K1IC TRIGLAVA V DANAŠNJI ŠTEVILKI: SLOVENSKI KRIŽ 364 SEPTEMBER 1969 uredniku MILOVAN DJILAS Uredniku Klica Triglava. še vedno sem mnenja, da moramo točno in ostro razlikovati 1) krivdo, po vseh človečanskih pojmih, do katerih je človeštvo prišlo v sto tisoč letih svojega razvoja, in 2) umestnost ali praktično korist za narod od strani gotovih oseb, kakor npr. Djilas, ne glede na njihovo krivdo v preteklosti. Krivda: človeštvo je v svojem razvoju prišlo do pojma "krivde”, ki ni nek formalni, suhoparni, juridični pojem, temveč je združeno nujno s svojstvom človeka kot bitja s srčno in umsko globino in je prišlo človeštvo do tega pojma po več sto tisoč letih svojega razvoja iz nizkega, če hočete, živalskega razvoja, če pojem "krivde" zanikamo, ubijemo v nas samih in v človeštvu vse to, kar je tipično človeškega in kar nas loči od živalskega sveta. Po teh obče človeških nazorih srčne in umske kulture, je Djilas kriv rodomora nad narodi Jugoslavije, to se pravi, hladnega iztrebljenja cele plasti naroda in to že izven vsake borbe, v času, ko je bila oblast že trdno v rokah partije in borbe več ni bilo. Ker je bil Djilas med vrhovi najvišje desetorice tedanjih jugoslovanskih oblast- I' nikov, ter je za to početje vedel in kljub temu naprej vršil vodilne funkcije režima, je nedvomno kriv, in si-i cer ne glede na to, ali je on osebno dal povelje za mno-i žične umore ali ne. Res je, da so v nekem oziru sploh vsi "krivi", ki j tak režim podpirajo. Toda pri vodilni ekipi, v kateri je bil Djilas "mož številka 2”, je ta krivda popolnoma jasna in nedvomna, pozneje pa se počasi izgublja (kakor obzorje v megli) pri vedno nižjih stopnjah funkcionarjev in preide pri navadnih podpornikih režima v neko zgolj "teoretično" krivdo, tako da je pri teh ljudeh o "krivdi" , resnični krivdi, nemogoče govoriti, in krivda preneha. Nedvomno pa je krivda pri maloštevilnih ljudeh vodilne ekipe, ki faktično odločajo in ravnajo, nedvomna, popolnoma jasna, ker so s svojim pripadništvom vodilni ekipi zakrivili in omogočili zločine rodomora (izven borbe), ki, mislim, da se v jugoslovanskem primeru giblje med 50.000 in 100.000 ljudi. Današnja praktična korist za narod: če je v vprašanju nedvomna korist narodu od strani osebe, ki je v preteklosti kriva zločinov, potem se pač zavestno in načrtno o krivdi ne govori, se izogne temu predmetu, če hočete, se preide preko tega in se s tako osebo (npr.z Djilasom ali tudi Titom) napravi stik ali tudi skupno delo za bodočnost. /Dalje: stran 4. / NOVO! DR. CIRIL ŽEBOT V Celovcu je izšla nova knjiga, v kateri prof. Žebot razglablja o pomenu sprememb SLOVENIJA v Sloveniji po izidu svoje prve knjige SLOVENIJA. VČERAJ, DANES IN JUTRI ter analizira slovenski razvoj z vidika njegovega približevanja dvojnemu cilju: državni enakopravnosti slovenske republike in enakopravni svobodi v slovenski družbi. VČERAJ, DANES Knjiga obsega 12 poglavij, ki so obširno dokumentirana s pričevanji h glavnim ugotovit- IN JUTRI vam. Zgodovinski okvir velikih slovenskih obletnic, v katerem avtor razpravlja o slovenski sedanjosti in prihodnjosti, daje drugi knjigi poseben značaj življenjske konkretnosti 2. KNJIGA Nova knjiga je naprodaj v knjigarnah na Koroškem(cena 50 šilingov) in Primorskem (cena 1250 lir). Pismena naročila za vse države sprejema MOHORJEVA KNJIGARNA. Viktringer Ring 26. Klagenfurt-Celovec. Austria. POHITITE Z NAROČILOM, kajti prva knjiga leta 1967 (ki je bila v Jugoslaviji uradno prepovedana) je bila v nekaj mesecih razprodana'. “'UIC TRIGLAVA LONDON, 13. SEPTEMBRA 1969. LETO XXII. ŠTEV. 364. SLOVENSKA JEZA SAMA PO SEBI zadeva s posojilom Mednarodne banke, pri katerem je bila Slovenija izigrana, ni nič novega. Že v predvojni kraljevini Jugoslaviji in v povojni socialistični republiki se stalno ponavljajo očitki, da je Slovenija prikrajšana, da jo Beograd izigrava, da denar teče po Savi navzdol in da se od slovenskih žuljev rede lenobe na jugu. Pravtako so