DOLENJSKE NOVICE Dolcujsltc Kovice iKlitijajo vsiiK íoirfeiť : ako : : je t!i (iaii praznik, ditii l)0])iej. : : Cciiiv jiiii je za ccl« leto {od api'ila do aprila) S li, za poi leta 1*5() K. NaroËiiina '/,a Neiiiííijo, liostio iit druge evropsivc drŽave /.iiaSa ;î-r>() K, za Ameriko K. Lifít ill oglasi se pliiřiijejo iiaproj. 'W : Yho iiai'otiiiitio in o>;iuiiiihi : sprejema tiskaniîi J. Itrajec nasi. Janzenizem na Dolenjskem. Naš marljivi zgodovinar g. iirol'. Ivan Steklasa mm jc v 28. št, XXXI. Ittiiika „Dol cilj skill Novic" podili zaiiitiiivo i'a/>-lago krajevnega imoiia „V Tiomt", šciit-nipertske župnije. Pi'avî, da je to ime oiltod, ker so imele oiidi Ijaje za řasa janzcni/Jiia na Kraiijskeiii pobožiijaške žetiske [n'esveto Rešuje Telo sliranjciio, ki so je ukradle z riainenoiii se vefikrat obhajati, kakor jim jc janzeniška navada dovoljevala(l). To bogo-skruiisko tatvino naj bi bile ženske po šent-I'upcrtskeiii ustnem izročil» izvršile v do-maii farni cerkvi; po dingem viru i)a pri sv. Fraiigišlui Ks. na Veseli gori. Tako da je zabeleženo v kroniki novomeškega fran-i;i.škanskega samostana. Gospod profesor se je hotel, kakor pravi, ponovno prepriííati, kaj je na tem, a ni mogel pi iti do dotične kronike. Zato jc pozval frančiškanskega knjižničarja, naj bi on pojasnil, kaj jc na stvari. Ker sem imel jaz podatke samostanske ki'oniUo o imenovani tatvini že v prepisu, ko mi je prišel oni poziv v roke, sem obljubil g. uredniku, da se bom odzval, ko vpoiabim dotične zajiislíe v^a obSirnejŠo razpi'avo o kranjskem j«ii/ííiii/.iinj, ki sem ju pripravljal. Mejtem jc g- Steidasa pi'išel do domnevane beležke v samostanski ki'oniki, na jiodlagi katere je v 21. in 22. št. leto.šnjega letnika „I)ol. Novic" sam zgodovinsko ugotovil istinitost predizne tatvine in jo skušal pojasniti. Le škoda, da ni — zakaj, ne vem — izi'abil vsega, kar kronika, seveda laztrc-seno, o tem poi'oča. Jn ker se to ni zgodilo, menim, da mc moja obljuba še veže. Naj jo takoj izpolnim, ker so mi docela spi'e-motijcne razmere raziskavanje o kranjskem jaiizeniKiiui ustavile. Da so fanatično poboŽnjaške ženske po Dolenjskem l'es kradle Najsvetejše iz tabernakeljnov, da bi se same večkrat obhajale, kakor so janzeniški dnšni vodniki dovoljevali, je obžalovanja vredno dejstvo, ki se lic da tajiti. Kradle so, pravitii, ne samo ukradle, ker se to ni samo enkrat, samo v cïiem kraju zgodilo, ampak ponovno, v več ki'ajih. Kronist izrcciio iiravi, da so v razitili ccrkvah stilcale jio (aber-iiakcljnih, kradlo svete liostijc, tudi cele ciboiije, ter sc, kadar se jim jc zahotelo, ali vsaka sama sebe obhajale, ali so si pa izvolile diakoiiiso, iz koje roke .so lirejemalc sv. obhajilo (2). Nekaj cerkvil, v katerih so to bogoskrunsko tatvino izvi'šile, iiiieiioma omenja. Te so: v Št. Uupertu, pri sv. Frančišku Ksav. na Veseli gori, v Mo-ki'unogii, na í^alostiii gori iiri Mokronogu in v Kt.oiH(;ah(,^), A ker dostavlja itd., jc znamenje, da še v vec di'iigili. Bog zna, v koliko krajih so pa stikale za ključem od tahei'iîakeljna, pa ga niso dobite, ker so po takih slučajih gospodje jiostali oprezni in ključ skrbnejc shiaiiili. Saj so hotele izsilili ne samo pogost.eje, ampak celo vsakdanje sv. obliajilo ( 1 ). Kakor je tedaj razv idiio, šentrupertsko ustno izi'očilo, da se je to zgodilo v domači Žnpni ecrkvi, ni brez zgodovinske podlage. Samo v toliko bo skoro gotovo zmotno, ker prestavlja dogodek v kasnejšo dobo, ko je bila božja pot pri sv. Frančišku Ksav. Že zatrta, lies ni izključeno, da se je pozneje kaj cnacega zgodilo, ter dalo povod Ijtid-skenm izročiln, a to jc domneva, za katero nam pisani viri ne nudijo nikake podlage. Zato je, lahko reiiemo za gotovo, slučaj, ki ga omenja naš kronist, podlaga temu izročilu. Po njem se je lotila ena takih tatic šentru[iertskega tabernakeljna leta 1774., torej i.slo leto kakor na Veseli gori. Izbrale so za to eno najbolj predrznih, kajti kronist ji daje „izvi'stno" spričevalo, da je iz raznih cerkviL že veliko sv. liostij pokradla, v svrho pogostojega sv. obhajila, kakor ji jc bilo od spovednika dovoljeno. A topot je naletela! Zakrislan jo je pri „bogoljubnem" delu zasačil, zgrabil, ter izročil domači diiliovščlni-Le ta jo je pa skrivaj izimstila, z migljejeiii, naj gre v kak neznan bližnji kraj, da ne pade pravici v roke. Toda oblasli stvar ni ostala dolgo skrita. Dala jo je piijeti in v niokronoško ječo vreči. Nazadnje pa iz vsega le nič ni bito. Sodišče se je izreklo, da naj jo izpuste, ker tega ni storila iz hudobije, ampak iz prenapete goiečnosti. Le k župniku naj se jo pošlje, da ji izbije njen fanatizem in jo pouči o pravi pobožnosti (.'i). ,lasno je, da tako postopanje ne te, ne drugih ni spreobrnilo, ampak jim je bilo le v potnho. Kljub vsem opominom in svarilom naj boilo pametne, ter naj opiisté svoje fanatično (»obožnjaštvo, jih je bilo vedno več in vedno bolj predrzne so bile. Ko je cerkvena oblast videla, da z lepo nič ne opravi, jih je dala prijeti — torej so morale biti javno znane kot take — tcrcerkveno-sodnijsko z njimi obračunati (6). Pi'eiskiijočim cerkvenim organom so z vso drznostjo zakrknjene in zaslepljene obtožciike otlgovaijale. Na vprašanje, kdo jim jc vendar vcepil tega fanatičnega duha, so trdovi'atno molčale. Vprašane, zakaj ne vbogajo, so odgovarjale: Kristusu smo pokorne, vse smo v Kristit.sovi Šoli, vse njegove učenke. lîogu je treba bolj pokoren biti ko ljudem, ki so pred njim vsi enaki in ki navdihuje, kjer hoče in kadar hoče. Ker jim ni bilo mogoče priti do konca, .so dve najhujši izmcj njih podzažugatijeni kazni poslali kamniškemu žu])nikn Fei'dinandii baroiui Apťalterei', ter trebanjskemu župniku Rudolfu Xierlieim, cistcrcijanu, da jima vcepita mesto naravnost krivo verskega, pravega kiščanskega duha. Toda ves trud teh dveli gorcčili mož je bil zastonj. Ženski sta ostali trdovratni kakor sta bili. Kose jima je zadosti zdelo I'aznih ]>ridig, sta ušli. Uasi je mnogo dobromislečili bilo za to, da se jih za celo življenje zapre, sicer znajo Še več di'ugili s tem krivoverskim duhom okužiti, ni, kakor toži kronist, niti cei'kvena, nil i svetna oblast niČ nadaljncga ukienila. Ře daties — je pisal 1. 