Ustanov-Ijena je tndi slikarska skupina, pri njej pa se udejstrujejo le tri mladtnie. Lite-rarna Rtup-ma, ii )e prav tako malo§te-vilna, je lm«la v na^črtu izdajo gimna-zijskega Mterarnega časopisa, ki bi izfaajal štlriaajstdneviio. A zaradd pomanjkanja prispevkov, da o kvaliteti sploh ne go-vorbno, časopis n! lzftel, nakar so to misel sploh opustili. Na račun tega ča-sopisa ti3 i-zšla na ptuiski glmnaziji nlti ena številka etenčasaj zato pomeoi od-poved časopisa na gimnaziji, kjer so mladi koimindsti začeli izdajatl »Ljadsko pravico«, veliiko neodigovornoet. Regita-cijsfka sekcija j« neikoliko bolj razgiba-na, njeni člani redno nastopajo na pto-slavah. Tudl orkcster dosega l«pe raspe-he, če laihko smartramo nastopanje Jazza na pleslh za tiepeh MKUD. Isti orkester ee je namreč dolgc upiral, da bi uvež-bal venček sloveaskiih naiodnih in p^ar-tizanskiih posmi, s katerimi naj bi na-stopil na proslavi ustanovitve Republiie. Tako na proslavi sploh ni nastopil. Lut-kovno gledališče iz neznanega vzr&ka že ni pričelo z delom. Pionirs.ki pevski zbor, ki štej« 50 članov, j« šele zdaj pričel z delom. Pioniiski harmonikarski zbor tudi &e ni ustanovljen, čeprav bi naj že decembra naetopdl na tekmovanju pionirekih umetniških skupin ptujskega okraja. V ta nemen se zdaj na hitrico ustanavlja, toda že vnaprej si moremo misliti, kaJcšne aspehe bo žel da ome-njen«m tekmovaTiJTi. Vpraiajmo se, kje so vzroki teh na-pak. V vodstvu eo pretežno osmošolci, ki stojijo pred maturo in nimajo toliko časa, da bi mogli t polrd meri uspešno voditi MKUD. Manpta pa vseni tudi res-nosti, 6aj »e eestankov odbora udeležu-jejo odborniki zelo malomarno. Na ee-stanke jih pride le polovica. Razumljivo je, da je eden izm&d vzrokov slatoega del« tndS poroanjkanje materia4a. ¦^r^d-veem za risarski krožek ln ča&opis, m tudi začetne tezave, e katertmi ee mora novcrustanovljeno dmštvo boriti. Pričakujemo, da bomo v najkrajšem času zopet brali na t«m mesta o našem MKUD, toda le o njegovih uspebih. S pomočjo paTtijsk.« celice na naši gim-naziji tn z Tztrajnim delom eekretariata LNfS bomo delo izboljsali in s tem do-kazaH, da se društvo zaveda svojih nalo6tojna ra zdrava. 25. Ljudeka mladtaa nepreneboma 6fcrbiza rzgojo otrok in za nadaljinji razvoj in utrditev Zveze pionirjev. 28. Ljndska mladina vzdrfnje in utrjnje tesne etike z mladinekimi organizacija-mi v drugih državali in preko Svetovne federacije demokratičnie mladine vse-stiansiko pomaga razvoju mednarodnega d«mokratičnega mladinskega pokreta. m. Odnos LJndske mladine do dra^Oi or^anizacij 27. Ljudska mfedina Jugoslavlje v celoti je del vseljudske politične organizacije našega ljudstva — Ljaidske fronte Ju-goelavije. Vse organizacije fex vsi člani Ljudske mladine Jugoslavijc so dolžni častno iz-polnjevati naloge Ljudske fronte. Zara-dl tega morajo aktivi rn vodstva Ljud-elce mladin« vzdirževati trdne stike z odgovarjajočimi odbori Ljudske fronte. V raznih akcijah splošnega značaja 6odelujejo organizacije Liudske mladine z drugimi organizacijami Ljudske fronte: 6 sindikati. z Antifašistično fronto žena, z Zvezo borcev osvobodilne vojne itd. 28. Organlzacije Ljtidske mladine morajo tesno sodelovati s sindikalnimi organi-zacijami prl vprašanju odno6a do dela in prodaikcije zaščite interesov mladih delavcev m učencev v gospodarstvu. njihovegalie prihodnjič.) Novo življenje naših otrok v okrajnem dečjem domu (Popravek in dopolnilo) V »Našem delu« }e bil objavljen tla-nek »Novo življenje naših otrok v okraj-nem dečjem domu«. V člamku f« nekaj nepravilnih podatkov, ki jih « tem po-pravljamo odnosno pojasnjujemo. Za okrajnj dečji dom ja dolžan skr-beti okraj, ki ga ja ustanovil. Uprava doma pa ]e dolžna skrbeti, da v redu prejema in nabavlja vee material, ki je domu potreben. Ni res, da je Ministrstvo za ljudsko zdravstvo obljubilo, da bo interveniralo za pravočasno dobavo otroških oblek, kajti o takih naročilih do danes ni bilo tntormirano. Dolžnoet uprave doma ]e, da v trgovinah, šivalnicaih in podobnih podjetjih pospeši izdelavo naročenega. Uprava dečjecja donia v Ptuju je že oekajkrat zaradi premajhne skrbi za do-bavo domu povzročila. da so zapadle 6tvan, ki so bile določene temu domu. Pri ure]ev*mju in opremi dečjecfa doma v Ptuju je nudilo Mimetrstvo za Ijud-sko zdravstvo tako strokovno kot ma-terialno pomoč. Nakazalo je dečjemu doirru tninogo potrebnega materiala ln hrano, kakor blaga, perila, sanitetnega materiala, s>ainitetn.e opreme. lgračk in podobnega. Mnogo od tega je dečii dc«n v Ptuju prejel popolnoma brezplafno. Dečji dom v Ptuju je bil nrejen na posebao željo MLO Ptui samo za do-jen6ke. Mtnistrstvo za ljudsko zdravstvo je pravočasno opozorilo MLO Ptuj. da bo aktualna potreb-a po sprejemu sta-rejših otrok. Za te je MLO obljubil ure-diti dečje jasli, ki pa niso urejene še do danes vkljub deietvti, da je Mini-stretvo za ljudsko zdravstvo izdeialo že pred dobrim leioin načrte za adaptacijo dečjih jasli in poslalo v ta namen v Ptuj že precej materiala. Dečji dom ˇ Ptuj-u je za^el sprejemati 6tarejše otro-ke brez vednosti Ministrstva za ljudsko zdravstvo