pogosti očitki na rovaš Sloven cev, da se obnašajo, kot da bi bili nekaj boljšega in da se bogate, medtem ko zavedni Jugoslovani na jugu hodijo bosi. Lačna vrana siti ne verjame in dokler bodo gospodar ske razlike na svetu, bo med ljudmi vladala zavist. Posplošeni očitki na obeh straneh so že zdavnaj postali dolgočasni, čeprav je po svoje res, da ni grmenja brez dežja in da zabavljanje kaže na ukoreninjeno nezadovoljstvo. Jugoslavija nikakor ni idealna skupnost narodov; toda na svetu ni nič idealnega. Trenja med razvitejšo Slovenijo in manj razvitimi predeli države so torej že stara. Posebnost sedanjega izbruha, o katerem obširno poročamo v današnji številki, je v tem, da so očitki zelo konkretni in da so bili izraženi ostro, odkrito in naravnost. Kaj takega že zlepa nismo slišali. V bistvu je konkretne očitke mogoče uvrstiti pod nekaj točk: Prvič so bili Slovenci ogorčeni, ker so pričakovali posojilo, pa ga niso dobili. Kot je razvidno iz pregleda dogodkov, jim je Beograd vzpodbujal pričakovanja, ker je spočetka govoril o vseh odsekih ceste skozi Slovenijo kot o eni cesti, kasneje pa so jo razdrobili na tri. Na prigovarjanje strokovnjakov Mednarodne banke so najprej po daljšali projekt od Postojne do Razdrtega, nato pa so podaljšek vzeli kot nov odsek in ga nazadnje prezrli. Nihče še ni pojasnil, zakaj se za nasvet mednarodnih strokovnjakov sploh niso zmenili. Nihče ni poskusil pomisliti, kaj si bodo mislili mednarodni strokovnjaki o Jugoslaviji.Navsezadnje imajo ti strokovnjaki opravka z nezanesljivimi in nepreračunljivimi ljudmi po mnogih državah tega sveta. Jugoslavija je le ena med njimi. Drugič je bilo ogorčenje naperjeno proti kršenju načel reforme. Teh načel imajo vsi vodilni v Jugoslaviji polna usta. Leta in leta ne pridigajo nič drugega kot ne- izogibno potrebo spoštovanja načel reforme v okornih frazah in zapletenih stavkih. Ko pa je prišlo do tega, da bi načela preizkusili v praksi, so klavrno propadli. Namesto da bi razdelili posojilo po gospodarskih vidikih, so se zatekli spet k republiškim ključem, tako da vsak nekaj dobi. Včasih je vsaka republika hotela imeti svojo železarno. Zdaj hoče vsaka republika imeti svojo avtomobilsko cesto. Za železarne se je že pokazalo, da pomenijo grdo izgubo in veliko breme za ostalo gospodarstvo. Za koščke avtomobilskih cest, ki bodo vodile od enega razritega kolovoza do drugega, se še ni pokazalo, ker še nihče v Jugoslaviji take ceste nima. Ko bo treba odplačevati posojila, pa bo jok in stok in se bodo slišale zahteve, naj federacija plača prehuda bremena, ki jih manj razvite republike ne zmorejo. Zvezna vlada se v svoji končni izjavi te točke sploh ni dotaknila in nihče ni odgovoril na ostra vprašanja o reformi. Ribičič je v lastni izjavi privlekel na dan načelo enakosti med republikami. Ko so mu tega v imenu reforme spodbili, se nihče več ni skliceval nanj, a neljubo vprašanje so enostavno potisnili v kot. Po tolikem gobez-danju o reformi - na najvišji ravni - je slovensko ogorčenje razumljivo in upravičeno. Tretjič je Slovence razjezil postopek zvezne vlade, ki je razpravljala o posojilu na hitro in potuhnjeno. Nobeno opravičilo ni, da so šele 11. julija dobili pismo od Mednarodne banke, naj do konca meseca izberejo projekte cest za posojilo. Vlada ni šele takrat zvedela, da bo posojilo omejeno. Vsaka pametna stranka si pri pogajanjih pripravi premišljen vrstni red: prosili bomo za toliko, a če nam ponudijo manj, bomo gradili le to in to. Jugoslovanska zvezna vlada se ni obnašala kot pametna in presodna stranka. V najboljše primeru je ukrepala na hitro kot jata preplašenih kokoši, kar nobeni vladi ne bi bilo v čast. V slabšem primeru je nalašč ukrepala na hitro, da bi preslepila Slovence; tudi sleparjenje ne more biti nobeni vladi v čast. Uradne izjave ne dajejo prave osnove za tako ali drugačno sodbo. Mogoče je le ugibati. Na vsak način je smešno, če ne čudno ali tragično, da vlada postopa v