1776 — se brez kazni klatijo okrog, trdovratno vstrajajoč v svojih zmotah (7). O nadaljnem poteku tega gibanja [ire-gorcčili Uoienjk za pogosto sveto obhajilo kronist ničesar nc sporoča. Vpi'ašanje je sedaj, kaj za ene ženske so to pravzaprav bile? So li poitolnoma iz lastnega nagiba započele ta boj, ali je bil kdo ili'ug za njimi? Kristus gotovo ne, kakor so same ti'dile. Ko bi se danes kje kaj enacega ali podobnega zgodilo, bi bile ])ri mnogih gotovo „teicijalke" kinve, ali da govorimo dostojno, tretjei'ednicc sv. Frančiška. Tudi takrat jili ni manjkalo, ki so bili bodisi iz nevednosti, bodisi tz zlobnosti, tega mnettja. Tako poroča kionist(8). Na pi'vi pogled se je to tudi verjetno zdelo. Saj so gotovo v svojem mišljenju in sti'm|jenju stale na sti'atii svojih voditeljev frančiškanov, kakor se spodobi. Frančiškani so bili pa znani kot odločni nasprotniki janzenizma, tedaj za pogosteje sv. obhajilo, kakor so ga ti dovoljevali (9). Istega duha so bile tedaj tudi njih tretjerednice. Žalostno a umljivo hi bilo pri tem takem, ako bi se bila katei'a teh tako dalcČ sjiozabila, zlasti tistih, ki so bile raztresene po župnijah z janzeniško nadahnjeniiiii dušnimi pastirji. Žato se ni ravno toliko čuditi, če so se nekateri prenaglili v svoji sodbi in to res trdili. Mej temi je bil tudi — česar bi ne pričakovali — mož, čegar ime je še danes v dobrem slovesu, komendski župnik in tedanji posestnik lanšpreške grajščine na Dolenjskem — Peter Pavel Glavar. Ta je poslal na najvišje mesto na Dunaj neko grdilno pismo, ki mu pač ne dela časti, če je vse tako, kakor naš kronist sporoča, o čemer nimamo vzroka dvomiti (10). V tem pismu, ki je po besedali kronista polno gorostasnosti, laži in obrekovanj (11), dolži Kranjce, da smo oživili si'cdnjeveski versko-fanatični in ki'ivoverski sekti irattčelov iii béguin. Ti sti bili potem, ko sti zapustili pravo pot, res podobnega duha, kakor zgoraj opisane tatice Najsvetejšega. Jn te kranjske beguine so bile po njegovem mnenju sad frančiškatiskega tretjega reda (12). Tega pokopati je bil po kronistovein mnenju sploh namen tega pisma. Povod za to obtožbo svojih rojakov in tretjega reda mu je dal ravno takj'at se dogodivši veselogoi'ski slučaj božjei'opne tatvine. Kot duševnih prouzročiteljev oživelega be-guinisma pa kakor je videti, ui tožil Frančiškanov, ampak stiškega opata ter trebanjskega župnika, posebno pa veselogoi-sko duhovščino." Le tem je glede njih spovedne prakse več pi'otičastnih stvai i natvczit (13). ("esaiiea — Marija Terezija — je veijela, ker druzega zvona še iii slišala. Malo je manjkalo, da že takrat ni zatrla božjo jioti pri sv. Frančišku, stiski opat so je moral it! prati na Dunaj, ti'ctji red je prišel ob ki'cdit, da ga je naslednje leto zadela smrtna ob.sodl>a(I4). Siccr nI bila ta tožba glavni vzrok, ker se je pa preiskava vcselogorskega dogodka po goi iškem nadškofu grofu Edliiigu, dognala, da jo brez podlage (15), a nekaj le ostane je dejal baje nekoč Luter, ko jc svoje spodbujal k laganju. Da moremo to čudno ravnanje velikega človekoljuba Glavarja piav iniieti, ne smemo prezreti v kakšnem dušticm razpoloženju je on ta korak storil. Mož jc bil, kakor izvemo od našega kronista (16), že po naravi prccej vročekrven. Takrat ga je pa še stiski opat nekaj razdražil. Ker je že ogUišil, mu je svetoval naj spovedovanje raje pusti, naj ob nedeljaii in praznikih pri zaprtih vratih svoje kapele mašuje, da ne bo ljudi od-vračeval od farnega bogoslužja in slednjič naj kmetov po maši nikar nc napaja(17). Ti, gotovo dobi'omišljcni opomini so ga morali razkačiti in mu i)otisniti strupeno pero v roko. Da jc tretjerednice tako očinil je bilo morda vzrok splošno, dasi neosnovano govoričenje, ki mu pa on ni sel do dna, ker se je bolj za gospodarske kot dušnopaslirske stvari brigalllš). Iz zlobnega namena menda tega ni storil A tudi janzeniški duh ga k temu ni zapeljal, kakor meni gospod Steklasa(19). Glavar je bil sovražnik janzenizma. Saj kronist pravi, da je bil prikrit prohabilist (20), to je pripadnik in zagovornik naj-milejše in najljiidomilejše struje, ki ji katoliški moralist sploh še more pripadati, ki jc bila pa takrat di'žavno (irepovcdana, Janzenisti pa so piipadali najstrožji od (■erkve obsojeni struji. Kakor bi plemenitemu možu, čigar ime še danes mnogi s častjo in hvaležnostjo izgovarjajo, ne otemnil rad njegovega slovesa, omenjena tožba je sama na sebi vsega obsojenja vredna. Vprašanje, kdo so bile one ženske in kdo za njimi, jc tedaj še vedno odprto. Rlalo je kar nam kronist o tem pove, pa vendar toliko, da moremo na nje odgovoriti. On pravi, da so te bogoskrunske tatvine vpi'izarjale takoimenovanc petri-narske tretjerednice, ki pa s frančiškanskimi niso imele niČ opraviti (21). Natančnejše slike o teh pctrinarskih tretjerednicah nam kronist žalibog ne poda. A na podlagi par nje zadevajočili zapiskov in splošnih janzeniških stremljenj, si jo laliko ustvarimo. V ki'oniki beremo, da so po raznih župnijah duhovniki ob nočnem Času zbirali ljudi v cerkev, jim pri zaprtih vratih razlagali ski'ivnosti sv. vere, pripovedovali o starokršćanski disciplini, kako je bilo prvim kristjanom vse skupno, kako so po hišah lomili kruh, i j. sv. obhajilo delili, kako so presv. llešnje Telo domov nosili, da se po želji in potrebi sami obhajajo, sploh so jim življenje prvih kristjanov pretirano popisovali. Navzoče ženske, saj nekatere so, tako sklepa kronist, mislile, da se jim to zato pripoveduje, da bi se jih navdušilo za vsakdanje sveto obhajilo. Odtod njih fanatizem in iiredi'znost, da so odpirale (abernakcljnc in kradle Najsvetejše (22). Pa kaj so bili to za eni duhovniki, da so imeli tako čudno navado? To nam pa pove zgodovina janzenizma. ,7anzonistÍ so se ogrevali za staro-krščansko cerkveno disciplino, zlasti seveda za nekdanje stroge spokorne predpise. Očitno, hudo, dolgotrajno pokoro za večje, javne grelie, ki se je ttekdaj nalagata, bi bili radi nazaj vpeljali. Sodobno milo postopanje sv. Cerkve z grešniki se jim je zdelo potuha. Po trnjevi poti ostre in ro.sj)ične pokore se naj grešnik bliža tabcrnakeljnu, potem bo zna! ceniti in prav prejemati sv. obhajilo. So li res pri tem zasledovali iilemctiiie luuiiene, povzdignili duha spokornosli in spoštovanje do Najsvetejšega, ali je bila to le pretveza, je težko reči. Nekateri pravijo, da je bila to le ki'inka pod katero so skrivali prav peklenske namene. Najprej je treba ljudi s strogostjo odtujiti spo-vednici in tabeinakoljnu, drugo sledi samo. Da 80 mnogi pri tem imeli ta zlobni naiueii pred očmi je kaj verjetno. A gotovo so bili mej njimi tudi taki, ki so se iz pravega namena za večjo strogost navduševali, spodbujeni po takozvanih laksistib, ki so imeli v mnogih nravstvenili vpi'ašanjih preširoko vest. Sedaj vemo kaj je z onimi nočnimi shodi po nekaterih dolenjskih cerkvah in kaj z duhovniki, ki so jih sklicevali, ter ua njih predavali in navduševali za staro-krščansko, pred vsem spokorno disciplino. Jaiizeiiisko