in vkljub dejstvu, da je o-premljen in urejen samo za sprejem do-jenčkov. Ministrstvo za lj-udsko zdravBtvo L.R.S. Lansko delo in uspehi kmetijskega zadružništva v ptujskem okraju (Tretja redna skupščinc OZKZ v Ptuju) Tretja redna sktipščina Okrajne zveae fcmetijskih zadrug v Ptuja je zasedala 23. decembra 1948, katero tvoiijo dede-gatj kmetiijaklb. zadrug v okraju. Po podrobni analizi dosedanjega dela je skupščina ugotovila uspehe, pa tudi ne-katere pomanjkljivosti in napake ter nakazala pot bodočega dela v našem kmetijskem zadružništvu. Zasedanju sta pri-sostvovala predsednik OLO tov. Bel-iak Franc in član OK KPS tov. Ziviic Po prvih dveh točkah je tov. 2ivic med ostalim poiidaril, da naj bodo v novi upravna odbor OZKZ izvoljeni po-šteni in socialistični, stvara predani lju-dje, ki bodo pravilno todmačilj in za-etopali težnje naše ircrve zadružne poli-tike. Po teh besedah je navedel primer dosedanjega podpredsednika To-plaka iz Most, ki je Lmel dovolj sposobnosti, a za zadružniitvo ni storiJ ničesar. Nič ni čudnega, da se taki ljudje ne tnorejo sprijazniti z razvojem naše socialistsč-ne graditve, ti so se v času okupacije udinjalj okupatarju m zagotavljali svo jo vdanost nemškemu rajhu. Tudi To-plak je bil eden izraed tistiih, ki je v svojem pismu, ki ga je nasdovil »pied-stavniku Spodnje Stajerske« pisal sle-deče: Moste, 31. julija 1942. Gospodn Ortsgruppenfiihrerjn STHB v Juišincih (odn. pristojnemu Bundes- fiihrerju v Mariboru) Podpisani sem zvedel, da je vi§ja obJast izdala naredbo, po kaiteri «e je odredila izselitev vseh ožjih sorodnikov omh, ki st> bili obsojeni na smrt. Dokažem lahko tudi že moje prejšnje izjave in javna dela po nemškem vzor-nem sistemu v poljedelstvu in sklenjeni organizaciji edine in prave straake Fiihrerja Adolfa Hitlerja, t. j. nacional-socializma. Nisem bil nikoli v Jugoslovanski voj-ski, pač pa sem nudil zmagovitim nem-škim trupam pri njihovem vkorakanju vee, kar mi je bMo le mogoče ia se sklicujem v tem pogledu še danes na go-spode, ki lahko dokažejo, kako so bile trupe sprejete v moji hiši. Prve patrulje so dobiJe prav v moji biši prva navoddla in informacije itd. Tudi sam sem na-stopil kot prvl govomik v tem pogledu ter še iinam danes tozadevne prepise. Ta omenjeni govor STHB pozna in se še dobro spominja gospod Gobec od Pongraca, kakor tudi p*nrl tukaj nasta-njeni goapodje nem&ke žandarmerije, ki so še danes dobro poznani. Bil sem eden izmed prvili organizatorjev STHB ter še imam do danes vedno zaupanje razJičnih vodečih gospodov. Dalje sem prevzel ˇ upravo zaplenjena posestva, od katerih 6e danes kot upravnjk upravljajn 13 ˇ izmeri 300 oralov. Kot Ortsbauernfuhrer skrbim, da se vsaka naredba točno ra vestno izpol-njuje v smislu dobre šole za kmete in v strogem razumevanju nacionalsocializ-ma. Kct vodja agrarnopoditičnega arada STHB sem vedno vplival pomirjevalno na prebivalstvo abcin Juršinc, Stnnca in Dornave in to potom mesečnih toza-devnih zborovanj. Tudi glede delavstva v poljedelstvu seco uporabljal svoje skrajno znanje t smislu novega kultur-nega reda in se mj je to že v veMikein obsegu posrečilo. Sovražijo me sicer sorodniki izseljencev ter imam tnda do-kaze v rokah o grožnjah teh >ietniikov«. Ne iščem časti in tndi ne mislim kopi-fciti premoženja in hočem le v smislu skupnosti in v dobro velikega nemške-ga rajha in našega Fiihrerja Adolfa Hitlerja še dalje delati. Heil HdUeri J. TopJak, L r. Slednji pržmer nam zgovomo priča, da moramo biti do skrajnosti doeledni posebno do zadmžnega aparata in ne do-puščati, da bi taki ljudje ustvarMi ma-lodušje v vrstah naših zadTUznikov. V imenu upravnega odbora OZKZ je predsednik tov. Horvat poročal o delu UO kot celote. UO vseh naJog v celrrti ni mogel izvrševati zaradi nepravilne razdelitve dela in preobremenitve ne-katerih članov odbora. Tudi upravni od-bori kmetijskih zadrug so v svojem od-nosu do izvrševanja nalog bili premalo dosl&dni. Njihovo delo so povečlni oporav-ljali poslovodje ali naineščenci KZ, de-k) pni preusmeritvi našega kmetijstva pa so ponavadi opuščali. Instruktorski aparat zveze zaradi velikega števila za-drug nj bil kos niti najvažnejšim nalo-^ gam pri dahi zadrug. Pomoč mlademn knjigoVodskema kadra Z ozirom na vedno večje aalogej* ki so postavljene pred naše kmetijske za-druge, &o se povečale tuda naloge or-ganizacijsko-instruktorskega odseka. Iz-kJjučno instnikcije v knjigovodstvu, po-moč pri oarganizaciji poslovalnic in spJob. lireditvi poslovanja pri kmetijskdh zadrugah niso zadostovale. Največ po-moči zadrugam pri ©rganizaciji in u&ta-navljanju gospodarskih odsekov je nudil sam Upravni odbor OZKZ, medtem ko je bilo deio imstmktorskega odeeka osredotočeno izključno ˇ ureditvl, ažu-riranju in uvedbi knjigovodstva ter vseh administrativnih poslov, člansikih regietrov in raznih obračtmor. Vseka-kor bi bilo delo uspešnejše, če bi zla-sti instruktorje ne zaposlili pri vseh mo-gočib. akcijah. Iitstruktorji so pomagall sestavljati polletne bilance, kl so bile Restavljene za 51 kmetijskih zadrug, dalje so sestavili poslovni rezultat za vse zadruge, t j. razčlembo