Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. I Izven Mubljane 8 vin. V LltiM V 0*1 19.130110^ 1913. Leio XLL ~ Velja po pošti: ~ Za oelo leto naprej za en monoc „ . . za Nemčijo celoletno . za ostalo inozemstvo . V Ljubljani na Za celo leto naprej . za en meseo „ V upravi prejemali mesečno S 26'— „ 2-20 „ 29'-.. 35-- dom: K24-„ 2"-,, 1'70 == Sobotna izdaja: — sa celo leto....... T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— sa ostalo inozemstvo. „ 12 — Inserati: Eni/Stolpna petitvrsta ('ti mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 . za večkrat primeren popust. Porodna izurili. zafivaie,Kife lil: enos.olpna peitvrsta po 18 vin. 1 Poslano:--3 enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri pop. Bedna letna priloga Vozni red. CS" Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravntštvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Hačnn poštne hranilnic,e avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bo: n.-bero. št. 7553. — Opravniškega telefona št. 188. rešijo nevarnosti, da bi z nova prišli pod muslimansko oblast, sklenili, da sc odrečejo vsakega drugega varstva in se priklopi j o Črnigori pod edinim pogojem, da se jim za jamči albanski uradni jezik. Najpokorneje prosimo Vaše Veličanstvo, da proučite naše pritožbe in način rešitve, ki ga predlagamo edi-nole zato, da se nam zagotovi svobodno in častno življenje.« AVSTRIJSKE ŽELJE GLEDE ALBANIJE. — AVSTRIJA IN RUSIJA OSTANETA PRIPRAVLJENI. — SRBSKE IZJAVE NAPRAVLJAJG NA DUNAJU SLAB VTIS. — PONOSNI GROF BERCHTOLD. Pariz, V »Matinu« izjavlja srbski mirovni delegat N o v a k o v i č glede na srbsko noto, ki jo je razširil »Reuter-jev« urad in v kateri se naznanja poslanikom, da Srbija zapusti takoj adrijsko obal, ko se podpiše mir, sledeče: Slovesno izjavo smo podali, ker spoštujemo velevlasti in jim hočemo njih delo olajšati, da se vsa pereča vprašanja rešijo zadovoljivo in častno. Ker žele velevlasti, da žele samoupravno Albanijo, in ker žele, da Srbija ne dobi teritorialnega pristanišča, smo se 'ojalno udali. Istočasno smo hoteli dokazati, da želimo živeti z mogočnim našim sosedom, Avstro-Ogrsko, v dobrem razmerju. Zapustiti rte nameravamo samo adrijske obali, marveč vse ozemlje, ki leži zahodno Drina, ker naj to ozemlje pripada bodoči Albaniji. Istočasno pa tudi izjavljamo, da morajo Srbiji pripasti tisti kraji, ki jih je zasedla vzbodno od Drina, n. pr. Deber, Prizren itd. Berolin. Iz diplomatičnih krogov se poroča, da sc velevlasti o mejah Albanije živahno pogajajo. Avstro-Ogrska želi, da se pritegnejo mesta Skader, Prizren in Janina novi Albaniji. Kakor znano, zahtevajo Črnogorci Skader, Srbi Prizren, Grki pa Janino. Glede na Skader koraka Italija, z Avstrijo skupno, ne taji pa, da. bi ji bilo ljubše, če bi pripadal Črnigori. Rusija seveda dela na to, da bi Skader postal črnogorski. O avstrijsko-laškem protektoratu nad Albanijo se ne govori več. Albanija se bo najbrž nevtralizirala, za kar bodo jamčiie vse velesile. Vest, da hoče Srbija Drač zapustiti, obenem pa izjavlja, da to stori, ker upa, da je velesile ne bodo več prikrajšale, je na Dunaju zopet slab vtis napravila. Frankobrod. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Peterburga: Ker so ostala bo« gajanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo brezuspešna (torej se Avstrija in Rusija glede na Albanijo še nista sporazumeli), je gotovo, da niti Avstrija niti Rusija ne nameravata sedanjega vojaškega po* Icžaja izpreineniti. V Peterburgu se trdi, da je že ukazano, da morajo re-zervniki ostati do aprila pod orožjem. To sc je zgodilo brez carjevega ukaza po armadnem odloku, ki ga ni bilo treba javno razglasiti. Belgrad. Avstroogerski poslanik Ugron je prevzel nalogo, da sporoči na Dunaj željo srbske vlade, da se omogoči srbskemu ministrskemu predsedniku Pesiču sestanek z avstrijskim zunanjim ministrom Berchtoldom. Srbska vlada misli, da bi sc dal vsak nesporazum med Srbijo in Avstrijo odstraniti, ako bi mogel Pasič osebno pojasniti Berchtoldu stališče Srbije. Baje je žo profesor Masaryk po svojem povratku iz Belgrada posredoval v lem zmislu, toda brez uspeha. Potem se je srbski poslanik Jovanovič, ko je prišel na Dunaj, trudil, da bi dosegel sestanek, ali tudi njemu se to ni posrečilo. Od Ugronovega posredovanja pričakujejo več uspeha. RUMUNSKO-BULGARSKI SPOR. Bukarešt. Pogajanja med Rumunijo in Bulgarijo so zastala, ker dr. Danev želi, da bi se to pogajanje izročilo kakemu drugemu, bolgarskemu politiku. Ker sc rešitev vprašanja zato zavlačuje, se napetost med rumunskim narodom še povečava. Dunaj. Poučeni diplomatični krogi izjavljajo, da je Bulgarija Rumuniji že podala pozitivne obljube. Kaj ja pomu-dila, še ni širši javnosti znano. ODRIN. London. Bulgarski odposlaniki so dobili šifrirane depeše iz Sofije, v katerih se opisuje položaj v Odrinu kot zelo kritičen. V mestu razsajajo bolezni. Sodijo, da Odrin kmalu kapitulira. VPRAŠANJE EGEJSKJH OTOKOV. London. »Times« poročajo, da so velevlasti pripravljene, da priznajo Grški p jsest eg^jskih otokov, čc sc Grki obvežejo, da v Arhiplu ne ustanove opi-rališča za grško vojno brodovje in da ne oddajo v najem ali ne odstopijo kaki Današnja številka obsega 4 strani. Kaj se godi v Španiji. Revolucija dviga na Španskem vedno odločneje svojo glavo in vsa znamenja kažejo, da bo Španijo, če se vsi dobromisleči takoj ne poprimejo energičnega in smotrenega dela, prav kmalu zadela ista usoda, kot Portugalsko. Sprva se je upalo, da bo atentat na Ca-nalejasa združil vse monarhistično čuteče stranke, toda zgodilo se je ravno nasprotno. To