nadalirijeiii (lušiii pastîiji so na ta iiatin popularizirali, skušali Uuli mej priprosto Ijuilstvo spiaviii, (liscijiiinaini janzeiiizciii. Niijvećji kontingent iijili vernega poshiŠavstva so tvorile, kakoi' povsod, paé Žensk«, odtod — petrinarske ti'etje-rednice. Stroga nekdanja pokora jim najbrž ni ravno dišala, tembolj pa vsakdanje sveto obliajilo prvih kristjanov, posebno še, ker se jim je dajalo celo domov, da so se po potrebi sami otibajali. To je bilo nekaj za nje, to naj bi se zopet čimprejc vpeljalo. A ker se ni, ker se jim je pot do ta-bertiakeljna še vedno bolj s trnjem posipala, so najl)olj gorele mej njimi samo zapořelc zgoraj opisano akcijo. Sedaj vemo Ludi zakaj se ni tako odločno naslopilo proti njim kakor bi bile zaslužile, ampak se jim je še potnha dajala. Dotični dnsni pastirji, v katerih ceikvah so se menda najraje oglašale, so vedeli, da je to njili sad, četudi — lesnika. (l)Dotiřne mesto v kroniki je brati: nt doini saepitis solito (ne solite) so re-iicere qiieant. — (2) Cliionicon Uudolfs-wertense F. Ill, C. XIV. n. 2, — C3) ibid. — (4) il)id. — (5) 1. C, C. XII. n. 3. — (6) 1. C. C. XIV. n. 2. — (7) iltid. — (8) 1. c. o. XIV. n. 1. — (9) Dr. J. 1'rijatelj: Done.ski k slov. literarni in kulturni zgodovini v ZI)orniku Si. Mat. IX. str. 11. — (10) Originala doslej v dunajskih aihivih še ní bilo mogoče najti, navezani smo na vsebino, ki jo podaje nas ki'onist 1. c. C. XIV. n. 2. — (ll)8cornatil(Us, mendaciis. cal.....- niis tui'gentem. — {12) Scilptui a isthaec pro scopo iiabuit tei'tiinn oi'dinem, qui ad rem absolute non pertinelmt. — {13)1, C. — (14) ibid. — (15)Steklasa: Dol. nov. 1917. Št. 22. — (Ífi)l. C.--(17)ibid. ~ (18) Za dušno paslirstvo svoje župnije je imel naitiestnika Jožefa Tomelj. — (19) Dol nov. 1917. št. 22. — (20) intus et in cnte probabilistam. — (21) De numero illaiiim, ipias tertiaria« Peti'inis.siis vocant. K c. C. XII. n. 3. — (22) 1. c. c. XIV. n. 2, Dr. P. H. Bi en O. F. M. Iz dPžQvnega zbora. Za izločitev Kranjske in Sp. Štajerske iz ïojneiia ozemlja. Poslanci Jarc, dr, Benkovič in tovariši so vložili na celoku})no ministrstvo naslednjo intei'pelacijo: Uspeh naše ofenzive pioti Italiji je pomaknil fronto naših arjnad daleč v sovražnikovo deželo. Fronta se je sedaj ustalila; kakega presenečenja, hvala Bogu, ni veiî pričakovati. Širna slovenska ozemlja so osvobojena sovražnika; druge slovenske pokrajine čntijo olajšanje, ker so odšle vojaške množice ter je pritisk na prehranjevalne l'az-mere manjši. Vendar pa na naših pokrajinah še vedno teži težki pritisk, ki ga morajo nositi vojna ozemlja, z vsemi posledicami: kakoi' pi-omefne težave, potovalne ovire, pisemska in bizojavna cenzura itd. itd. Nobenega praktičnega razloga ni za to, da bi se to síaiqe še da(jc obdižalo. Opo-zaï'janio gamo na vzhodno Galicijo, kjer predstavlja ožje vojno ozemlje le ozek pas za fionto ter je tndi širše vojno ozemlje močno omejeno. Zato vprašamo: Ali je visoka c. kr. vlada pi ipravljena, da na c. i" kr. vihovnem ai'tiiadnetn poveljstvu z vsem povdarkom dela na to, da se cela Štajerska in Kranjska i/,ločita iz vojnega ozemlja? 1'ieskrba Kranjske s kroniplrjoni. Vprašanje poslancev Jarca, di. L. Pogačnika in tovarišev na ministra za prehiatio radi preskrbe kranjskega piehi-valstva z ntoko in s krompirjem; Kiaiijslia .<;i):ida k deželam, ki so vsled sedanju vojske najhujše trpele, ker je Ic-ta mejila neposredno na bojišiie in so jo izčrpale nastanjene čete. Zdi se, da vlada tega ni vedela, kei' bi bilo sicer nemogoče, da bi bilo s preskrbo preliivalstva z moko in kiompirjem tako slabo, kakor je v resnici, Poj'aba moke in ki'oinpirja za tri mesece (od di'uge polovice meseca septembra do diiige polovice movembra) je znašala za Kranjsko 700 vagonov, dobila pa je le 480 vagonov, 60% potiebe. V mesecu oktobrn je znašala potrelia 231 vagonov, dovoz pa le St) vagonov, iiie:l tetu ko znaša v drugih deželah dovoz redno lOOVo in šc veČ (n. pr. Zgor. Avstrijsko v isti periodi poraba 1100 vagonov, dovoz 1360 vagonov; Sohiograško 340 vagonov, dovoz 380 vagonov). Pesiedica tega je, da občine žc več tednov niso dobile moke in da dobi Ljubljana živež komaj za spi'oti in da so ji piijietjali tnoko še-le v zadnjem trenutku, ko je bila Ljuliljana na tem, da bo ostala brez kj'iiha. Položaj se najbolj osveti, da je pi'cbi'anjevalni nrad cenil j)rodukcÍjo krompirja Kranjske na 22.000 vagonov, dejansko (»a je znašala le 11.000 vagonov. Ob priliki ofenzive i)roti Italiji je vojno skupinsko poveljstvo Boi'oevié nujno zahtevalo 400 vagonov krompirja, da od-pomore prehi'ainbi armade. Stvar je bila nujini, ker niso dobile čete nobenega krompirja od decembra 1916, in se jc mogel dovoz od di'Ugod vršiti še-le po končani ofenzivi, se je obinila dež. vlada na pi'ehranjevalni uiad zaradi poznejšega nadomestka, toda ni dobila nobenega odgovora. Ko so že dalt 300 vagonov, je še-le odgovoril jtrehranjevalni urad, da ne nioi'C dati nobenega nadomestila, ker se je vršila pošiljatev brez dispozicije ])rehranjevalnoga uiada. Pi'ipomniti moi'aitio, da je grozilo vojno skupinsko poveljstvo Boroevir v soglasju z artnadnim višjim i)ovcljstvoTii s prisilno J'ekvizicijo, ako no pošlje krompirja. Posledica tega iiosebnega postopanja prehranjevalnega ui'ada je, da je vsa in-dustiija na Kranjskem kakor tudi mesio Ljuidjana brez krompiija, da so železničarji ])ied kialkitn grozili s štrajkom, ako ne dobe nobenega krompiija. Vsied tega jc bil ki'ou:i;ir, določen za Tjjnbljano, nakazan železničarjem. Zato vprašajo podpisani: Ali so Vaši ekscelenci znane navedene neprilike in je 11 pripi'avljcna takoj odpomoči? Poslatica Jarc in dr. Verstovšek jiozivata vlado, da se zgradi železniška proga Krapina do štajerske meje in da se intpravi zveza z železniško pi ogo Grobeltio-Itogatec-dežel na meja, da se zgradi žel. proga Bubnai'ci-Kajlovac, kei' bi bil te na ta način omogočen popotni piomet na železnici Ljubljana-S))ljit in kcnično, da se napravijo ugodnejše železniške zveze na progi Zidan niost-Zagreb. Poslanec dr. Verstovšek je stavil predlog, v katerem jtoziva vlado, da naznani zbortiici vse tajne pogodbe in na-redl)e glede izvažanja živine in mesa ter vse nkiepe v zadevi nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Nadalje poziva vlado, da se zopet upostavi popolna jirometna prostost med obema državnima jwlovicama, ila se prebivalstvo enakomenio oskrbi z živili in da se enakomei'no poiazdelijo sii'ovine ter se odkažejo industriji. belegacije. 