računa iz-gube in dobička, ki naj bd pokazal, kje je vzrok, da je bila večina naših zadnig v prvem polletju pasivna. Preko kuMnrrno-prosvetnega dela so se uatanovili krožki po zadmžnlh centrih, kjer se izobražujejo nameščenci strokov-no in politično. Pri ustanavljanju kreditoih odsekov smo imeli uspeh že pri 26 zadrugah. Lep primer odsedca te vrste je Polenšak, ki ima že okrog 20.000 vlog. Vendar pa še nekateri upravni odbori niso obračuna-li z raznimi predsodki, ki nastajajo pri nepraviinem talinačenju varčevanja v korist skupnosti in posameznikov. Urejevanje knjigovodstva pri zadružnih ekonomijah Ena najvažnejših. nalog organizaoij-sko-instruktorskega odseka je kontrola prl dajanju pomoči kmetijskih zadrug pri ustanavljanju zadružnih ekonomij. To delo vrši, kakor že rečeno, v glavnem upravni odbor OZKZ, ki je strokovno razgledan, pozna teren in tudi potrebe. Pri ekonomijah ni predvideno posebno knjigovodstvo, potrebno bo pač prilago-diti kontoi načrt kontnemu načrtu kme-tij&kih obdelovalnih zadrug. V akviru OZKZ bo prirejen tečaj, kjer naj 6e se-danji knjigovodje usposobijo še za vodstvo knjigovodstva pri zadružnih eko-noanijali. Razvoj zadrožnlštva terja vedno več strokovnega kadra Po podatkih iz meseca novembra 1947 se je število osebja, zaposlenega v za-družnem sektorju, zelo razširilo. V letu 1948. je prispelo 151 absolventov knji-govodskih., poslovodskih in trgovskih te-čajev, ka so bili nameščeni pri raznih kmetij&kih zadrugah. Z dotokom novega, mladega in predaiiega kadra smo izklju-čili 15 bivših trgovcev, kj niso deJali v interesu zadružništva. V splošnem se mladi kader v zadrurništvu dobro obne-se, vendar pa so primeri, ko so ti za-četniki prepuščeni seuni sebi in tako ne morejo tiživati potrebne jitn pomoči od strani raznih instruktorjev. Z ozirom na razvoj va bodoče naloge zadružaištva (ustanavijanje novih odsekov in ©kono-mij) bo potrebno mnogo več kadra, pred vsem v knjigovodstvu. 24 tovarišev je poslanib. v tečaj za zadružne fuakcionar-je, vendar pa je to število adaleka psre-majhno, ker je še 15 nezasedenih knji-govodskih mest. Naša najvažnejša nalo-ga moira biti skrb za kadre tn dvig njih strokovne sposobnosti. To delo naj bo naloga ne samo perscmaiLnega referenta prl OZKZ, teinveč skrb vsakega posa-meznega zadružnega aktivista. K)e ležljo vzroki le delnega nspeha . živinorejskega odseka? V mesecu marcu 1948 se je pristopilo k ustanavljanju živinorejskih odsekov pri posameznih kmetijskih zadrugah, vendar pa so zabeleženi le delni iispehi. Krivda je v nedelavnosti večjega števila upravnih odborov. Ustanovljenih je bi-lo okrog 50 odsekov, ad katerih le ne-kateri vsaj nekaj delajo. Na področju selekcije «e Je tekom l€g, ki so postavljene v zadnižmštvu. Prav tako se ,je zahvalil za sodelova-nje dosedanji predsednik tov. Horvat in zaiključii delo sfcnpščine. Delavci tovarne volnenih izdelkov v Majšperku gradijo svoj sindikalni dom N« obratni konfCTenci j« bilo sklCTtje-no, da se mora letni plan tovarne iz-vršiti do 29. novembra. 1948. Delavci so razumeli, da obveza, ki so si jo zadali, mora biti izpalmjena in so vložili vse sile za čim prejšnjo dosego letnega pdana. Med delom so* se redno vršila obratna posvetovanja, na kate-rih 6e je razpravljalo o izboljšanju in štednji materiala. Globoka zavest delavcev, da s svojim delom prispevajo k borbi za socializein, je še bolj dvignila duh tekmovanja in tako je bil letni plan dosežen še pred postavljenim rokom, 21. nov. 1948. Ob tej priiiki je bilo razglašenih 29 ud^r-nikov in razen njih še nagrajenih mno-go drugih delavcev. Danes tovaraa po-maga pri izpolnjevanju plana tistim to-varnam vodnenih izdelkov, ki še niso izpolnile letnega plana. Delavci so preko stndikalne organiza-cije napovedali trimesečno tekmovanje vsem tovarnam volneuih izdelkov ia so osvojili prehodno zastavioo, katero bo-do tudi obdržali. Tovarna ima sledeče oddelke: predil-naco, tkalnico s pripravljalnico, barvar-no in oplemenjevalnico. Delavci delajp po tehničnih nonnah v treh izmenjavah. Delovna disciplina je na višini, kar so dokazali tako lepi rezultatl Med sindikalno organizacijo in upra-vo je dobra povezava. Obe delata na izboljšanju življenjskega standarda de-lavslva in nameščenstva. Pri stanovanj-ski hiši se s prostov. delom urejuje park in igrišie za otroke. Kakor so delavcd pod vodstvoin paT-tijske cedice dedali na dosegi letnega plana, tako tudd svoj prosti čas izrablja-Jo prj raznih prostov. delih. Tako so zgradili most čez Dravinjo (121 m dolg), za kar so opravili 12.000 ur. Danes pa 6 prostovoljnim delom gra-dijo svoj sindikaini dom. Predlog za gradnjo doma je dal upravnik tovarne tov. Jtih, ko je preko knjigovodstva ugotovll, da imajo še nekaj denarja na razpolago. Sindikalni dom bo imel ve-liko restavracijo, v kateri bo Ialiko po-streženo 200 osebam. Dalje bo imel štu-dijsko dvorano, rdeči kotiček, dvarano za glasbo in- pevski zbor, knjižnico in še druge prostore. Na dan 29. ncrr. so ob 7. vai začeM s kopanjem temeljev. Se isti dan ob 14.30 uri so bili teonelji zabetonirani, in sicer 70 kbm. Pri tem delu se je pose-bno