je jasno dokazala sestava sedanjega kabineta, ki pomenja odločno potuho revolucionarnim prevrat-nikom. Madridski listi poročajo, da so je vodja konservativne stranke, Maura, v nekem pismu do prejšnjih predsednikov senata in poslanske zbornice pritoževal, ker ga kralj pi(d rešitvijo ministrske krize niti ni vprašal za njegovo mnenje. Maura pravi v pismu, da pomeni skrajno slabo denarno gospodarstvo in pa vedno ljubimkovanje vlade z republičani zelo veliko nevarnost za monarhijo. Konservativci, ki ne marajo prevzeti odgovornosti za dogodke, ki jim gre Španija naproti, zapuščajo na veliko začudenje liberalcev javno življenje. Dosedaj je že 92 konservativnih senatorjev in poslancev, celo taki, ki so dosmrtni člaui senata, odložilo svoje mandate. Najbrže jim bodo sledili tudi konservativni občinski svetniki. S tem so konservativci pokazali, kako velika nevarnost preti monarhiji vsled sedanjega, republičanom prijaznega režima. Maura je ta škodljivi sistem že pred letom osvetlil v zbornici s temi besedami: »Udanost vladajočega liberalizma napram revolucionarjem je znamenje propada monarhije.« Liberalizem, ki se pred kraljem kaže državo-ohranjujoči faktor, za njegovim hrbtom pa v imenu »svobode« početje revolucionarjev tolerira in ga celo podpira., drži kralja popolnoma v svojih krempljih. V zadnjih treh letih, kar rosi nad Španijo blagoslov svobodomiselne vlade, se ni za ljudstvo ničesar storilo. Na ta način neti vlada sama med ljudstvom upor in najmanjši povod more zbuditi grozni požar. Izstop konservativcev iz španskega, parlamenta je znamenje, da se bližajo osodni in resni dogodki. : Marolaife ..Slovenci".: Roža sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Brata sta žalostnega srca odšla; pedno bolj sta bila prepričana, da ld nobenega upanja, da bi jo mogla rešiti iz Damaska. Prebivala je v svoji palači, kjer je noč in dan stala na straži stot-uija sultanovih vojakov, ki so se zavedali, da so s svojim življenjem odgovorni zanjo. V palači so zopet živeli zanesljivi evnuhi pod vodstvom premetenega človeka z imenom Mesrour, ki so jo stražili. A ena tolažba jima je ostala. Pri prihodu na dvor je Rozamunda prosila sultana, da je ne loči od Masude, in ker se je v odlični meri udeležila njene rešitve iz Sinanovih rok. ji je sultan prošnjo uslišal, dasi nerad. In ker Masuda ni bila plemeni!ega rodu in se je odlikovala le po svoji lepoti, se je smela svobodno gibati in občevati s komurkoli, Ker je prišla na ta način dostikrat v dotiko z Godvinom, brata nista pogrešala novic od Rozamundo. Spomenico albanskih KilotisKiU prvakov srbskemu kralju in ruskemu carju. (Brzojavljeno »Slovencu«.) Belgrad, 9. januarja. (Uradno.1 Svoj čas se je že kratko poročalo o memorandumu albanskih kristjanov srbskemu kralju in ruskemu carju; seclaj se javlja naslednje: Škof v Draču in albanski krščanski prvaki iz Drača, Tirena, Kavaje, Kroje in drugih mest so zahtevali, da pridejo pod Srbijo in Grško. Albanski krščanski prvaki so se v to svrho se-šli v Valoni in na svojem zborovanju sestavili skupni memorandum na oba vladarja in razne politike. V spomenici pravijo: »Podpisani v imenu vseh kristjanov Albanije opozarjamo na. žalostno stanje nesrečne dežele, odkar je padla pod turško oblast. Turška je večino naših deželanov pomohamedanila, samo da jc lažje obdržala svojo oblast. Dala je tem pomohamedanjencem izjemen položaj, da po zgledu ostalih privilegiranih Turkov žive na račun kristjanov. Oblasti so podpirale muslimane, da so kristjanom odvzemali premoženje; tako so nastali muslimanski veleposestniki fevdalci, ki so deželi dajali zakone. Kakor naši predniki, smo tudi mi prenašali to stanje v upanju, da pride enkrat tudi za nas pravica. Zato smo se razveselili, ko so balkamke države zahtevale, da se za kristjane uvedejo reforme. Uspehi vojne, ki so uničili turško moč, so nas napolnili še z večjimi nadami. Toda kakor izvemo, zahtevajo nekatere velesile za našo deželo avtonomijo pod vlado kakega muslimanskega princa. Velesile bi moraJe vsdeti, da postana s tem za kristjane življenje neznosno; ako pride do tega, bodo albanski kristjani prisiljeni, da se vsi do zadnjega izselijo v Srbijo, Črnogoro in Grško. Nova Albanija bo postala nova Macedonija, dežela nereda in nezadovoljnosti, ki bo vedno vznemirjala diplomacijo. Da se ogne nezadovoljstvu in emigraciji, bi se po naših mislih morala opustiti avtonomija; Albanija naj bi se razdelila med Srbijo, Črnogoro in Grško. Ali pa naj se albanskim provincam da avtonomija kakor jo imajo nekatere province v Avstriji, dočim bi obal ostala nevtralna in samo za trgovinski promet uporabljiva. Katoliki v skadrskem okrožju so z namenom, da se enkrat za vselej Izvedela sta, da je bila princezinja vesela, ker je bila. rešena iz Aldžebalo-vih rok, sicer pa ji je presedalo jutrov-sko življenje. Posebno hudo pa, ji je delo, ker ni mogla, občevati z bratoma. Dan za. dnevom jima je pošiljala pozdrave, ž njimi pa opomine, da ne smeta narediti nobenega poizkusa — niti da bi jo videla — saj ni bilo nobenega upanja, da hi se jima posrečilo. Bilo je dolgočasno, žalostno življenje. za brata. Neko vroče jutro sta sedela na dvorišču poleg vodnjaka ter opazovala ob bronastih vratih mimogredoče pa stražo. Ta hiša je stala ob glavni ulici v Damasku, kjer se je venomer gnetla neskončna, pisana množica ljudi. Tli si videl belo oblečene Arabce iz puščave, na velblodih, karavane s tovori iz Egipta, osle obložene z darovi, prodajalce vode z mehovi iz kozje kože. in zvenečimi kozarci iz medi, prodajalce ktičev in slaščic; ženske, ki so bile na potu v kopeli, v zaprtih, zagrnjenih