01)c delegaciji, avstrijska in ogrska, ste se 4. dccembia poklonili cesai'ju. Ob 12. uri opoldne je eesar sprejel na dvoru naj|n'Vo ogrsko in takoj potem avsirijsko delegacijo. Po nagovoru avstrijskega predsednika delegacij, pi'elata llauseija, je imet cesar prestoini govoi', v katerem se jc zahvalil za izraze zvestobe in udanosti. tSpotiiinjal se je cesai-ja Fianca Jožefa, usjiehov naših artiiad in jiožrtvovalnega sodelovanja piebivatstva v zaledju in zatrdil, da velja prva skib ncsrečnitn beguncem. Glede miru jo izjavil, da je naša država pripravljena skleniti časten niii', ki jamči državi obsioj. Mi tie bomo stavili žalitev, ki bi bile neizpolnjive. Nadalje se je spoitiinjal cesar Karol v prisrčnih besedah nepi'estanega jnizadevanja sv, Očeta za s))ravo in mir med vsemi narodi ter rekel: „Dan, ko liom sklettil mir, bo najlepši dan mojega življenja." — Glede Unsije je naša želja, nadaljuje cesaj-, da bi Čitiipreje zopet piišlo do prijateljskiii razmer med nami iji Rusijo. Meča, ki nam jo bil s silo potisnjen v roke, ne odložimo poprej, dokler se naši sovražniki ne odrečejo naČitu, da bi nas razdelili in uničili, V lastni liiŠi hočemo ostali samostojni gospodarji. Cesar Je Še kratko omenil naŠe razmerje do Nemčije, Bolgarije in Tui'čije fer do nevtralcev. Zttnanji minister grof Czernin je poročal pred ogrsko delegacijo. Razpi'avljal je o zgodovini vojske. Povedal ni prav nič novega. Končal je z izjavo, da smo pripi'avljeni za časten mii", ki tiatii bo inidil varnost in ])rost razvoj v bodočnosti. Delegati dr, Korošec, Stanek in Pe-truŠevié so stavili na zunanjega ministi'a piedlog, inij spoi'oči vladarju željo delegacije, da po svojih vladah dá iz obeti zl)ornic, obeh državnih polovic izvoliti zastopnike za bodoča mirovna pogajanja po številkah, ki odgovarjajo zadnjemu Ijndskenm štetju in sicer: 12 Nemcev, 10 Madžarov, 10 èehov, sedem Jugoslovanov, 5 Poljakov in Ukrajincev, 3 Rnmnne in 1 Italijana. Delegat Stanek je pa v imenu čeških in jugoslovanskih delegatov še stavil intei> pclacijo, zakaj je vlada v svoji izjavi o j'uski ponudbi glede premirja zamolčala točko o „samoodločbi narodov". VIL vojno posojilo. z vojnim posojilom se nalaga premoženje najvarnejše! Ni se bati nikakega skrajšanja vojnih posojil! Nesmiselno je, da bi država hotela oškodovati ali pa občutljivejše zadeti ravno one, kateri so ji priskočili v stiski z denarno podporo na pomoč! Popolnoma izključeno je, da bi država kaj odredila, s čemur bi se oškodoval oni, ki je podpisal vojno posojilo! Nasprotno! Ravno onim bode dala država vedno prednost, ki radevolje oddajajo njej vojna posojila! Izvršujmo tedaj vsi brez izjeme svojo patrijotično dolžnost in podpisujmo kar največ mogoče tudi sedmo vojno posojilo I Kaj bo Z Dol. Novicami? Hvala Bogn, cenjenim naročtiikom in neumoi'iiim delavnim sotrudnikom, itiiamo že dokaj lepo število „svojih" okoli Dol, Novic. Število naročtiikov je že nad 2500, to je številka, kakršne Dol. Novtcc se niso dosegle. IVxla vkljub temu zopet tožimo, briilko tožimo ob sklepu starega leta. Za mirne čase lii že bilo kako „gliha za glilio", toda vojni čas, vojska, to je ostei' meč, ki seka glave malim listom in )(rav posebno Še Dol. Novicam, Kaj je vzrok temu? V prvi vrsti nam manjkajo naznanila (inseiati). Vsi večji listi ae sedaj vzdržujejo, četudi s težavo, le pol.om inseratov, V tem oziru tr])! ravno naŠ list lakoto, pravcato vojno pomanjkanje, akoi'avno bi kaj lahko imel dovolj živeža, lína polna sti an naznanil bi zadostovala Dol. Novicam za življenje zjutraj, opoldan in zvečer. Zakaj bi se ne zavzeti zavedni pristaši Dol. Novic Inili tozadevno za najživahnej.Šo agitacijo? Mnogoštevilne dolenjske tiranil- nice in posojilnice, zakaj bi tie priobčevale naznanil in priporočil svojih zavodov V Nekoč nam je na to odgovoril neki gospod: „Sedaj je brezpoti'cbno priporočevati iira-nilnice, ker imajo denarja itak pi'eveč itd,"— Torej, Če je denarja preveč, lepo prosimo, žrtvujete tem laglje za inserate v Dolenjskih Novicah! Če ne koristi njim, koilstilo bo gotovo našemu listu. — Vsak kmetovalec, itidiisti'ijalec, ti'govec in obrtnik ima kaki-šetikoli pridelek, ki bi ga lahko pri-poi'očal širšim slojetu [U'ebivalslva potom lista. Vemo, da sedanja vojna dotia je pač najmanj piikladna za priporočanje svojih izdelkov, toda če pogledamo drugu liste, najde se Šc vedno dovolj stvari za naznanilo in v potUnlbo. Drngo prav občutno gorje za Dolenjske Novice je splošna draginja vseh tiskarskih potrebščin. Papir, barva, kurjava, luč, bencin itd. so se podražili od 200 do 1300 odstolkov! Ali razumete, kaj se to praviV — Pa Še nekaj! Papirja za drag denar ni dobiti! Človek mora hoditi in prositi od najnižje do najvišje instance, da dobi dovoljetije za papir. Če itna enkrat dovoljenje, se pa oglasi železnična upi'ava, češ, le počasi prijatelj, nc moremo tako urno s papirjem do tebe! Tako že čakamo pol leta na zagotovljen papir, a papirja ni in ni, vse naše prizadevanje je zaman ! Obiipavati pa tndi v tej najliujši krizi ne smemo. Z Božjo pomočjo in z izdatno podporo ter dobro voljo dosedanjih naročnikov hočemo in bodemo preživeli tudi to Žalostno dobo, Oeló velik deficit v Ictneiii zaključku nas ne sme splašiti, temveč nam bodi močtia vspodbuda k vstrajnemu in zdi'uženemu delovanju za dobrobit Dolenj-skiti Novic. 1'omagati si moramo, kakor vemo in znamo in če Bog blagoslovi delo, zadovoljivi uspehi gotovo ne bodo izostali. Z ozirom na gori navedene težkočc l)ri vzdržavanju Dol. Novic smo sklenili tudi mi naročnino povzdigniti. Seveda zvišana iniroňnitia Še daleč ne bode mogla zamašiti ogrotiine oilpiííne, ampak bode le nekoliko olajšala težko breme ter tnalo l)ripoinogîa, da bo mogoče, se izogniti saj največjemu primanjkljaju. Storiti bi morali to žc začetkom leta 1916, kakor so to stopnjevaje storili drugi listi, pa smo odlašali, ^da se priglasi vetnlar več naročnikov. Čast Bogu, naročniki so tukaj, dotn-i, hvalevi-edni naročniki, tii so nam naklonjeni s celim svceni in od kateriti smo tudi nadalje prepričani njihove zvestobe ill podpore, ko zvišamo naročnino za dve kroni, torej na 5 kron na leto. — Tako bi bilo saj nekoliko preskrbljeno za list za pi'ihodnje leto 1918. Da pa nas ne bode letošnja rana prehudo skelela, smo nadalje skleniti, da začnemo zopet po stari navadi novi 34. letnik takoj z novim letotii s 1. številko. — Naše Dol. Novice pričenjajo namreč prvo Številko skozi štiri leta s 1, aprilom, ^.aradi trimesečnega s)iloSnega tiskarskega štrajka, ko je taki'at tiskarsko delo več ali manj mirovalo. V boljše umevanje in v lastno oi)ra-vičbo podamo tukaj približni račun lastnih stroškov za Dol. Novice v tekočem letu 1917. Ena Številka velja povprek 260 K; 40 številk tedaj 10.400 K. Naročnikov je 2500, od teh 100 jn'ostih izvodov za vojake in druge prosilce; tedaj dobitiio za 2400 plačujočih naročnikov po 3 kl'one, je 7,200 kron; prištevši inserate v ztiesku 600 kron je tedaj tiskarskih {lobodkov 7.800 kron. Stroški 10.400 kron, dohodki 7.800 kroti, je tedaj primanjkljaja za letos 2,600 kron, pri vsem tem, da bode tedaj obsegal letošnji letnik samo 40 številk. — Proračun za piiliodnj« leto. Računamo, da nam ostanejo vsi naročniki zvesti vkljnl) zvišani naročnini: Ktia številka bo zaradi dražji-ga papirja veljala najmanj 270 K; toraj 270 krat 52 številk je 14.040 kron stroškov. Dohodkov bi pa bilo; plačana naročnina 2400 krat 5 K, je 12.000 kron, prištevši inserate 800 K, tedaj dohodkov 12.8f}0 kron. Stroški 14,040 iu dohodki 12.800 lii liil« še vedtio priinaiijliljaja 1,240 kinii. ,)e iiaiiiioi (Mili veliko iia-roiniknv, ki /aoslajajt) iiacoCniiio in je še iK)t.