izkazala predilnica pod vodstvom tov. Vuk Blaža. DeJovni elan pri tem prostov. dehi je nepopisno velDL Ako delavci delajo v tovarni v prvi izmeni, delajo tekom dra-gih dveh isanen pia sindik. domu. Od-dahnejo se samo takrat, ko jtm tov. Pla-ninčeva prinese toplega čaja in kruha, potem pa spet delajo neutrudno naprej. Zavedajo se, da gradijo dom zase, za svoj kolektiv in jim ni težko delati tu-dl vse noči. Pri gradnji se je izkazal tudd tov. PuTg Ivan. Celo dve deJavki iz tkalnice sta se prijavili za zidarsko de&a Se kar čabvo jtaaa gxe delo od rok. Izkazali so se tudj šoferji, kd vo-zijo opeko in ostaH mat«rial dan in noč. Ttidi kmetje iz okolice so razumeli delo in napore delavcev in jdm pomaga-jo pai prevozu materiala in lesa. »Gradis« iz Sfcraišča je tudi pomagal delavcem pii njihovem delu ia posodil za nekaj dm stroj za meianje b&tona in s tem napravil delavc«n veliko ko-rist Delovni elan delavcev tovarne volne-nih izdelikov je veliik. Njahov srnd. dom bo hitro pod streho; drugo leto okoli j\uoija mes&ca pa bo že zaživelo v njem lepo kolektivno življenje. Miriam R. Uspehi mestne ekonomije v letu 1948 V vrsti velikih delovnih zmag, ki so jih izbojevala naša podjetja in delovni kolektivi ob koncu drugega leta pet-letke, se vključuje tudi letni uspeh delovnega kolektiva elconomije MLO v Ptuju. Praznik tega uspeha je proslavil kolektiv 30. decembra. Slavnosti so pri-sostvovali predstavniki OIO in MLO v Ptuju, zastopnikj množičnih organi-zacij, podjetij in ekonomije v Paradižu. Upravnik tov. Vrtič je dal kratek pregled dela delovnega kolektiva, pred-hodno pa je predlagal enominutni molk v počastrtev umrlega upravnika tov. Kojca. Dedovni kolektiv Je izpolnU letni plan ter ga tudi presegel in sicer v kinetij-stvu za 21%, živinoreji za 12,5% in v vrtnarstvu za 40%. Vsi poljski pri-delki so bilj pravočasno spravljenl pod streho m primerno VBkladiščeni. Zimska setev je bila pravočasno izvršena, 95% površdne pa preorane z globokim zim-skim oranjem ter pognojene z nmetnim in hlevsškim gnojem, Povprečni hektar-ski donosi kultur so bild sledeči: pšenica 2200 kg, oves 2900 kg, krom-pdr 16.000 kg, sladkorna pesa 20.280 kg in koruza 5000 kg. Pšenico in oves je prevzelo minl- strstvo za kmetijstvo kot prvoTrstno ter ju določilo za seme. Sladkorna pesa je obrodila kot ena izmed najboljših v kraju, saj je ena pesa tehtala od 3 do 5 kg Ekonomiia je oskrbovala razne ustanove z mlekom in sicer Dom dojenč-kov, bolne otnoke v bolnici, dojenčke in bolnike. Mesecno je prodala 20001 mleka. Z zelenjavo pa Je oskrbovala trg, gostlnske obrate in menze, Dom učen-cev v gospodarstvu, DID, bolnico, Dena-pozo, Dom dojen&kov in ofidnsko men-zo, vlšek pa poslali našim industrijskira delavcem v Jesendcah, Kranju in Ljub-ljaixL Za leto 1949 je uprava ekonomlje pTed-ložila Mestnemu IO plan dela ter pred-videla dvig količine povrtnine za 300%, živinoreje-goved za 100%, prašičjereje za 200% in perutoine za 700% ter ob-novo sadovnjaka s 400 mladimi drevesL Da bi se moglo po tem plami zvišati število živine, prašičev in perutnine, je izdelan načrt zaadaptacijo in dozidavo seda^jih bievov. Kolektiv eikonomije je napravil ˇ pre-teklem letu 5598 pros-tovoljnih delovnih ur pri raznih delovnih akcijah, pred-vsem pri gradnji Zadružnega doma v Rogoznici in Turnišču ter pri raznih podjetjih v Ptuju. Ob koncu je tov. Vrtič pozval ves de-lovnd kolektiv k še intenzivnejšemu delu, čigar uepebi bodo velik delež k dvigu življenjskega standarda dedovnih ljudi. Nato se bile najzasiužnejšim članom ko-lektiva podeljene denarne nagrade. Prvo nagrado je dobila tov. K o j c M a-r i j a, nato pa ostali tovariši in sicer Zdtnik Stanko, Plohl Marica, Safranko Andrej, Gril Franc, Kranjc Jože, Cafuta Anton, Sinigoc Franc, Novak Jože, Gril Marija, Perc Terezija, Ljubec Otilija, Senčar Ivana, Gerjevič Otilija, Vaupotič Urška in Sirec Barčkaj tov. Ciglar Franc pa je bil pohvaljen kot dober vrtnar. V imenu MLO je kolektivu k izpol-nitvi letaega plana čestital predsedmk tov. Vogrinec, ki je dejal, da se iet-ni plan ekonomije ne bi mogel izpolnitl če se sindikalna podružnica ekonomlje ne bi zanj tako vztrajno borila. Doiž-nosti ekonomije naj bodo dolžnosti V6a-kega poedinca, saj je ekonomija važen faktor v državnem sektorju našega socialističnega gospodarstva, vse pa je v prid našega delovnega Ijudstva, de-lavca v tovami in" ostalega prebivaistva v mestih. Celna dekoracija dvorane z besedami »Datj našemn Ijudstvu več povrtnine, več kruha, več mleka, mesa in masti« pa je vzpodbujalo slehernega izmed njih k še upornejšemu delu in borbi za plan v prihodnjem letu. KLO-fi naj resajejo tudi take probleme V lepl vili v Sestržah ždvi Karol VreCko s 5 ha površine zemlje, ki jo je podedoval po svojih dveh tetah Fran-čiski in še živeči Meži. Onemogla star-kn Neža z 78 leti je izročila svoje imetje y nadi tn pričakovanju, da bo poslednje dni svojega življenja preži-vela v udobnem stanovanju poleg svo-jega dediča. Starkina želja ee še do da-nes ni izpolnila. Poleg udobnega stano vanja, kj&r je z ozirom na današnje stanovanjske prilike prostora za 