nosilnicah in spremljane od svojih evnuhov, odlične velikaše. ki so jezdili arabske konje, pred njimi pa so stopali tekači, ki so delali pot skozi gnečo ter tepli reveže s palicami; gledal si berače. hrome, pohabljence, slepce, ki so prosjačili; gobave, ki so se jih vsi ogibali in ki so na ves glas tožili svoje gorje; korenjaške vojake, nekatere .jež, druge peš, svete može, ki so nevedne učili in prejemali milodare. Godvin in Wulf sta molče sedela in srepo opazovala to življenje. V tem pa začujeta glasno govorjenje pri vratih, zagledala sta neko žensko, zavito v dolgo haljo, ki je govorila s stražnikom. Bila je Masuda. Vstala sta in se ji priklonila, ona pa jc odšla mimo v hišo. Obrnila sta se. za njo; vojak pri vratih se je pri tem iznova za-krohotal. »Dobro za vaju,« je spregovorila, da me imajo za nekaj, kar nisem, sicer bi mi ne bilo dovoljeno priti v to hišo.< »Kako pa je z Rozamundo?« se je nerodno oglasil Wulf. Masuda položi svoje roke na prsi, kakor da bi skušala pomiriti svoje razburjenje. »Balbeška princezinja, moja gospa, — je, dejala — se dobro počuti in je krasna kakor vedno, dasi je naveličana sijaja, ki jo obdaja. Pošilja pozdrave obema.« Wulf jo vpraša, čc je kaj upanja, da bi jo mogla videti. »Prav nobenega! Danes prihajam v drugi zadevi. Ali bi naredila Saladinu neko uslugo?« »Kaj pa je?« vpraša Godvin mračno. »Samo da bi mu rešila življenje — za kar utegne biti hvaležen ali pa tudi ne, kakor bo pač pri volji.« »Govori,« reče Godvin, »in povej nama, kako moreva midva rešiti življenje sultanu iz Jutrovega, ki sva Franka.« »Ali se še spominjata no. Sinana in njegove fedais? — No pa vsaj teh ni mogoče tako hitro pozabiti, kajneda? Vedita, da Sinan namerava drevi umoriti Sala-ed-dina, zatem pa. še vaju ter odpeljati Rozamundo. Izvedela sem to tajnost od enega izmed zaupnikov njegovih in s pomočjo svetega znamenja — to znamenje nam je že tolikokrat dobro služilo — bil je tako bedastega mnenja, da sem tudi jaz udeležena pri zaroti. Vidva sta pa častnika telesne stražo, ki ho drevi v predsobi na straži, neli? Vedita torej, da opolnoči, ko se straža menja, listih osem mož ne bo pred Saladinova vrata, ker jih z napačnimi povelji zvabijo drugam. Mesto njih pa pride osem morivcev, ki bodo preoblečeni in oboroženi kot naši stražniki. Njih namen je ukaniti vaju ter vaju posekati, umoriti Saladina, potem pa uteči skozi nasprotna vrata. Ali mislita, da se jim lahko ustavita?« »Poskusiva lahko,« odgovori Wulf. »Ali po čem nai spoznava, da niso naši?« (Dalje.) drugi državi kakega opirališča za bro-dovje. Ker je Grška pripravljena, c(a tem pogojem pritrdi, se je sprijaznila celo Rusija z mislijo, da sc prepiude Grški otoki, ki leže blizu Dardanel. NOVE INŠTRUKCIJE ZA TURŠKE DELEGATE. — O KORAKU VELESIL SE NI ŠE NIČ POZITIVNEGA SKLENILO. — ODRINA TURČIJA NE PRE-DA, PAČ PA DEDEAGAČ. London. Dne 9. t. m. so dobili turški delegati nova navodila. O vsebini so osebno obvestili delegate balkanskih držav. P> teh navodilih hočejo Turki še vedno zase ohraniti Odrin. Kar ;:c tiče grških zahtev, pa Turčija zelo odnehava. Bulgarom ponujajo Turki črto ob reki Marici do Dedeagača in tudi pristanišče Dndeagač. Balkanski zavezniki sodijo, da so velevlasti v Carigradu neuradno žc nastopile, ker so upale, da se tako lahko izognejo oficielne-mu posredovalnemu koraku. Sodijo, da zboruje mirovna konferenca že 10. ali pa 11. t. m. London. Poslaniška konferenca se fe včeraj pečala z izpremenjenim položajem vsled novih inštrukcij turške vlade svojim delegatom in o podrobnostih posredovalnega skupnega koraka v Carigradu, če bo potreben. Carigrad. Tukajšnji poslaniki velevlasti še nisn dobili navodil o skupnem koraku v prilog miru. Pariz. » Tenips poroča iz Londona. Na sestanku poslanikov bodo zastopniki Francije zopet zahtevali, da se vsi egejski otoki prepuste Grški, ker želi to 1. prebivalstvo, 2. radi narodnostnega. načela in ker se 3. tako lahko olajšajo pogajanja zaradi osvojenega ozemlja med balkanskimi zavezniki samimi. Dnevne novice, -r Politični shod. V uedeljo, dne 12. t. m., popoldne po krščanskem nauku se vrši na Vrhniki javen shod. -f Cerkveno odlikovanje. Čast. g. J a n f z K a 1 a n , župnik v pokoju, je bil imenovan za kn.-šk. konzistorijal-nega svetnika. -r Župnija Selca je podeljena č. g. Janezu Kepec, župnemu upravitelju istotam. ■f Laško fakultetno vprašanje se Je na prečuden način obrnilo. V pod odseku budgetnega odseka leži sklep, da se ima laška fakulteta ustanoviti v Trstu. Zdaj so se pa otvorili pravni kurzi na »Revoltelli« v Trstu. Izgovori, ki se čujejo, so vsi jako jalovi. Dejstvo je, da Lahi zahtevajo slejkoprej juridično fakulteto v Trstu, imajo pa že via fakti juridične kurze na »Revoltelli«, ki morejo imeti le dve posledici: Ali služijo kot podlaga in predpriprava za pravo juridično fakulteto ali pa ostanejo priključeni trgovski šili »Revoltella«, ki bi potem kot laška visoka trgovska šo-la, kar do zdaj v pravem pomenu besede ni bila, obstojala poleg posebne laške juridične fakultete, ki jo Lahi še zahtevajo. Lahi bodo torej imeli: ali juridično fakulteto, ali fakulteto in trgovsko visoko šolo, ali samo slednjo, mi Slovenci pa — nič. -f Hrvaško-slovenska posvetovanja V Opatiji. »Riječke Novine« pišejo med drugim: Posvetovanjem bodo prisostvovali razun rednih Članov hrvaško-slo-venskega kluba tudi vsi bivši zastopniki stranke prava v banovini, kakor tudi več kooptiranih članov. V političnih krogih se tem posvetovanjem pripisuje velika važinost, ker javnost pričakuje jako važne izjave kakor tudi sklepe glede postopanja v bodočnosti. Seja se vrši v vili »Štefaniji«. -f O jugoslovanski politiki. V »Mar-zu« (4. januar 1913) razmišlja poslanec P e r n e r s t o r f e r o koncu Turčije in o Avstriji. (Pravzaprav se naslov glasi nekoliko drugače. — Op. uredn.) Avtor meni, da vprašanje, bi li Avstrija mogla postati dedkinja Turčije, kar je bilo svoje čase jako mogoče, stoji danes čisto drugače in se pri tej priliki jako kočljivo izraža. Potem konstatira, da je Avstrija na Balkanu nepopularna. Šiba napake naše politike v Bosni, zlasti glede odkupa, kmetov. Omenja zatiranje Hrvatov v Banovini. Omenja Slovence in kako so razcepljeni. Me-ni, da se hočejo s Srbijo združiti, čemur je treba odločno ugovarjati. Omenja govor dr. Korošca 17. decembra 1912 v bud-getnem odseku. Rešitev vidi pisec v pre-tvoritvi Avstrije v nacionalitetno zvezno državo. Končno pravi, da ne vidi nobenega znaka, da bi se mislilo na tako politiko. Meni, da bo Avstrija, ako se dosedanja politična smer nadaljuje, jostala »bolni mož« Evrope. »Avstrija e ob usodnem prevratu.« — V »Wage« 4. jan. 1913) piše Z e n k e r : »Bil ie iz-iljučno neumni strah pred Ogrsko, kar nam je prineslo ves konflikt s Srbijo. Ogrski z njenim brutalnim nasilstvom »a Hrvatskem, njenim nesramnim aspi- racijam na Bosno, se imamo zahvaliti za jugoslovansko nevarnost. Vrhunec politične zmešanosti je bilo torej, ko so se sredi krize ljudje nemškonacionulne zveze bratili z Mažari, z ono silo, ki je nemško narodno gospodarstvo postavila pred one nevarnosti in krize, pod katerimi danes skoraj vse izkrvavljuje. Ce mirne krvi objektivno in trezno srbski problem presojamo, se nam pokaže kot eden mnogih krvavih učinkov d ua-1 i s t i č n e g o sistema. Prevlada i Ogrske je, ki je vso te krize povzročila, ozir na Ogrsko, tako se bojimo, bo rav-notako oteževal pametno uredbo gospodarskih odnošajev do Srbije kakor gladko rešitev jugoslovanskega vprašanja.« Pisatelj meni, da je mogoča rešitev le, če se mažarstvo, ki je itak slabo, pritisne oh steno. — Karol L e u t h -n e r izvaja v »Neue Rundschau« (januar 1913\ da ne more biti Nemcem vseeno, če se od njih zahtevajo žrtve za Albanijo, kjer je grof Berchtold našel zaveznico v oni Italiji, ki jc naš smrtni sovražnik. Recimo, da Avstrija zmaga. Potem nam zmaga prinese 13 milijonov Poljakov (ruskih) in 9 milijonov Jugoslovanov. To ne more biti v interesu Nemčije, ker bi si potem stalo v Avstriji nasproti 37 milijonov Slovanov proti V2 milijonom Nemcev. Začeti tako vojsko pa bi bilo zelo riskirano in bi bila Avstrija lahko svojčas vse to mirno dosegla. Vso te reči, ki no povedo nič novega, registriramo, ker so ob sedanjih usodnih trenutkih Plačilni. Opozarjamo. da se z avstrijskim problemom pečajo zelo tudi angleški in francoski listi, večinoma pa v takem zmi-slu, da je reprodukcija nemogoča. - Sodba o nemški politiki. »Marz« piše: »Facit, nemške politike je: zmanjšanje napetosti z Anglijo, normalni od-nošaji s Francijo in Rusijo, notranja okrepitev trozvezc in prijateljstva z Avstrijo in Italijo, nemoteno razmerje s Turčijo in gospodarske naročitve za balkanske dežele. (Pri nas pa gospodarski — krahi. — Op. uredn.) To jc bilo mogoče, ker Nemčija zasleduje prave tendence in se v zunanjem uradu dela dobra politika. Zunanji minister gospoda von Bethmann-Hollvvega je bil odločen, toda ni izzival, in jc bil v pravih trenutkih rezerviran. Ta rezerviranost je opogumila Francijo in Anglijo k di-plomatični akciji, ki je bila sploh, pa z ozirom na Rusijo potrebna. Nemčija se je z govorom državnega kanclerja v državnem zboru postavila krepko na stran Avstrije potem, ko je teden preje v oficiozni »Nordd. Allg. Ztg.« prijazno pomignila proti Dunaiu, naj tam stvari ne gledajo v pretirani luči. Tudi to je bilo upravičeno, kajti v avstroogrski diplomaciji se ne moro reči, da se je izogibala vseh napa, nasprotno, ni bila na višini. Nemško ljudstvo in cesar sta v teku kritičnih mesecev pokazala rezervirano mirnost, ki državni vladi in zunanjemu ministru bistveno olajšuje vspešno nadaljevanje sedanje politike.« — Mi bi bili jako srečni, če bi mogli izreči isto sodbo o avstrijski diplomaciji. + Pohujšanje v dolini Šentflorjan-ski. Veliko pohujšanje je prišlo nad dolino šentflorjansko: nad »Slov. Narod« in njegovo »gmajno«. Poslušajte: V zadnjem »Pastirskem Listu« jc ljubljanski knezoškof pokazal na rano, ki sc je po vsej priliki že tudi med Slovenci globoko zajedla in od zgoraj prehaja v vedno širše sloje: nu umetno odvračanje zaroda. Med drugimi narodi, kjer to vprašanje postaja resno, n. pr. med Nemci (zlasti na Češkem), Hrvati (Slavonija) i. dr. se o tem javno razpravlja v vseh resnih listih, ne morda toliko z moralnega, kakor z narodnega stališča. In nobenemu pametnemu človeku ne pade na um, da bi se vsled tega škandaliziral. Toda v moralnem oziru tako hudo rahločutni »Narod«, ki pod črto in v kotičku »za smeh in kratek čas« vzdržuje svojim najzvestejšim bravcem »šolo moralne popolnosti« — ta »Narod« kaj takega seveda ne more prenesti. Človek kar vidi, kako njega in njegovo »gmajno« obliva najtemnejša rdečica sramu, ko čita navedena izvajanja. Ta veliko rahločutnost mora vsako pošteno dušo lo veseliti. Samo ena stvar nam nc gre v glavo: »Slovenski Narod« že leta in leta prinaša neke skrivnostne inserate z naslovom: »Ali ste oženjeni?