(;iit iniiiiiinjUljaj leni večji. U})amu na velikodušnost iiašili vele-čislaiiili narormikov, da se hodo v tem ozii'u f^otovo z iiatni strinjali, itatii tii iiicsece blagoliotno sjn'eglcdali že [ilarano naročnino za nazaj ter nam z tiuviin letom poslali novo iiai'očniiio 5 krOfl za leto 1919 naprej. Raziniie se, da ne že-iitiio s tem korakom nobenega žaliti, temveč le vljudno in prisrčno prositiio za to do-liroto v imenu dobre stvari. Kdor pa ne more pogrešati te male diference, mu bo-(lemo pa ftidi brez ugovora naročnino npoStevali za priliodnje leto. Za prvi ti'enotek izgleda morda naša lirošnja predrzna in naša zabtova pretirana. Če se pa mirno premisli, da živimo v času detiarja, tla sc laliko tedaj ta lotlo-Ijubna dolžnost prav sedaj brez vsatiili obiiulnili posledic izvrši v olnariitev pre-potrebnili Dol. Novic, se bodo gotovo vsi prespoŠtovani naročniki bi-ez razločka in radevolje odzvali našemu pozivu, za katero ljubav jim boilemo od srca hvaležni. Dolenjci, posebno o Vas smo trdno prepi'ičani, da bodete v polni meri upoštevali sedanji aki'ajno ncngodni položaj svojega edinega lisla ter nam ostali zvesti tinli v bodoče. Kdor bi pa nikakor ne mogel pogrešati te malenkosti, naj se rajši odpove kakšnemu di'ngenui listu, da pomaga sodelovati pri svojejii domačetii Časopisu. Jjistom, ki i'az-polagajo z nad iJO.OOO naročniki, ne bode )irav nič škodoval izstop 2000 naročnikov, a silno veliko koristil Dol. Novicam, ki je vsak naiočnik zlata vi'eden. Je jia v naši vrsti tudi nekaj dragoceni)] naročnikov, ki sami od sebe pošljejo već naročnitie, češ, ker je vse dražje, občutijo gotovo tudi Dol. Novice di'aginjo. Bog jim plačaj in nam jili olnani tndi v pi'iliodnje )»ri istem razpoloženju tei' vzbudi še veliko naslednikov - dobrotnikov ! V zadnji številki smo poslali položnice za zaostalo naročnino; pimimo, naj vpošljcjo dotičniki (akoj označeno svoto. Vprihodnjili d veli številkah bodemopa priložili iioložnice vsem naročnikom, ki plačujejo naročnino po pošti. Ostale pa povabimo osebno v naše iipravništvo, da nam čimprejc oddajo naročnino 5 kron za leto 1918. Konečno prosimo, naj bi častiti naročniki vsc])ovsod razvili močno agitacijo za nove naročnike na Dol. Novice. Naj v resnici nc bode več dolenjske bišc brez Dol. Novic. Neobliodno je |)otreben naš list ravno sedaj na Dolenjskem in neobliodno bodo potreben v bodoče. Dolet\jske Novice stanejo za celo leto 1918 naprej 5 kron ; posamezna Številka 14 vinarjev ter so vsled svoje vsebine še vedno najcenejši slovenski list. ri(((iništvo in npniviiištvo. Vojni pregled« Italijiinsko bojišče. — Glede iia težak jioraz, ki gsi jc iiidabi vojtm Hkiipina ronivida Italijanom zadnje dni iii trditev itaiijaiiskefî'a vojnega vodstva, da so seltalijani jvoMtovoljiio umaknili, se nam zdi uuiestiio, da kratko omenimo doyodkc v prosforn Scdmili obiin. — Začetkom iKJvemiiru bile so p red priprave />ii naš napad Se v polnem teku, ko so Italijani uov. njili dosedanje postojanke iia visoki jjlanoti Sedmih občin izpraznili in se preselili v v bližini istih IcŽeie motne obrambne napi'ave, KaSa poizvedovalna krdela stala so v stiku z aniikajoiiimi se Italijani, in vžc v noči na 10. nov. preSle ho divizije vujnc skupine ťeld-inaršala pl. tíonrada k mqiadn ter pi'iborile Aniago in Ětiri kilometre jngovzliodnu od tam na rubn prejjada Assa leiieíc Steiia, SovraïiiiU, ki jc tnkîij zgid)il nud 1000 inož ujetnikov, lunakiiil sc je tudi jiritiskn koncentrično proti Fcltre miprednjueili kolon in ne jc ustavljal le našim na^'lo prodirajoeim oddelkom z Ijii-tinii protinapadi. V Èrli utrjenih trdnjav ("ima di ( .anipo. Cima di Lan, ki spadajo v trdnjavsko skupino Fonziiso-Lamoii, KknSaíi so sc Italijani z motnimi silami ustavljati. Vže 12, novembra i)ila je oklo])n!i trdnjava Cimii di Camiio z 1;î Častniki in «kolu 'ÎOO moïini v rokah od i'riniolana sem naprednjoĚiii hralirih uvslro- og'rskih cet.. Vzhodno od tu ležeCo trdnjavo (Umu di Lan zamogel jo sovražnik še pravočasno razstreliti. Tndi tn izgubil jc okoln 1000 ujetnikov, Tod pritiskom naSih eet umaknil se je sovražnik v Že po naravi inoCne postojanke v prostoru Foza. Kljub ojaCcnjii z novimi ietami ni zamogel tudi tukaj naj-važnejfie predgorekc višine Monte Loiijiarn in Monte Meletta di Gallio drř.ati. l'o nienjajoeih se ljutih bojih osvojili so naSi v noči na tiî. nov, tndi te ter ujeli okola 2000 Italijanov. Vodstvo avstro-ogrskih čet jo pa vedelo, da so najiad na z vsemi sredstvi utrjeni Monte ]\Icletta brez močne topniške predpriprave ne da izvesti. Nc alcde na močne protinapade Italijanov, sneg, mraz in led prešlo se je k napadu po načrtu, kateri je naše dovedel vïe 4. dee, do popolnega uspeha, decembra zvečer bile so vse italijanske postojanke severno prepadaFrenzella v rokah avstro-ograkib čet. (i, dce. podal se je tndi Monte iSiseniol, ki leži štiri kilometre vzhodno Asiage. Samo tu so ujeli naši 1100 Italijanov. K v bojib od 10. do ÎÎ0, nov. ujetim 2(i3 Častnikom in 10,940 možem prišteti moramo sedaj Se 15.000 mož. K 82 strojnim puškam, Iti uii-traljezum in mnogoštevilnemu vojnemu bluguj katerega Je Italijan novembra v rokab iiaňih hrabrili Čet moral pustiti, izgnbil je v bojih zadnjih dni poleg vsega tega šc 00 topov. Ujeti italijanski generalStabni Častniki brigade Pcnigiu priznali so težke krvave izgube ita-lijanskili čet. Vsa ta dejstva so jasen dokaz, da se Italijani niso prostovoljno innaknib, temveč bili temeljito poraženi. Rusko iKijišče. — 1'ogajanja za pvc-miije mej Rusijo, Nemčijo in Avstrijo so v polnem teku. Za posvetovanja glede trimesečnega premirja, mej katerim naj bi se potem