4—5 stanovalcev, mora staia sirota preno-čevati v živinskem hlevu skupno z ži-vino. Ali je človek res človek ali žival? To bo najbolje vedeJ Krajevni ljudski odbor v Sestržah, ki še verjetno do da-nes ni ničesar ukrenil, da bi starki Ne-i\ zagotovil primerno stanovanje za ljudi in ne ležišče za živali'. Pričaku-jemo, da bomo v prihodnji številkl »Nasega dela« že lahko objavili uspeh ukreoa KLO v Sestržah. Ali bomo res večno spali? Člani sindikaln« grupe prosvetnih de-lavcev drž. gimnazije v Ormožu so si zadali nalogo, da bodo za Ljudsko uni-verao prip.ravili predavanja. Izdelan je bil načrt predavanj s politično, gospo darsko-zadružno, poljudnoznanstveno ter literarno vsebino. Otvoritev Ljudske univerze je bila ob 30-letiuci smrtl na-šega največjega pisatelja Ivana Cankar« ja. Ob tej priliki je imel predavanje o Cankarju ravnatelj ginmazije tov Uraa Jože. Za predavanje se je skrbno io iz-črpno pripravil ter je tudj prav lepo recitiral več njegovih del. Kljub temu, da je bilo pravočasno in na več načinov publicirano, se je predavanja in otvo-ritve Ljudske Tiniverze udeležilo vsega 9 ljudi. K drugemu predavanju, ki ga jo pripravil prof. Fras, in sicer »O vzgoji kadrov, pa ni prišel nihče. Kaj je temu vzrok? Da bo slika o kul-tarnem delu bolj popolna, je treba na-vesti, da tudi v drugih panogah ni pra-vega razmaha, kljub temu, da si je Kra-jevud prosvetni svet napravil lep načrt Pevski zbor v Ormožu vodi požrt-vovalni pevovodja tov. Burg Rajko, prof. glasbe na drž. ginmaziji. Clanl pevskega zbora pa ne prihajajo redno in točno k vajam, razen nekaj izjem. Zaradi tega tudi uspebi niso taki, kakor bi morali biti. Istotako je tudi z drama-tiko. Režiser tov. Gerlovič star. pri-pravlja Nušičevo komedijo »Protek-cijo«. Tov. Gerlovič, šef žel. postaje, Jci je obremenjen s službo, pa potrpežljivo čaka na igralce — pa jih ni, enkrat enih, drugič druglh, in se boji, da iz ko m-edije ne bo nastala tragedija. V mesecu novemhru je bila U6tanov-ljena v Ormožu tudi »Večerna gimna-zija«. V začetku je bilo zanimanje zelo veMko. Vpisalo in obvezalo se je 17 slušateljev. A če pogledamo sedaj, jih vidimo v razredu 6—8 — in tako bo tudi ta ustanova »dzdibjidla« vsled iste bo-lezoi, ki naipada tudi druge kulturne ustanove. V Onnožu imamo tudl kino. V lan-skem letu so bile predstave zelo slabo obi&kstne. Zakaj? Nekateri so krivdo zvračali n& »slabe« filme, misleč na sovjetske, drugi zopet, da je v Domu ljudske prosvete prehladno. Ker je ˇ zims.kem času res bilo malo hladneje v veliki dvoranl, ki &e ]e dala le s te-žavo segreti, se je sedaj v zimi kioo preselil v manjše prostore bivšega kina, kjer je topleje. Pa zopet eni niso zado-voljni itn je za ene premalo prostora. Dobro bj bilo, da bi se sedaj dalo več kino-ipredstav. Kančno je treba poudariti, da imajo eni veselje in voljo do kulturnega dela, a premaJa zamteresifauost in komod-nost jim še to voljo jemlje. U«pehi m kultumem polju bodo le tedaj, če bodo Onnožani pokazali več zanimanja in če bodo tudi k vajam prihajali tačno ln redno, kar bi bilo zaželeno. Kritiziranja in negodovanja je veliko, a če bi ti kritiki delali, bodo tudi aspehl boljSi. Jura Okraj Ptuj je obsežen, ima prav lepe predele, pokrajine, doline in holmiče: Slovenske gorice, vinorodne Haloze, žitorodno gornje Dravsko po-Ije in še druge kraje, ki imajo vsak svoje simbolične značilnosti. Ker je sploh vsa Štajerska prav za prav bu-jen park, obraščen in zasajen s prav različnvmi kulturami, nasadi in go-zdovi, lahko mimo trdvmo, da je že od narave obdelan vrt. Vsled tega so nam dani najširši pogoji za pospe-ševanje turizma, to je panoge, ki je bila posebno v predaprilski Jugosla-viji predpravica gotovega razreda Ijudi, Ijudi, ki so posedovali tnnogo denarja, da so se lahko posluževaii raznolikega luksuza v naših znanih planinsko-klimatskih in drugih turir stičnih krajih. Danes je nastala v pogledu turvs-ma bistvena sprememba. Najbolj moderno in udobno urejenih gostišč, zdravilišč, počitniških domov, domov oddiha se poslužuje delovna Ijudstvo, ki vlaga svoje napore pri gradnji socializma, ki je potrebno počitka in okrepitve lastnih moči. Na ta vseljudski način spoznava Ijudstvo razne kraje, šege in navade drugih okrajev, republik, da, celo vse naše države. S tem utrjujemo brat-stvo in enotnost naših narodov, fci so bili v času prejšnjih režimov tla-čeni, nekatere narodnosti pa sploh Turizem v našem okraju MOTIV IZ HALOZ nepriznane; bilo je zaneteno sovra- smo to materialno in pa moralno štvo med posameznimi verskimi sku- opustosenje po nemških okupatorjih pinami, kar je pozneje, posebno ob v tem obdobju znatno popravili, ob-prUiki vdora nemških okupatorjev, novili in prešli na pot graditve no-bilo kaj očitno. vega družbenega reda — socializma. Imeli smo prav velike napore, da Ptuj, kot že omenjeno, ima poda- ne nad vse ugodne pogoje (naravne) za pospeševanje turizma. Saj so kra-ji: Sv. Urban, Gomila v Slov. gor. in Ptuj sam priznani kot turistični kraji, ki morajo nuditi tako skupin-skim kakor indtvidualnim turistom v okviru možnosti pogoje, da bodo od-našali najlepše vtise iz