« Pa nc da bi bila »Narodova« nedolžnost tako velika, da bi niti ne vedel, za kaj se v teh inseratih gre, ka-li?! Tako huda nedolžnost bi bila v današnjih resnih — in recimo še — naprednih časih kar neodpustna in »Slov. Narodu« svetujemo, da premaga svojo sramežljivost in sc informira o stvari. Prepričani smo, da potem »Narod« ne bo nikdar več sprejel takih inseratov, kar bo nedvomno z veseljem pozdravil vsak pošten Slovenec, pa naj bo te ali one barve. — Novi superior hrvaških jezuitov. Dosedanji superior hrvaške misijo oo. jezuitov, o. Kujundžič, je premeščen v Sarajevo, kjer je postal podravnatelj centralnega bogoslovnega semenišča, dosedanji rektor istega semenišča, o. Dočkal je pa postal superior hrvaške jezuitske misije. Izpremomba je že izvršena. — Umrl je član češkega narodnega gledališča v Pragi Rudolf Kafka. — Poroka. V Tržiču sc je dne 7. t. m. poročil nadporočnik Karol lic Trni a n n z gospico Mici M a 11 v , hčerka tvorničarja Karola B. Mallyja v Tržiču. — 401elnica. Deželni predsednik je podelil gospodični Luciji Golmajer v Radovljici častno svetinjo za iOletno zvesto službovanje. To redko odlikovanje, se je praznovalo na Silvestrov večer v hiši »Friderik Homann«. kjer službuje gospodična Golmajer kot vestna hišna oskrbnica od 1. januarja 1872. naprej. Slovesnost so počastili okrajni glavar Župnek, kanonik in dekan Novak, medicinalni svetnik in višji okr. zdravnik dr. Jelovšok in župan Roblok. V pričo vseh gostov in celega osobia je okrajni glavar po slovesnem govoru pripel jubilantinji podeljeno ji svetinjo. — Ustrelil se je v Prevaljah 29 let stari Luigi Madile. — Papirni kartel jc povišal cene papirju za zavijanje. — Šolo za gostilničarski in kavar-narski naraščaj otvorijo v Zagrebu. VOJAŠKA NOVAČENJA se prično letos v Avstriji dne 1. marca, v Bosni pa 1. aprila. ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVNA POGA-JANJA, Vlada se prične v najkrajšem času pogajati s strankami o jezikovnem vprašanju pri Čeških deželnih uradih. Ta teden se bodo pogajali s češkimi strankami o obliki jezikovne postave, nakar slede pogajanja z Nemci. Ce bodo ta pogajanja uspešna, ni izključeno, tla se prično pogajanja osmerice že koncem tega meseca. Istočasno s pogajanji na Dunaju bodo poizkusili v Pragi doseči sporazumljenjc o ureditvi učiteljskih plač. OGRSKA VOLILNA PREOSNOVA. Sedmograški saški poslanci izjavljajo, da siccr z vladno volilno preosno-vo niso zadovoljni, a da iz vladne stranke ne bodo izstopili, marveč da bodo delali na to, da se s posebnimi predlogi analizirajo določila, po katerih se število rumunskih volilccv dvigne za 200 do 300 odstotkov. Budimpešta. Socialni demokrati nameravajo vprizoriti na Ogrskem enodnevno splošno stavko najbrže dne 20. ali pa 21. t. m., da demonstrirajo proti Tiszovi nazadnjaški volilni pre-osnovi. BATALJON ZAMORCEV V. PARIZU. Ob narodni slavnosti dne 14. julija nastopi pri vojaški paradi letos prvič en bataljon zamorcev iz Konakrija, zahodna Afrika. PROTI INOZEMSKIM ZRAKOPLOVOM. Vojno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se preklicuje ukaz, da sc mora streljati na inozemske zrakoplove. Primorske vesli. p Prestolonaslednik v Miramaru. Iz Trsta se poroča, da se v kratkem pripelje prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo rodbino v Mi-ramar, kjer ostane dva meseca. p Poneverjenja pri puljski občinski upravi. Okr. sodišče v Rovinju je 8. t. m. obsodilo inženirja in bivšega ravnatelja mestno elektrarne, plinarne in vodovoda v Pulju, Jožefa Lebaua, v dveletno težko ječo. Leban je vodil pulj-ska mestna podjetja 11 let. Ko je bil puljski občinski svet razpuščen, so dognali, da je dobival velike provizije, ker jc sprejemal slabše stroje in material, kakršen bi se bil moral dobaviti. Delavce, ki jih je. občina plačevala, je Leban porabljal tudi za zasebna dela v svoji vili in tako občino oškodoval za najmanj 2000 kron. Ko se je puljski občinski svet. razpustil, je Leban vplival ■na delavce, da bi krivo njemu v prilog pričali. Obtoženec se jc zagovarjal, da jc res rabil občinski material in orodje za zasebne namene, a da je zopet, vse vrnil. Mestni delavci so delali pri njem v prostem času. Cela vrsta prič je pri razpravi proti Lebanu obtežilno izpovedalo. p Poroka. Včeraj sta se poročila v Mirnu gdčna. Marija Faganelli in g. .T. Čeh, deželni živinozclravnik v Trbovljah. p Potegnjena požarna bramba. Večkrat se zgodi, da je slavna goriška požarna bramba potegnjena, a tako kot jc bila dnes (v četrtek), ni bila žc dolgo. Krog 5. ure zvečer jc bila obveščena, tla gori v tolerantni hiši. Vse polno ljudi sc jo nabralo tam okrog. A izkazalo se je takoj, da ni požara nikjer in tla je bilo vse le nerodna šala. In hajd moško nazaj med splošnim smehom in v spremstvu mularije, ki je žvižgala in kričala »fiasco«. p Žalostna smrt neznanca. Na »Črniški gmajni«, pol uro daleč od vati, so našli v torek neznanca, o katerem se je v začetku mislilo, da jc 701et-»i J. V. iz Prvačine, nezavestnega in umirajočega. A izkazalo sc je, da ni bil • a, ampak neki čisto neznan človek. Prišli so z vozom, da ga prepeljejo v kako hišo, a komaj so ga dvignili, je izdihnil svojo dušo. Ljudje pravijo, tla je žganje zagorelo v njem in bržkone jt ležal tam žc od ponedeljka. Sedaj preiskujejo orožniki odkod je. P Izpit za vodstvo zrakoplova Je napravil gojenec goriške vojaške šole za zrakoplovstvo Perini. Diplomo je dosegel z drznim poletom iz Trsta v Gorico in nazaj v višini 2400 metrov. p Vojaški begunec. Te dni jo de-zertiral iz Gorice četovodja 47. pešpol-ka Henrik Ivodrin. Pri vojakih je služil kot prostovoljec, in je bil po rodu Go-ričan. Javil se jc italijanski politični oblasti v Benetkah. p Tatvina v Solkanu, preiskave * Trstu. V vili Nordis so pokradli tatovi razne reči, posebno obilo perila. Eden teh tatov je Fortunat Ličen, baš obsojen radi poskušenega vloma. Ali iskali so tatove tudi v Trstu, ker je sum kazal, da bi bili tam kje skrili