sklepalo o končnem miru, sklenilo se je med vojiijočimi armadami za sedaj desetdnevno premiijc. Ta posvetovanja so se pričela dne T. dec, in bodo trajala do 17. dce. „Pravda" poroča, da je Trot^ki v vojaškem in delavskem svetu naznanil, da se pricno takoj po premirju mirovna pogajanja, katera je Se tu mesee pričakovati. Vest o tem korak« Kusije je dosedanje njene zaveznike Jako neljubo dirnila, sosebno Sc Anglijo, katere nečisti nameni so s tem v veliki nevarnosti. Z raznimi grožnjami poskuša odvrniti Kusijo od sklepanja miru, a kakor vse kaie, vse to ne bode poma;ialo, kajti rusko ljudstvo Je po večini za mir in seilanja viada pridobiva vsak dan veČ pristašev ravno vsled ponudbe miru. Da se zna Rusija proti Angležem tiub Ijraniti, kaže poročilo „Muiiy Mail", ki javlja: Ker na Trotz-kijevo zahtevo, naj Anglija izpusti ruske internirane socialiste, Anglija nobenega odgovora ni dala, je Trotzki ukrenil,.da ne sme noben angleški ])oa Ana Noth, branjevka, stara 5.5 let. Naj v miru počiva! Umrl je v Krškem t), decembia bivši državni in deželni poslanec, posestnik g. Viljem Pfeifer, po dctlgi budi bolezni, pi'cviden s sv. zakramenti, v 75. letu stai'osti. Pogreb jc bil ob mnogobrojni udeležbi IL decembra, liiagi pokojni jc bil častni občan mnogilt občin vsled velikih zaslug za časa svojega poslanstva. Njegovo neumorno delovanje je znal ceniti cesar sam. Podelil mu je vitežki red železne ki-one 1 n. vi'ste in ga odlikovat z viteštvom Franc -ložefovega reda. U. I. P.! Umrl je dne 3. decembra (. I. na Potovi bn, župnije >^mihelske, po.sestnik iti Čebelar g. Franc Ilcr, v starosti 72 let; jiokopan je bil na domačem pokopališči! dne 5. dce. t. I. ob obilni udeležbi znancev, piijateljev in vaščanov. Ž njim smo izgubili jako dobrega posestnika, vnetega čebelarja in zelo priljubljenega moža. Svoji družini je bil prav ski'ben oče. Posebno čebelarji pod Goi'janci ga bodo težko pogrešali, ker jim je v jeseni rad pokupil med in vosek, katero blago je vestno spi'avil in se ga jc povsod rado kupilo. Naj v milu počiva! Poročil se je v Novem mestu 9. t. m. g. Jožef LavriČ, uradniški aèpirant drž. žel. z gdčno Antonijo Vidic iz Novega mesta. Bilo srečno! Metuljček. Gospiea P. K, je nam prinesla lepega metuljčka z besedami: „Danes je slanca padla na zelene travinke, na mojih oknih pa so razcvetele ne duhteče nc žareče, pač pa ledene rožice. Po teh mrzlih rožicah je žalostno frfotal metuljček. Revež pač ni vedel, da jc še le svetega Miklavža in da imamo še dolgo dobo petih mesecev do solnčnega majnika." — Gotovo redki slučaj. Za slepe vojake so darovali : Gospa Majntinger 10 kron; Neimenovana 1 K; Neimenovan Ljubljančan 20 kron, Bog plačaj ! — Danes smo zopet odposlali častiti sestri Klari v Gradec pri našem uredništvu tiabranih 128 kron. Gotovo lepa svota, ki dela čast vsem ljubim da-rovalcetn. — Vljudno pi'osimo, spominjajte se vbogih slepih vojakov oh božičnih in novoletnih iiraznikili pri vseh prilikah, v družbah in zabavah, ter nabirajte novih milodarov. liog Vam bode bogati plačnik! Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnicc novomeške, ki se vrši v pon-deljek dne 17. dccembra 1917 ob 2. uri popoldne v prostorih g. Košaka v Novem mesti!. Spored : I, Poročilo načelnika o delovanju podružnicc. 2. Poročilo blagajnika o denarnem poslovanju. 3. Volitev dveh računskih revizorjev. 4. Predlogi za občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. 5, Volitev delegatov za občni zbor kmet. družbe v Ljubljani, (i. Slučajnosti. — Če ni občni zboi' ob določeni uri sklepčen, se viši pol ure kasneje drugi občni zbor, ki jc sklepčen ob vsakem številu navzočih. — Podružnica c. kr. kmet. družbe v Novem tnestu. Oddaja zvonov. Iz Adlešič. 29. avg. oddali smo vojaški oblasti večji zvon, ki je tehtal 248 kg in za katerega bo dobila župiia cerkev 992 K. Imel je podobe: Jezus dobri pastir — Kristus na križu — sveti Jožef, Napis pa je imel ob robu : sv. Anton za nas Boga prosi, na pobočju pa: Albert Sainassa — camp, fusor aul. — Labaci 1879 f No. 920. Tatvina na železnici. Prečastiti gosp. Simon Zupan, duh. svetnik in župnik na Ježici poroča župnému uradu v Podgradu sledeče: „Danes, .'i. dec, je ]n'incsta žena delavčeva knjige di'užbe sv. Mohorja, katere je nje mož dobil v nekem jarku razmetane blizo dolenjskega kolodvora, dveh po 12, dveh po 11 izvodov. Iz piiloženega zapisnika razvidiin, da so iz Podgrada. Brez dvoma sc je izvi-šila tatvina na železnici ; lat je menda mislil, da bo dobil kaj jestvin ali obleke, ker se je motil, jc knjige popustil. Najdene knjige pošljem po pošti." — Župnija Podgrad šteje letos 37 udov družbe sv. Mohorja; toliko članov toraj ostane letos brez lepih knjig, ker najdene so gotovo pomanjkljive. Kes, na vse strani se kažejo slabe posledice vojske. Pozor! Iz okraja Kranj baje v okraj Novo mesto došli goriški begunci, sedaj neznanega bivališča in sicer: Marija Beilot, Jožef Kebcr, MaiJja Kcber, Andrej Jlihelj, Filip Milielj, Alojzija Nemec, Jožefa Terpin, .Tozefa Zoni, Jožef Geotti, Jožefa Godina in Ixiniard Gozzi se poživljajo, da se zglasijo dne 23. decembra 1917 od 9. do 11. ure dojmldne pi'i Posredovalnici za goriške bcgunce v Novem mestu, mestna hiša št. GG in prevzamejo za nje od c. kr. okr. glavarstva v Ki'anju piislano obleko, sicer sc bode obleka c. kr. okr. glavarstvu v Ki'anj vinila, odnosno razdelila med druge, tu bivajoče, goriške begunce. — Posredovalnica za goiiške begunce v Novem mestu. Mila prošnja. Oslepeli slovenski vojaki v Gradcu prosijo slavno javnost, da se jih za božič spomni s cigaretami, smod-kami ali tobakom. Prijazna darila, tndi v najmanjši množini, sprejme pisarna „Dobrodelnosti" v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35, Privatne brzojavke so zopet dovoljene za mesto Trst, za Koroško in Kranjsko. Več vestnosti tovarnarjem! Da se godi toliko tatvin po železnicah, morejo tudi tovarnarji in odpošiljatelji vzeti nekoliko na svojo vest. Na novomešketn kolodvoru smo se sami prepričali, v kakšnem žalostnem stann prihaja blago našim trgovcem, za kar pa nikakor ne more biti odgovorna tukajšnja žel. uprava. Nazadnje smo gledali, v kakšnih ničvrednih zabojih je došla vojna kava. Slabe tanke dilce, še bolj slabo zabite, s prav majhnimi žebljički pritrjene in v zaboju pa težko blago! Pri najmanjšem pretresu so lezli zaboji narazen in ovojčki s kavo so padali iz njih. Če si pa le količkanj s pi'stoni potegnil, so odnehali kar trije žebljički naenkrat. Potem pač ni čnda, če blaga zmanjka. In vbogi trgovec, ki je moral blago in zaboje drago in naprej plačati, pa naj sam