naših krajev. Skrbeti moram-o za ddbro organiza-cijo, vljudno postrezbo, ugodje, pred-vsem pa je želeti, da se obenem od-nos prebivalstva slehernega turistič-nega kraja temeljitb zboljša, kajti pokazati moramo na vsakem koraku in v vsaki situaciji, da smo Ijudje novega, prekaljenega kova. Točnejše povedano, biti moramo napram obis-kovalcem, skupinam in posameznim turistom bolj pristopni, vljudni in pripravljeni storiti usluge, kjer so le možne. Nuditi gostu-turistu, ki prav sigurno svoj čas letovanja iz-rablja v namen okrepitve, ozdrav-Ijenja in upravičenega splošnega du-ševnega počitka, tisto, kar on pri-čakuje in želi, da odnese tem lepše vtise ter tms s tem popularizira, to-plo priporoča ostalim, ki bodo se prihajali v turistične kraje. Jasno je, da se bo s tem povečanim številom obiskovalcev dvignil turističnl pro-met in obenem gospodarska moč do-tičnega kraja, kar bo spet v prid skupnosti. D. P. FIZKULTURA Vaditeljski tečaj Od 16. do 23. januarja se bo vršil v Ptuju vaditeljski tečaj, kj ga organi-zira ckrajni telovadni odbor. Po dose-danjih prijavah bo tečaj obiskalo okrog 40 tečajnikov. Namen tečaja je, vzgojiti vodilni strokovni kader za naša telo-vadna društva na terenu, dati starim vodnikom navodila za delo po novih načelih splošne telesne vzgoje ter pri-praviti vodnike za vežbanje programa okrajnega zleta ter društvenih letnih nastopov. Na tečaj pa so vabljeni tudi vsi oni, ki se zanimajo za telovadbo v krajih, kjer še ne obstojajo telovadna društva, pač pa so dani pogoji, da bi se jib. ustanovilo. Progiain tečaja bo »b-segai nazivoslovje prostih in orodnih vaj, orodno telovadbo, športne in telo-vadne igre, redovne vaje, akrobatiko, 6mučainje, pkvanje, atletiko, higijeno, anatonujo, fiziologijo, zgodovino fiz-kul-ture, metodiko in ideološko vzgojo. Dnevno bodo imeli tečajniki po 9 delov-nih ur, poleg tega pa še večerad študij in ponavljanje predelane snovi y obliki lazgovora s predavatelji. Tečaj bodo vodili zvezni instruktor tov. Jeločnik Marjan in naši najboljši telovadni stro-kovnjaki v akraju. Tečajniki bodo sta-novali m se hranili v Dijaškem domu, teoretični in praktični pouk pa se bo vršil t na novo arejeai telovadnici v Mladiki. Vaditeljski tečaj je vsekokor velikega pomena za bodoči razvoj telo-vadne organizacije t ptujskem okraju, saj nam bo dal novih kadrov, starim pa vlil novih pobud in jim dal smernice za uspešno delo v bodočnosti. Smučanje Vremenske razmero letos našiin smu-čarjem nikakor niso naiklonjene. V času, Ito bi morala vso*naravo prekrivati bela odeja, lmamo toplo in vlažno vreme, ki je že davno pobralo prvi, mnogo obe-tajoči sneg. Ker bo letošnja smučarska sezona predvidama zelo kratka, se treba na njo tem bolje pripraviti, da bodo vse dneve, ko bo smučanje mogoče, res oobro izkoristili. Pri rednih telovadnih urah je treba v drugem delu vadbene ure poiagati posebno pažnjo na smučar-«ko gimnastiko, da bo prehod na sneg čim iažji. Pobrigati se je treba, da bodo imeli smučarji svojo opremo v redu, planirati in ustanavljati smučareke po-staje, izposojanje smuči med članstvom itd. Vsako društvo mora izvesti leto« svoj smučarski dan, ki naj bo najzna-rajnejša prireditev v zim&ki sezoni. Na ta dan je treba izvesti smučarska tek-movanja vseh oddelkov, moških in ženskih. Tekmujejo naj predvsem t te-kih, kjer pa so zato dani pogoji, pa tudi v likih ln smaku. V tekmovanju naj bo istočasno vklju^eno polaganje nonn za fizkulturni znak. Razen v smučarskih di-sciplinah lzvedite tudi tekme v sanka-nju, drsanju in kepanju. Kjer ni v bli-žim ugodnih terenov, je lahko smučarski dan zvezan hidl s skupinskira izletom 5 smučmi .n sankami ter izvedbo tekmo-vanj na cilju tega izleta. Od samo-inicijativnosti in fantazije posameznih načelništev bo v veliki meri odvisen uspeh smučarskega dneva. Najboljši smučarji društvenih prven-stev bodo pomerili svojo moi na okraj-nem prvenstvu za naslov okrajnega prvaka. * Okrajno prvenstvo je biic razpisano v nedeljo, dne 16. januarja ker pa ni snega, se bo seveda vršilo oa kasnejšem terminu. Tekmovalo se bo i tekih m likih. Prvald posameznih katfr qorij bodo prejeli naelov okrajnega pr vaka za leto 1949. in diplomo. Da bc okrajno prvenstvo dobro uspelo, j( seveda dolinost vseh' dmštev v okraju da pošljejo svoje tekmovalce na to tek movanje, kjer se bodo r športnj borb pomenli 6 svojiini tovariši h: drugrt krajev in obenem navezali med sebo tesnejše stike. Razen tetja bodo okrajn prvaJd ijneli pravico sodelovanja na republiškem. prveastvu, ki ga bo pri-redila Telovadna zveza Slovenije. Nogomct V nedeljo, dne 9. januarja je igralo moštvo ptujskega »Miličnika« prijateli-sko nogometno tekmo s celjskim »Milič-nikom«. Po mnogo boljši igrj so zmagali Ptujčani z rerultatom 7:1 (5:0). Tekma ni bila na posebni višini in j& obilovala z mnogimi nešportnirai iz.padi. Cudno je, da je biJo v moštvu ptujskih milicnikov deset igralcev SD Drave, kar veekakor ni pravilno in ne sluri ničemur. V bo-doče bi bilo potrebno slično izposojanje igralcev preprečiti. SodiJ je Serdmšes Telovadne akademije Vsa telovadna drustva našega okraja bodo