ukradeno blago. V stanovanju Ličnovc ljubice Gaigerjeve s Koroškega doma, na Ver-deli, so našli obilo perila, ukradenega v Solkanu. Gaigerjevo so aretirali. Are-retirali so tudi dve ženski, Ireno Lusi-čevo in Marijo Reihovo, ker sta kupili perilo od Gaigerjeve za smešno nizko ccno. — Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 5000 K. LJuUljansKe novice. lj Državna policija v Ljubljani Tržaška »Edinost« poroča: Premeščen je policijski komisar dr. Stanko Ter-novec iz Ljubljane v Trst, policijski koncipient Rudolf Junovvicz pa iz Trsta v Ljubljano. — Dodatno k naši včerajšnji notici dostavljamo, da sicer ravnatelju grofu Kunglu ne bo potreba delati izkušnje, marveč samo tozadevno prakso na Dunaju. Nadkomisar dr. Skubl pa že prakticira v posameznih uradih policije na Dunaju, da bo iz-vežban tudi v policijskih poslih, ker je dosedaj služil pri straži. — C. kr. pol. svetnik Mihael Pertot je prestavljen iz Ljubljane v Trst. lj Proti obremenjevanju občine. Včeraj je g. župan dr. Tavčar poslal občinskemu svetniku Štefetu naslednji odlok deželnega odbora: Pritožbi občinskega svetovalca Ivana Štefeta proti sklepu občinskega sveta z dne 12. septembra glede prevzetja vadnice društva »Mladike« v mestno upravo, je deželni odbor ugodil in izpodbijani sklep razveljavil. Za to določbo je bilo merodaj-no deželnemu odboru dejstvo, da finančne razmere ljubljanske mestne občine nikakor niso ugodne, vsled česar bi bil omenjeni sklep občinskega sveta, kvaren mestnemu gospodarstvu. Že sedaj preliminirani prispevek mestne občine po 5000 K je namreč po mnenju deželnega odbora razmeroma skoraj previsok,; toda obremenitev ni težka in nadležna, ker je prostovoljna. Po vsebini razveljavljenega sklepa pa bi postala obremenitev obligatorna in bi se po tuuradnih računskih prevdarkih zvišala tekom časa na letnih 10.000 K in še več. — Smrtna kosa, Z Dunaja se nam poroča, da je umrl včeraj ponoči ljubljanski zobozdravnik g. dr. Hugon P e-reny. Umrli je izvrševal svojo zobo-zdravniško prakso že več let v Ljubljani in je bil zbog ljubeznivega in konci-lijantnega vedenja v našem mestu splošno priljubljen. Vzlic temu, da. je bil Nemec, je obiskoval mnoge slovenske prireditve in občeval v slovenski družbi. Na božične praznike se je peljal na Dunaj k staršem ter sc podvrgel v sa-natoriju Lovv operaciji. Kmalu po prestani operaciji je umrl na srčni slabosti. — Naj v miru počiva! lj Iz gledališke pisarne. Danes, v petek (par), se uprizori prvič na slovenskem odru velika ljudska opera »Naskok na mlin«, ki jo je zložil najznamenitejši reprezentant Češke operne literature sedanje dobe, Karel Weis. Njegovo ime je znano vsi Evropi, razneslo so njegov glas opore »Viola«, »Poljski žid«, opereta »Revizor«. »Naskok na mlin« je njegovo najnovejše delo, v laa-ski sezoni sc ie prvikrat z velikim uspehom izvajalo na praškem narodnem gledališču, letos pa se je uprizorilo tlelo na narodnem gledališču v Brnu ter v mnogih gledališčih v Nemčiji in se bo uprizorilo tekom tega leta tudi drugod. Tudi dunajska »Ljudska opera« ga je postavila med letošnji repertoar. Opera nam slika tragično epizodo iz nomško-francoske vojske. Glasba stoji na višku moderno operne forme z jako efektno inštrumentacijo, lepimi samospevi, dvo-spevi, kvarteti in zbori in je vsled svoje jasne melodiko dostojna razumevanju najširših slojev. Ljudska opera v pravem pomenu besede. Upravičeno pričakujemo pri nas najlepšega uspeha. lj Razstreljevalna dela v strugi Ljubljanice primerno hitro napredujejo, a proga med mostom dolenjskih železnic in deželno brvijo za bolnišnico je tako skalnata, da morajo razstreljc-vati skale s podvojeno množino dina-mita. Za razstreljevalci čisti tla železni bager iz Hamburga, ki je imel pred petimi dnevi nesrečo, da sta se dva železna zoba zlomila. Bager zdaj popravljajo. Do prisilne delavnice je zdaj glavna struga Ljubljanice poglobljena; od Frančiškanskega mostu zabijajo pilote in so jih že zabili do Krejčijeve hiše. Na teh pilotih bodo zidali obrežno zidovje. Predpriprave za kanale-nabi-ralnike tudi nadaljujejo in kopljejo zdaj na Poljanskem nasipu. lj štiridesetleinico tiskarskega delovanja praznuje danes gospod Srečko M a g o 1 i č , upravitelj tiskarne Drag. Hribar v Ljubljani. Dne 10. januarja 1873. je vstopil v uk v tiskarno Milic v Ljubljani in danes je poteklo od tedaj 40 let. G. Magolič je v svoji stroki prva moč in njegova dela in osnutki v tiskarski umetnosti so še danes splošno priznani in trajne vrednosti. Pa tudi kot slikar uživa g. Magolič glas izrvstnega slikarja-pokrajinca in je v tej stroki gotovo prvi slovenski slikar. Ob 40 letnici g. Magoliču: Še na dolgo vrsto let! lj Evidenčni geometer I. razreda je postal g. Anton de Toni. — Mesto terne neprijetnosti. Po-setnik Anton Kožuh iz Dvora je dal dne 30. m. m. v neki tukajšnji loteriji po neki osebi staviti številke ter prišel včeraj po terno, katere pa ni dobil. Lc-trijska. uslužbenka je namreč dognala, da sta stavljeni in'zadeti le dve Številki, tretja pa je ponarejena iz 30 v 39. Mož je sicer napravil takoj svojo pot, katera mu pa ni pomagala do terne, marveč so mu reskonto odvzeli in bode sedaj uvedena preiskava zaradi po-skušene goljufije in ponareje javnih listin. Kdo je reskonto falzificiral, vse-kako ne bode težko dognati. lj Ogenj v podstrešju. Včeraj okrog pol 9. ure zvečer je nastal v podstrešju hiše št. 9 v Cerkveni ulici ogenj. Ker se je v pritličju v peči preveč zakurilo, se je lončena cev. ki pelje pod streho tako razgrela, da f-e je po'oQ: nje naložena mrva vnela. S pomočjo sosedov in nekega dimnikarja se je pa posrečilo ogenj pogasiti še poprej kot je prišla na licc mesta poklicana požarna bramba. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Je-raj, hlapec, 61 let. — Dušan Milavec, sin uradnega sluge, 3 leta. — Marija Blaž, bivša služkinja, 7.3 let. — Otmar Cebin, rejenec, 22 dni. —• Antonija Jereb, rejenka, 4 leta. — Mihael Krmelj, užitkar, 70 let. — Alojzij Lcben, posestnikov sin, 17 let. — Helena Ermelini, postrežnica, 74 let. VODNE CESTE NA BALKANU. Ameriški kapitalisti so se že pred Več leti lotili vprašanja vodnih cest na Balkanu. Sestavil se je celo že konzorcij, ki je proučaval, ali in.y kakem obsegu bi bilo mogoče balkanske vode napraviti plovne in jih s prekopi zvezuti med seboj. Ker je pa bila tedaj večina ozemlja še pod turško oblastjo in sc zaradi neprestanih arnavtskih uporovni bilo nadejati trajnega uspešnega poteka del, je stvar zaspala; to pa tembolj, ker se tudi balkanske države za tc načrte iz zelo umevnih razlogov — niso posebno zanimalo. Po zadnjih dogodkih na Balkanu so sc pa Amerikanci zopet lotili tega vprašanja. Gre pred vsem za načrt, po katerem bi se Mora v a in V a r d a r regulirala tako, da bi bila plovna in se cventuelno med seboj zvezala s prekopom, tako da bi se ustvarila zveza med Donavo in Egejskim morjem, oziroma Solunom. Vsekako se stvar nahaja šele v šladiju j prvih kombinacij. VOLITVE V MORAVSKI DEŽELNI ZBOR «e razpišejo za prvo polovico meseca aprila. Tele:onska in brzojavno poročila. MIROVNA POGAJANJA. TURČIJA GROZI: London, 10. januarja. Rešid paša jo dr. Daneva že obvestil, da je prejel iz Carigradu nove instrukcije. Ker bi imel i prihodnji soji predsedovati Rošld pasa, bi lahko on sejo sklical, Vendar šc ni najdena podlaga za nadaljevanje pogajanj. Morebiti so jo delegati do konca raj, ko so skupno pri Cambonu soupi-rali. Carigrad, 10. januarja. Turška vlada je poslala svojim poslanikom pri velevlasteli okrožnico, v kateri jih obvešča, ako balkanski delegati do konca tega tedna ne bodo sprejeli turških predlogov, bo svoje delegate v Londonu pozvala, da se vrnejo v Carigrad. Poria je odločno sklenila, da vztraja na svo-lišču gled? Odrina in egejskih olokov, ker je Turčija šla glede svojih žrtev do skrajne meje. Govori se, da jo Torta tudi sklonila, da na eventualni korak velesil odgovori negativno. POLOŽAJ V ODRINU. Belgrad, 10. januarja. »Stampa« poroča, da je v Odrinu tako pomanjkanje živil, da velja 1 kg kruha osem piastrov. Število prebivalstva, ubegle-ga iz Odrina, je jako veliko. Zadnjič je zbežalo k srbski oblegovalni črti 810 civilistov. * Carigrad, 10. januarja. »Ikdam« je od svojega poročevalca iz Odrina racii-otegrafično izvedel, da je v Odrinu živeža vse polno. Odrin Ot bo še dolgo upiral. Razpoloženje prebivalstva je u-b nr.o. PRASKE PRI ČATALDŽT Carigrad, 10. januarja Pri Derk^su na skrajnem vzhodu čataldške črte je prišlo do praske med bulgarskimi in turškimi predstražami in je bilo na obeh straneh nekaj vojakov ranjenih. RUMUNSKE ZAHTEVE. Sofia, 10. januarja. Ako bi pogajanja med dr. Dancvom in Take Jore-scujem ostala brezuspešna, se bodo nadaljevala v Sofiji neposredno z bul-garsko vlado. BJgrad, 10. januarja. Vladna »Samouprava« svan Rumunijo pred izsi-ljevalno politiko, češ, da se s tem izpostavlja nevarnosti, da se ji bo to postopanje v prihodnjosti slabo izplačalo. Carigrad, 10. januarja. S mkaj je dospel rumunski poljedelski minister Filipescu. ALBANSKA AGITACIJA V AVSTRIJI. Dunaj, 10. januarja. V Bosno in Dalmacijo prihaja zadnji čas vedno v•'<"• Albancev, ki sestavljajo resolucije, oziroma jih imajo že spisane, in so na shodih v Mostaru in Kotoru sramotili tudi srbski narod. Značilno je da je angleški konzul v Sarajevu vprašal on-dotne Albance, kdo jim je sestavil spomenico na sir Grcya, nakar so mu odgovorili, da »sami«. EGEJSKI OTOKI. London, 10. januarja. V konferencah dr. Daneva z nekaterimi poslaniki se je sprožila misel, da bi otoki Lemnos, Imbros, Samotrakc in Kios ostali turški, vendar se Grki temu odločno upirajo in je Venizclos proti takemu načrtu protestiral. LAKI CE OPRAVIČUJEJO. Rim, 10. januarja. »Tribuna« se proti očitkom francoskega in angleškega časopisja, češ, da bi sama rada imela egejske otoke, ker jih Grkom brani, brani, trdeč, da bi Grčija ogroževala azijsko Turčijo in tako motila ravnovesje v vzhodnem Sredozemskem morju, kjer se dotikajo interesi vseh velesil. RUSI ZOPER RUMUNE. London, 10. januarja. Baje jc rusko črnomorsko brodovje mobilizirano proti Rumuniji. KRALJ PETER BOLAN. Belgrad. 10. jamarja. Kralj Peter zopet boleha na revmatizmu, vendar sc ni bati ničesar hudega. LEGAR V SRBSKI ARMADI. Belgrad, 10. januarja. Legar v srbski armadi zelo hudo razsaja. V Belgrad je došla posebna zdravniška komisija iz Italije, da začne boj proti epidemiji. HARALD I. — ALBANSKI. Dunaj, 10. januarja. Govori se, da je najbolj resni pretendent na albanski prestol protestantovski danski princ Ilaralcl, ki ga podpirate baje Avstrija in Italija. Prodno pojde Harald v Albanijo, se bo šc oženil z neko milijonarko. BITOLJE POSTANE BULGARSKO? Belgrad, 10. januarja. »Obzoru« sc poroča: Dne S. t. m. se je vršila v Nišu konferenca med Pašičem in Gešovom glede srbskobulgarske meje. Bitolj postane bulgarska last. NEVERJETNA VEST. — NEMŠKA ESKADRA V TRSTU? London, 10. januarja. Glasom »Daily Telcgrapha« je nemška vlada sklenila, da ne odpozove svoje eskadre, ki je sedaj v sredozemskem morju, če bi bil tudi mir sklenjen. Ker pa nima Nemčija v sredozemskem morju baze za operacije, se bode njena eskaclra posluževala pristanov v Pulju in Trstu. V slučaju vojske pa bi bile nemške ladje pod vrhovnim poveljstvom avstrijske llotc. PREPOVED AVIATIKOM. P t rburg, 10. januarja. Izšla jc na-redba, glasom katere v času od li. januarja do li. julija 1913 no srne noben aviatik proleteti ruske zapadne meje. ker sc bo sicer na aparate ostro streljalo. BORZA. Dunaj. 