gleda, kje bo dobil svoj „manko"! Vso gre na kožo trgovca! On naj drago in naprej plača, naj bode sam odgovoren za železnične nesreče in tatvine, lîaj plačuje velike davke, saj dela velike vojne „prolité", itd, — Toraj več vestnosti je nujno priporočati od mcrodajnih oblastvij posebno tovarnarjem, ki delajo čezmerne dobičke, a nikakor pa nočejo biti odgovorni niti za svoje lastno blago. Kaj je mar odpošiljateljii dalje, ali dobi iiaslovljenec blago ali nc in v kakšnem stanu, saj je že plačano! Odgovornosti pa nima, saj jo vojska. — Prav izdatno bi laliko odpomogle imenovanim nedostatkom tudi železniČne upraye na postajah, kjer tovarnar blago oddaje: v slabih in v slabo zabitih zabojih nič prevzeti! Gospode poslance kličemo v tem oziru na pomoč. Prošnja. Neka starejša žena je izmaknila v bolnišnici v Kaudiji jterici jopico. Ker jo pa sama skoro gotovo ne bode nosila, jo bode najbrže inodala. Vljudno so i)ro.st, da .sc dotična oseba naznani ob isti priliki. Realka v LJubljani z dvema učnima jezikoma. Deželni šolski svet kranjski je v seji 17. novembra sklenil utrakvizacijo ljubljanske realke. Sprejet je bil predlog dr. Havniharja, ki se v bistvu glasi, da se vsem razredom c. kr. realke v Ljubljani od 1. do 7. razreda priklopijo vzporedtiice s slovenskim učnim jezikom. Storjeni sklep predloži deželni šolski svet v odobrenje naučnému ministrstvu. Radovedni smo jia rešitev. Raznotero. 30 milgonov kron eno popoldne šlo v zrak, A^ojska nas stane v.sak mesec nad tisoč milijonov kron; na en dan torej odpade 30 do 40 milijonov kron. Nekega dne, kakor je pisal Gertner, je pa na ruski fronti bruhalo ogenj 240 tofiov. Strel iz lahkega topa stane 100, iz srednjega 500, iz težkega topa do 5000 kron. Na vsak top je odpadlo do 200 strelov; vsak strel je stal iiovprečno 500 kron: 240 X 200 X 500 jc 24,000.000 kron! Okroglo je torej stalo [lopoldiic, čc sc računa še porabljeno streljivo za i)iiške in 'ai\ sti'ojiie imške iii iz metalcev min, 6,000.000 kron, iia fioiiti nekaj kilimietrov okioglo 30,000.000 kioii. Dobra postelja. Pesnik Kat ol Ouizkow je zvečer iiavaiino tako ])oziio jedel, tlít po iioiii ni mogel spati. Toda pe.snik ni dolžil svojega pi'eobloženega želodca, da mu moti si)anje, temiić svojo posteljo in blazine. Poskušal jc na vse nagiiie napraviti si i)ri-meiiin ležišĚe, pa ni nič pomagalo in tíntzkow jc že obupal. Tedaj pa je nioi'al na kratko potovanje, na katerem je med 2. in 3, uro zjutiaj pri.spel v Draždanc v „Hotel de Rome". Bil je laťíen kot volk, ker je pa kuliinja bila zapila, je moi'al brez večej'je v [losteljo. Spal je tako doiiro kot nikdar popi'cj in se je zjutraj zbudil vea jjokrepčan in kakor [irerojen. Komaj je vstal, je pneiskal posteljo in dognal, da je izboiiia. Sklep je bil liitro tiarejen. Pozvonil je, poklical boteiii'ja in ga vprašal, ali bi mu posteljo prodal. Po dolgem obotavljanju se jc krćniai' slednjič lo vdal in ko se je pesnik Čez nekaj dni vrnil domov, ga je postelja že Čakala. Po svoji staii navadi se jc Giitzkow zopet dobro na-vcčerjal, nato je šel v svojo običajno gostilno in tam ancdel še mnogo kiubov ter pi'ecejšnji kos pečenke z gobami. Ko je potem, ]ioln nade, da bo sladko spal, legel v svojo novo posteljo, se mu je zgodilo prav tako kakor v stari: spanec ni hotel priti. Dopisi. Iz Dol. Sušic. Dne 4. decembra sc je posrečilo izslediti yrletiiu topliškemu orožništvu tatinsko dnižbo v osebali Pavle ňcnica in Uršule Pause iz Reberi pii Drganjih selili. Dotične ženske so poki'adle veliko obleke, laznega žita, kakoi' tudi gospodarskega oi'odja. Zaplenjeno blago je slii'anjeno pri g. županu Ivanu Pezdircn na Dol. Sušicah, katero si oni lahko ogleda, komnr je bilo kaj pokradenega. Pavla Senica je pred aietacijo izpovedala, da so kradle vedno obe skupaj in sicer v Dolenjiii Su.šicali, Toplicah, Hutiiutiji vasi, Vavti vasi, Straži itd. Ker je bilo okrog Drganjih sel in Novem Ljubim izvršenih tudi mnogo vlomov v vinske kleti ter poki'adenega vina, hrane, mesa, špelia in diugih i'CČi, se bo moida posrećilo. Še tudi to tatinsko družbo izslediti slavnemu orožin'štvu. Vilim gg. orožnikom iz Toplic pa izrekamo tem potom za njihovo neumorno delovanje in skrb za varstvo našega imetja svojo najtoplejšo zalivalo. Iz bojišča, dne 29. nov. 1917. — Burja je in sneg naletava! Sanitejci prinašajo ranjence z bližnje višine, pravcate naravne trdnjave v našo na pol podito, kozolcu i)odobno bai'ako. „Kdosi, biate?" — „Óeh!" — „In ti?" — „Óeh!"—Eden zadrugitn: vrli Češki fantje in češki očetje! „Težko 1'aiijenl" kličejo novodošli sanitejci. Odki'ili so uosilnice. Kako težko sem vc-1'oval očem! Pred menoj leži dragi mi znanec, dobri moj Vaclav. „Pane, boli, boli," je šepetal, ko sem se sklonil k njemu. Pristopil je zdi'avnik, ga preiskal ter mi zašcpetal: „Prijatelj, tu ni več pomoči!, Izgubljen je!' Ubogi moj Vaclav! Položili so ga na slatno k ostalim češkim tovarišem. Tolažil sem ga, da bo kinahi — bolje. Ovil je roke okrog mojega vj'atu, v očeh so nni zaiski'iie solze, ter je šepetal : „Ah, pane, vem, da je to vaša želja, a v vaših očeh berem in tudi sam dobro vetu, da moram — umreti. Krogla v ti'cbuh je — smrtonosna !" Opi avil je račuTi s svojo vestjo, ter naročil pozdrave, zadnje pozdi'avc, njej, na katero misli vsak sin ob zadtijoni boju, zlasti mamici. Vil se je v gi'oznih bolečinah še v,so jioč in ves prihodnji dan. Še le ob desetih zvečer jc nehalo hiti mlado srce. Pokopali smo ga na visoki laški planjavi zraven tovaiišev. Uboga češka mati, mogoče si sjiavala v ponočni (iii, ko so i)adale prve gtnde na Tvojega Vaclava! A gorje, goj-je, ko izveš to grozno vest! Kad bi'jo ))iikril, a ni mogoče! Kot dobi'i naš Vaciav, (ako, dtagi }>rijatelj, umirajo tisoči iti tisoči vernih sinov hrabiega, a toliko olirekovanegu, češkega naroda, utiiii'ajo v dneii, ko zlobni ljudje v ozadju, pri polnili mizah, blatijo Češki iiaiod in hočejo zmoto maloštevilnih raztegtiiti na ves narod. Povejte tam podlitu dušam, naj pridejo na fronto, kjer bodo videle, da so sovražne planine na-[lojene tudi s češko krvjo. Tedaj ne bo v njili očeii proklet in obsojon vsak, kdor si ujia ziniti bcsedico v obrambo čeških junakov. Engo. Kazvedriio. v časopisu. „Izgubila se je tužno zdolej podpisanemu ljuba žena. Kdor bi jo našel, je pi'ošen, naj jo dobj'otno obdrži, ali pa naprej odda." — Jur Trepc-talcc. M, Razloček. Zdiavnik je dat kiojaču suknjo nazaj, češ, da ne ugaja. — Srečata so v drevoredu in krojač reče žalostno; „Vi ste srečen človek, go.spod doktor!'' — Sidi-avnik: „Kako to menite?