pokarala sadove zimskega dela v telovadnicah na svojih akaderaijah. Ptujeka gimnazjia :n TD Orraož sta že imela dobro uspele telovadne akademije, v prihodnjih tednih pa bodo imela svoje akadeiruje še TD Središče, Strnišče, Markovci in Ptttj. Vsekakor je graje vredno, da je edino TD Majšperk svojo nameravano akademrijo odpovedail, če- prav mu j^ okrajni teiovadni odbor ob-ljubil vsb pomoč. Po dosedaj izve-denih akademijah m po pripravah, ki jih še vršijo, prej navedena društva lahko opravičeno pričakujemo, da bo okrajna akademija, ki bo 13. februarja v Onnožu in na kateri bodo izvedli naj-boljše točke z vseh akademij v akraju, lepo uspela in pokazala viden napredak naših telovadnih društev v letošnji sezoni. Nova TD Naša telovadna organizacija si tudi v našem ofkraju postopoma osvaja teren na podeželju. V zadnjem času eo bili izvedeni inieijativni sestankj za ustano-vitev telovadnega društva, ki so povsod imeli pozitivne rezultate. Tako bomo v kratkem imeli nova telovadna društva v Veliki Nedelji, Polenšaku in Grajeni. V teh prajih se je predvsem mladina za-interesira za telovadbo, potrebno pa je, da jim turii lokalni oblastvetii fak-torji in množične organizacije pri nji-hovem delu nuddjo vso pomoč in podpo-t"o. So pa še mnogi kraji, kjer bi bilo potrebno ustanoviti telovadna društva. Pogoje za to bi itnelj pred vsem Cirkula-ner 2etale, Cirkovce, Starše, Plujska gora, Dornava in drugi. V letošnjem letu mora prodreti naša telovadna organiza-ci|a v sleherno vas in tudi s tem po-magati k uvedbi socializma na vasi. Prvi redni letni občni zbor avto-moto društva v Ptuju 19. decembra se j€ v stndikalni dvo-raui v Ptuju vršil I. redni občni zbor Avto-moto društva Ptuj. Ceprav se je kljub številnim letakom tn z vabili na občni zbor zaradi slabega vremena ude-ležilo razmerotna majhno število čla-nov, )e ve« potek zbora dokazal veliko taniinanje ljadstva za dejavnost tega društva, Občnl zbor je otvoril predsedinik dništva, ki je pozdravil zastopnike Ljudske tehnike tov. Mar Dragotina, OK tov. Zivica, delegata OT m vse navzo-če član-e. Nato je podal besedo tajniku tov. Zorecu. Tov. tajnik ja jedm«to orisal razvoj drušlva od njegove ustanovitve maja 1947 do prvega letošnjega občnega zbo-ra. Ugotovil je, d« je društvo vse prve mesece samo životarilo, ker ni na-šlo pomoči nikoder. Požrtvovalno delo maloštevilnih poedincev ni moglo od-praviti T«eh malcnc nepremostljivih to-žay. Društvo ni imelo n« avtomobilov, ne motorjev; razpolagalo ni i nobeno delavnico in ni bilo ljudi, k.i bi bili mo-gli in hoteli prevzeti vzgojo kadra. Te ovire pa niso mogle omajati pjonirjev — najvztrajnejših odbomikoir dništva. Sami so se odločilj za^eti s tečajem, in ko je društvo dobilo zaeilne prostore ˇ prostorih bivše trgovinc koles pri Spru-žini in mu j« republiški adbor dodelil 1 avto ter 2 motorja, je ie moglo preiti k piTjktičnemu uspocablianju članov-tečajiiikov. Za mobilteiacijo T>odeželja je bilo ustanovljenih v©č krožkor, tako v Bišn, Markovcih, Gorišnici in Stmišču. Vsak teh krožkov ima po 40 članov. Novi krožlci se pripravljajo med delav-stvom Vodograda v Ptuju, pri mestnih obrtniih delavnicah v Ptuju, Središcu, Stopercali, Vidn va v 2etalaih. Baš de-lavnost v teh krožkih na podeželju je najboljši dokaz, v kako veliki meri se naše Ijudstvo okraja zanima za t«haiko in kako živa je želja naše mladine. se-inaniti ee z vsemi tehrvičnimi pridobit-vami našega ča&a. « Kot rerultat dela doslej, je navedel tov. tajnik sledeča dejstva: 1. Ustanovitev zgoraj oinenjenih krož-kov, 2. usposohitev 47 članov za šoforje avtomobilov in 17 članov za motoriste, 3. prireditev veselice z lovom na li-sico 17. 10. 1948, 4. priTeditev propagaindne vožnje. H koncu svojega poročila je tov. Zo-rec grajal dejstvo, da manjka med sa-mimi člani duha 6amokritike. V četrti tocki dnevmega reda je isti tajnik podal plan dela za leto 1949. Ta plan predvideva: 1. Otvoritev laetoe delavnice s pia-čanim strokovnjaikom, 2. usposobitev 30 članov za šoforje avtompbilov in 30 članov za motoriste, 3. plačano administracijo, ki bo zelo mnogo doprinesla k utrditvi zvezo z re-publiškim odborom v Ljubljaaii in popu-larizirala delavnost avto-moto društva med ljudstvom. BlagajnišTco poiročilo je pokazalo, da je živelo društvo doslej dovolj skrom-no rz lastnih sredstev. Predanost ljudi, ki so se v okviru drušrva doslej osam-ljeno borili za t&hnizacijc podeželja in za širjenje te mi6li na deželi, dokazm-jejo relativno visoki prostovoljni pri-spevki, ki predstavljajo velik procent dosedanjih dohodkov. Načrt dohodkov in izdatkov za leto 1949 je mnogo višji od dosedanjih iz-kazov, vendar rd uravnovešen in bo nujno treba najti možnost financiranja v okviru večie dotacije Ljudske tehnike in Okrajnega Iju-dskega odFbora v Ptuju. Nalo se je razvila zelo živahna deba-ta. Vanjo so posegali skorajda vsi čla-ni, pa tudi zastopniki komrteja, ljudske tehnlke, OTO in pod. Med drugim ie debata rodila sledeče cklepe: 1. V proslavo dneva kongresa Ljud-ske tehnike v Beogradu, 27. jan. 1949. bo organiziralo društvo razstavo v iz-ložbah 6vojih pro«torov, s prebodno zasiavico, ki «e podeli nafboljšemu krožku v Maxkovcih in diplomami, ki jih prejmejo v priznanje najagilnejši člani društva. 