10. januarja. Borza je izpo-četka poslovala trclno, šele proti zaključku so se pojavilo realizacije, tako da sc je onoldanska borza otvorila nekoliko slabše. XXX ZADNJE PORODILO O BALKANSKI KRIZI. Izjava Daneva - Turčija nepopustlji-va. — Izjava Savova. — V lesile. London, 11 januarja. Dr. Dane v je po svoji vč rajšnii ''diferenci z nemškim avstrijskim in laškim poslanikom izjavil, da mora odločno clcmen-tirati vesti iz Cariisrada da bi bila Bul-gariaj zadovoljna s tem da Odrin proti gotovim železniškim koiv ijam Turčiji pusti. — »Matin« izv a je dobil Rešid paša od Porte depešo, v kateri Turčija ponavlja, da Odrina in otokov pod nobenim pogojem n odstopi. Por-ta je turškim delegatom baje izrazila tudi nezadovoljstvo, zakaj še delj v Londonu ostanejo. — Pri Čataldži ie general S a v o v dejal turškemu ministru: Ako Odrina ne predate in nas prisilite, da vojsko nadaljujemo ne boste izgubili samo Odrina, marveč še drugo veJiko bolj va?no mes"o. — V Sofiji izjavljajo. da bulgarska vlada različnih prodlopov, glasom katerih bi se ji, ako glede Odrina odneha, priznala carinska prostost in podobno, ni more vpo-štev jemati. — Včeraj zvečer so se zbrali poslaniki v i:sil v Carigradu v stanovanju avstrijskega poslanika grofa Pallavicinija, da se posvetujejo. XXX LAŠKO FAKULTETNO VPRAŠANJE. Dunaj, 10. januarja. Dr. B u g a 11 o izjavlja, da se pri uvedbi juridičnih kurzov na »Revoltelli« gre samo za komercialno izobrazbo trgovinskih viso-košolcev in ne za predavanja za juriste. To se razvidi tudi iz tega, da predavatelj ni docent, ampak višji uradnik. — »Neues Wiener Tagblatt« je izvedel od posl. Rosnerja, da se namerava »Rc-voltello« preobraziti v avstrijsko »trgovinsko univerzo« (z laškimi predavanji?), ne da bi se opustil zakonski načrt laške pravne fakultete. — »Zeit« meni, da je pričakovati, da sc bodo na »Revoltelli« otvorila tudi predavanja iz finančne, država pravns in administrativne vede. Vlada hočo te dozdaj šo privatne kurze izprt meniti v javne in tako oživotvorili juridično fakulteto. Seveda ni še gotovo, ali se to posieči in je vse odvisno od parlamentarnih pogajanj. — Ni še mogoče presodili, ali se za temi kurzi skriva kak res premeten načrt, ali pa predstavljajo zopet, le kak običajni nerodni poizkus, kakor ni med našimi državniki ravno redek. — Laški listi molčijo. V PARLAMENTU. Dunaj, 10. januarja. Danes dopcjl-dne je zboroval pododsek budgetnega odseka, ki se je bavil z zadevo nakupa zemljišča Lloydovega arzenala v Trstu. KAKO SE REŠUJE JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE. Kolin, 10. januarja. Češka tovarna za cikorijo je prilagala svojim izdelkom trakove v barvah balkanskih držav. Sedaj pa je izvedelo za to državno pravd-ništvo in je trakove zaplenilo. RAČUNSKI ZAKLJUČEK AVSTRO-OGRSKE BANKE. Dunaj, 10. januarja. Računski zaključek Avstro-Ogrske banke izkazuje za leto 1912 dividendo 120 K, to jc 8'57'>. Na kupone za drugi semester 1912 odpade kot preostajajoča dividenda 92 kron. VELEIZDAJNIŠKI PROCESI. Sarajevo, 10. januarja. O dijaku politehnike M&rku Maglovu iz Bosne, o katerem se je poročalo, da je bil aretiran v gledališču v Pragi, se poroča zdaj, da je bil aretiran v Pulju. Baje je zapleten v nameravan političen atentat težke vrste. — Policija v Sarajevu je kmetom zaplenila veliko novih modernih revolverjev, ki so bili baje iz tujine importirani. — Na Visokem je ovaden zaradi motenja javnega miru 601etni kmet Ilija Simič, ker je v pijanosti rekel, da bo Bosna pripadla kmalu Srbiji. ARETACIJE RADI OGLEDUŠTVA. Sarajevo, 10. januarja. Vsled suma, da so špijoni, je tu aretiranih več oseb. V zvezi s temi aretacijami je tudi aretacija nekega dijaka v Pragi, pri katerem so našli več pisem. POŽAR. Gradcc, 10. januarja. Tu je v tovarni za steklo Mayer-Elberfeld izbruhnil požar. RUSKE SKRIVNOSTI. Peterburei, 10. januarja. Tako carica kakor carica-mati sta bolehni. Stanje prestolonaslednika je dosti povolj* no. Nasprotne vesti se dementujejo. MORILEC IZSLEDEN. Barolin, 10. januarja. Policija je za-pria hlapca Otto Schoncja, ki je umoril kmeta Kalina in cclo njegovo družino, broječo pet glav. ZOPET ROPARSKI UMOR. Gmiind, 10. januarja. Tu so zaprli 261etnega malega trgovca Ruppa, ki je s sekiro ubil 521etnega živinskega trgovca Franca Schona in ga oropal 1200 kron. PRIJAZNE RAZMERE V ČIKAGU. Čikago, 10. januarja. 12 detektivov •/. revolverji išče po mestu roparske ban-de. ki je v zadnjem mesecu izvršila nad 100 napadov na ulici. Detektivi imajo nalog četaše postreliti. VELIK POLOM. Marseille, 10. januarja. Banka »Ro« drigez-Ely-Freres« je ustavila izplačila. Deficit znaša 16 milijocov frankov. ALBIGENCI — BULGARI POZDRAVLJAJO BRATE PO ZMAGAH. Priobčil praf. A. Bezenšek. V zgodovini smo sc učili o A 1 b i« g e n c i h (Albigenser), kakor so v 13. stoletju imenovali »odpadniške sekte« Bogu-milov, Manihejcev in dr. A tega nam naši profesorji niso povedali, da so bili to B o 1 -g a r i — Bogomili, kateri so se tedaj, preganjani cd oblasti v svoji domovini na Balkanu, preselili v južno Francijo, v okolico mesta A1 b i, imenovano »Albigeois«. Oni se čutijo še dandanes kot Bulgari. Dokaz temu je pismo, katero je dobil od tam za časa vojske poslanec Dobrinovič, ki je služil kot prostovoljec v vidinski diviziji, od podčastnikov 15. francoskega pešpolka v Albiji. Te dni je priobčil pismo v tukajšnjem časniku