^' — Krojač: „Ako sc vam kaj pokaži, vam nihče nič nazaj ne pi'inese." M. Nemirnež, ki ni mogel zaspati: „Matim, ali jeza-strojenje treba di'evesnc skorje?'* — Mati: „Da! Pa če boŠ še vpi'ašal, bo pantofel prav tako dohei'." M, Oznanilo. Župnik je naznanjal raz lece: „Dežtiik scni nekje izgubil, ali pa si ga je kdo izposodil, če ga ni ukral. Kdor ga ima, naj ga vrne. Ako ga je pa sram, naj mi ga jionoči vrže kar čez plot!-' Drugo jiiti'0 je imel župnik kar štirideset dežnikov. HI. V Šoti. „Kaj je menica?" — „Menica je jiapirček, na katerem sta dva podpisana, in od teh dvtdi je edeti vedno v stiahu!" — „Kaj so bacili?'' — „Bacili so glive in sicer tako majhni, da s« jih ne vidi." — Dečko: „A, že vem. Mene zminij nekaj ščt]>lje okolu pasu, in ko jio-gledam, pa niČ ne vidioi." M. Pridni otroci. „Naš Pavle ti jo silno priden otiok. Na Klo tako lepo pazi, da je veselje; tiobcna pestunja bi ne znala tako; kal' za eno deklo mi zahiže. Tam v sobi sta ... Pavle!" — „Kaj je mama?" — „Ali lepo paziš na Elico?'' — „Pazitii!'' — „Kaj pa delata?" — „Igi'ava brivca. Klo brijem z očetovo novo bi'itvijo!" M. Dober soprog. „Milka, ti si dejala nekoč, da ti je tvoj sopiog luč življenja. Je-li še tako?" — „Malči, ne, ne! Odkar je začel zvečei' hoditi v gostilno med tovariše, mi je postai tiii'ačtijak !" M. Moderno dete. „Kolo mi kupite, mama!" — „Ne morem. Zdaj je vse pi'edi'ago!" — „Za vas jia ni nobena obleka predi'agal" Gospodarstvo. šotni nastilj. Centrala za krtiiila na Dunaju je nakujiila na llolanilsketii večje množine .šotne stelje in je utegnemo Itidi na Kranjsko nekaj dohiti! Ker je letos veliko pomanjkanje za steljo, jo bodo želeli gotovo naiočiti fiidi naši posestniki in kmetijske podružnice in zadrugo. Stroški za 100 kg šoinega stelja bodo znašali v Ljubljani okolu 20 Jv. Ker so je treba z naročili nenuidoma jniglasiti, opozarjamo interesente na ta nakup-s pozivom, da se z naročili nemudoma oglase pri Deželnemu mestu za krmila v Ljubljani. Šotni nastilj sc ima oddajati v celih vagonih in pioti jiredplačilu. Oprostitev tretjine zapori podvrženega bombaževega blaga in perila za nadrobno prodajo in podlog ter pridatkov za konfekcijo. Tjgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja na naslednji i'azpis c. kr. trgovinskega ministrstva: I'o § 3 in 4 ministrske odi'cdbe z dne 30. okt. 1917, drž. zak. št, 418 jc ^C/d pri na- di'obnih trgovcih sc nahajajočega oddaji podvrženega bombaževega blaga, nadalje 50% pi'i obrtnikih se nahajajočih [»odlog iti piidatkov, kolikoi' se raldjo v lastnem obitu, izvzetih od oddajtie dt)lžiiosti. De-janstvena prodaja ali pi'odelovanje onega blaga, kalerega ni oddati po gojnjem izjemnem pi'cdpisu, je pa v toliko omejena, v kolikor jc bombažasto blago in moško perilo po ministiski odredbi z dne 3L avg. 1910 i)od zaporo tcj' se sme le na podlagi vsakokiatnili odi'cdb c. kr. ti'govinskega niini.strstva prodajali in uporabljati. C. kr, trgovinsko ministrstvo je sedaj odredilo, da jc za Čas do vštetega 31. jan. 1918 (irost in ga je toj'ej dovoljeno odpiodati: I, Tretji dol onih 20% bomhažastega blaga in jterilnih predmetov, ki jih na-di'obnik jio zgoiaj navedeni odi'cdbi z dne 30. oktobra 1917 sme obdi'žati. Piodaja te tietjine pa se stiic izvišiM le ob izpolnitvi naslednjih pogojev: 1. O vsaki posamezni piodaji se morajo vodili posebni zapiski; 2. nadiobne prodajne cene ne smejo presegati cen, ki jih je pred 31, avg. 1910 ti'govec dosegel za enako blago in 3. posameznemu porabniku sc ne sme prodati več nego 20 m blaga ali pol tucata |)eiilnih ijrcdmctov. TL Tretji del onih 507o podlog in pridatkov, ki jih po navedeni odredbi krojačem, konfekcionarjem in drugim obrtnikom ni treba oddati. Ta dopustitev pa velja samo za konfekcijske namene. Izrecno se opozarja, da je ta dopustitev kakor za prodajo na drobno tako za konfekcijo vezana na določbe ministrske odredbe z dne 21. septembra 1917, drž. zak. štev. 283, tičoče sc obveznosti kupovalca za lasino porabo, da se izkaže s poti'dilom potrebe. Vino na Ogrskem. Ogi i pojočajo, da že nad 50 let niso imeli takega vina, kakor jc letos. Pričakovali so ga več, kakor ga je bilo v rosnici. Na oralu sc jc piidelalo v slabih krajih 10 lil, v najboljših do 40 hektolitrov. Pi'odaja se navadno i'deČc vino po 3 K 20 v, najboljše po 7 do 9 kron eden liter. Prav dobro ]»rodajo Ogii goveje salami: 1 kg 18 do 20 K. Tudi pri nas so začeli na kmetih močno delati klobase, ker piodaja ni piepovcdana. 1 kg sc proda doma za 14 do 16 kron, 1'ickupci plačajo tudi vi.šje cene. Sveža jajca. Nekateri svetujejo, naj se vlagajo zdi'ava in sveža jajca tiied suh pepel ; zati'jujejo, da se to prav dobro obnese. Jabolčni olupki so dobi i kot namestek za kavo, ako jih posušiš in pravilno opražiš in zmelješ. Ako jih nimaš za drugo po-1'abiti, jih pa deni v lončeno posodo in zalij z niizlo vodo. Pokrito posodo imej na hladnem prostoi'u, kjer ni prahu. Čez dober teden imaš dober kis (jesili), ki ga Že lahko rabiš. Olupke vedno še lahko prilagaš. Kolikoi- kisa se je odlilo, toliko vode jc treba sjíroti doliti, kajti olupki morajo biti [lod vodo. Preden jabolka lupiš, jih moraš omiti, ila so olupki snažni. ^-^a/rva/a. Društvo vpokojencga iičiieljsfm na Kranjskem, i' Ljubljani mi je takoj po smrti mojega očeta, pokojnega gospoda f Ivana Sa jeta izplačalo 112 kron po-smrtnine. Bodi imenovanemu društvu izrečena moja najtoplcja zahvala, društvo pa vpokojenemii učiteljstva najtopleje priporočani. Št.Jmicj, dne 4. decembra 1917, Karolina Saje. Loterijske številke. Gradec, 5. deccmbia 9 29 8 70 82 Tiiïuim sfcctii iiftziiîuijamo vsem sorodnikom, prijateljem in zimncem žalostno vest, daje iiaS iskreno Ijiililjeiii soprog, oziroma oČe, stari oce, brat in tast, gospod Franc Božič trgovec in posestnik v torek 11, decembra ob pol i. ari popoldne, po daljšem iiolchaiijii, ])i'cvide)i s sv. zakramenti, v starosti let, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnega bode v četrtek ob 4. uri pojioldne iz hiše Žalosti št. yi na no\^onieSko pokopališče. Hvete mase za blagor ditše pokojnega sc bodo shižile v veO cerkvah, lîlagega umrlega priporočamo v blag sjioiniii in molitev. Rudolfovo, (liio 11. ilocunibra 1S)17. Žalujoči zaostali. Mestna hranilnica u Crnomilu je edini denarni zavod v celi Belikrajini, v katerega vlagajo sodišča, slavna županstva in pre-častiti župni uradi denar, ker jamči za vse vloge mestna občina Črnomelj ter je denar tudi za časa vojne popolnoma varen. Obrestuje hranilne vloge po daje posojila po dogovoru in sprejema po najugodnejših pogojih prijave na Vil. 5%\ avstrijsko vojno posojilo. Ravnateljstvo. tKj-rj-n