2. Društvo se obveže v letu 1949. or-ganizirati pionireko grupo s pionirakim inštruktorjem. 3. Delo v krožkilh, ki se pripravljajo, je treba spraviti v polni tek ln poživeti zvezo med krožki na podeželju tex 06r©dnjitn dnistvam v Ptuju. 4. Zastopnik Okrajnega komiteja KPS se bo v s&delovanju z zastopnikoin Planske komisije trudil doseči odgovar-jajočo dotacijo društvu, kakor je bilo to že sklenjeno na rednl okrajni skup-ščini ob priliki 6prejemanja petletnega plana. 5. Društvp se bo tesneje povezalo z zastopniki ljudske oblasti ter množič-nimi organizacijaini, da bi moglo tako uspešno vršiti nalocje propagande in po-pulaTizacijo Ijudske tehnike na splošno med naš-itn delovnim ljudstvom in na vaei. Po de&etminutinem odmoru, v kate-rem je kandidacrjska komisdja dokončno pripravila listo novega odbora, je občnl zbor prešel na volitve. Te so se vršile tajno in v popolnem redu. Razglas izida volitev je pokazal, da je občni z^bor ponovno izvolil priznaBe agilne odbomike, na drugi strani pa je pokazal, da moramo imeti v odboru ljudi, ki zastopajo javne ustaaove in Ijudsko obla«t, saj je le na ta način dano jamstvo, da bo društvo še bolj uspešno kot doslej delalo v dobroibit ekupnosti j,n s tem naše porajajoče se socialistične družbe. Tov. Šegula Peter 6e je kot dosedanji predsednik in novo voljeni član novega odbora zahvalil občnemu zboru za za-upapje in s preprastimi, a učinkovitimi besedaini pozval člane, da po6vetijo v prihodnje društvu še bolj kot d.06lej vse svoje sile za popnlarizacijo tehnike kot - osnovne potrebe pri izvedbi naše petletke. S sprejetjem pozdravne re&olucdje re-publiškemu odboru Ljudske tehnike je občnii zbor zaključi s-voje delo. Frenk Objava Ljubitelji fotografije, fotoaraater-ji, prijavite se v »FOTOKROŽEK -PTUJ«, ki bo imel predavanja o fototehniki in vam bo dal možnosti za pridobitev praktičnih foto-izku-šenj. Prijave sprejema Okrajni od-bor OF Ptuj. Iniciativni odfcor. Mestno gledališče v Ptuju potrebuje za igro »Dedek mraz« stara in obrabljena krzna rjave barve ali pa odpadke. Prinesite jih proti plačilu v upravo mesinega gle-dališča do 20. t. m. Upamo, da bo-mo ob trenutnem pomanjkanju po-trebnih rekvizitov naleteli na pra-vilno razumevanje pri nasem prebi-valstvu, posebno pa pri naših gle-dalcih. Uprava Mestnega gledališča v Ptuju Zahvala! Sahovsko dmštvo v Ptuju se v ime-nu svojega članstva najiskreneje zahvaljuje za vsoto 2000 dinariev, ki mu jo je podaril Mestni ljudski odbor v Ptuju. Odbor. Republiška kmetijska gospodar-stva Slovenije, direkcija Ptuj potrebuje: 5 knjigovodij finančne stroke, 2 komercialista, 5 kmetijskih delovodij s kmetij- sko šolo in večje število administrativnih, pravnih in gradbenih strokov-njakov. — Plača po uredbi! Reflektanti naj se javijo na naslov: RKGS, direkcija Ptuj, Trstenjakova ul. 6, pismeno ali nstmeno. Krajevni odbor Rdečega križa v Kičarju Tudi mi člani iz Kicarja pri Ptujn se oglasimo, da Vara opišemo delo organi-zacije RK v našem kraju. Rdeči križ v Kicariu del^je žn od osvoboditve. Nekaj časa naša organiza-cija ni bila aktivna Sedaj pa, ko smo ljudstvo seznanili z idejo RK, pristopa vedno vcč čJanov in or^anizacifa inja vedno vcfi sodelavcev. Rdeči križ je takoj po osvoboditvi cb-daroval mnogo najrcvnejših družin z obleko, obutvijo in hrano. Mnogim no-sečim ženam ie pripomogel do perila za novoroienčke. Ravno tako se danes skrbi za rcvne noseče žene, katerim dodeli po 6 kom. plenic za otročička, V ljudstvu se je vzbudila zavest b!iž-njemu pomagati v nesreči in mu nuditi prvo pomoč. Zato je velike važnosti se vključiti v organizacifo Rdečega križa, da dosežemo plan, katerega smo si za-dali. Širimo idejo Rdečcga križa in ir&imo se nuditi prvo pomoč. Prijavljajmo se v te-čaje prve pomoči, Predsednica KO RKS Kicar: Ivanka Kekec Tudi Leskovec ima svojo šolsko kuhinjo Ze kmalu po osvoboditvi se js tudi v Leskovcu v Halozah ustanovil na šoli Pomladek RKS. Včlanjena je bi-la skraja predvsem viničarska in ma-lokmečka mladina. SČasoma pa se je včlanilo tudi precej kmečkih otrok, tako, da je sedaj včlanjenih 67 od-stotkov šolske dece. Revna šolska mladina je dobila doslej podporo v obleki in obutvi, tekom lanskega leta pa se je na šoli ustanovila tudi šolska kuhinja, v kateri so hranili 90 revnih haioš-kih otrok. Kar veselje te »-.oglediuti te na*c najmlajše, s kališnimi zadovoljnimi otrazi prihajaifj v Kahinjo na ob^J i» kaka jim }rre \ tck Sredstva za vzOrževanje kuhinje nam daje GO P^-KS, živilske nakaz-nioe pa OLO Ptuj. Na žalost dobi-vamo še vedno nakaznico samo za 50 otrok, čeprav se jih hrani 90. Pomladek RKS Leskovec se tem potora javmo zahvaljuje vsem, ki so uvideli potrebo in revščino naše de-ce in nam priskočili na pomoč, pred-vsem GO RKS, OO RKS, OLO, Tekstilni tovarni Maribor, ki nam je paslala ostanke za kuhinjsko perilo in vsem ostalim dobrotnikom. Obljubljamo, da se bomo tudi sa-mi z lastnimi močmi trudili, da pre-skrbimo kuhinjo s povrtnino, ki jo sami pridelujerno.