panični naglici, čeprav bi vprašanje bilo mogoče predvideti in čeprav taista vlada sprejema programe delovanja za mesece v naprej. Popolnoma nepojasnjeno je tudi ostalo, kako je bilo mogoče, da nista niti slovenska niti hrvaška vlada bili obveščeni, da bodo razpravljali o cestah. Ce je pošta tako nezanesljiva, da se izgubi uradno pismo iz Beograda v Ljubljano, bi si morda lahko omislili uradnega kurirja, ki bi mimogrede oddal pismo tudi v Zagrebu. Nikakršnega odgovora tudi ni na obtožbo, da so sprejeli sklep brez slovenskih ministrov. Četrtič je ogorčil Slovence način, kako jih je zvezna vlada o sklepu obvestila. V poročilu o seji vlade slovenske ceste enostavno niso bile niti omenjene. Nič čudnega ni, da je vlada s tem vzbudila vtis, da skuša Slovence preslepiti in jim prikriti dejstvo, da so šle njihove ceste rakom žvižgat. Tega je kriva po eni strani naglica in kokošja zmedenost ministrov, ki se jim je mudilo na počitnice, po drugi strani pa celoten način, kako vlada o svojih sejah obvešča javnost. Ribičič je veliko govoril, da se bo držal načela "popolne javnosti" delovanja. Ta fraza je sama po sebi nesmiselna, ker nobena vlada ne more delovati popolnoma javno, če naj res kaj odloča. Pogajanja in popuščanja na sejah niso mogoča, če so seje javne. In če se ministri ne morejo odkrito pomeniti na sejah, se bodo kje drugje na skrivnem, za kar javnost še vedela ne bo. V Jugoslaviji se prav to dogaja, ker še zmeraj sprejemajo važne odločitve v nedostopnih partijskih vrhovih. Nič ni torej čudnega, če je načelo javnosti propadlo, čudno in zelo slabo pa je, da vlada ni iznašla boljšega načina, da bi obveščala javnost o svojih sklepih. Poročilo, v katerem je treba med vrsticami, je najslabši način obveščanja, ki kaže ali na sleparjenje ali pa na popolno nesposobnost vlade. če k vsemu temu še dodamo slovenski občutek, da po drugih republikah zavidajo Sloveniji boljše razmere in višji življenjski standard, se res nihče ne more čuditi, da je tokrat slovenska potrpežljivost prekipela. Odkrito rečeno je na vzhodu države precej ljudi, ki mislijo, da Slovenci bolje žive na njihov račun in si zato lahko privoščijo avtomobile. Zakaj naj bi se v udobju vozili po atomobilskih cestah, če mi še bosi hodimo? In zakaj naj bi Slovenci gradili ceste, ki jih bodo vezale proti Italiji in Avstriji? Vzhodna zavist vidi v teh cestah vezi, ki bi Slovenijo odtrgale od Jugoslavije. žalostno pa je, kakšen odmev je slovensko ogorčenje povzročilo. Partijski izvršni biro ni kritiziral vlade za grdo polomijo, ampak je ostro in izrecno obsodil slovensko ogorčenje. Kardelj, ki sedi v izvršnem biroju kot zastopnik slovenskih komunistov, je bil sam najbolj o-ster v kritiki Slovencev. To naj si slovenski komunisti zapomnijo. Zapomnijo naj si tudi, da so imeli prav, ko so dali duška upravičeni ogorčenosti, a da jih je najvišje partijsko telo zaradi te odkritosrčnosti oklofutalo. Kakšne bodo posledice, bomo videli; slovenski komunisti pa naj premislijo, ali so le lutke ali pa razumni ljudje. Kot bi rekli v komunistični latovščini, se bo pokazalo, ali so le objekti ali pa res subjekti družbenih, gibanj. UREDNIŠTVO PISMA UREDNIKU (zaključek z 2. strani) Popolnoma napačno in nedopustno pa je, da zaradi trenutnih položajev, koristi in umestnosti gremo tako daleč, da začnemo jasno in nedvomno krivdo zanikati in se celo izgubljati v nekih izrazih obsodbe vseh onih, ki bi še mislili ali si sploh drznili misliti, da je Djilas kaj kriv. če kdo občuduje današnjega Djilasa, če misli, da je Djilas sposoben napraviti nekaj za narod, če misli, da je treba stopiti z njim v stik in skupno z njim delati - prav. Tudi jaz sem istega mnenja. Toda potem naj se ne govori, sploh ne govori o krivdi preteklosti, naj se preide preko tega in naj se dela skupno z Djilasom za bodočnost. če pa hoče kdo govoriti o krivdi za pretekli rodomor (nihče ga ne sili, da sploh govori o tem'.), potem mora samo ugotoviti eno samo dejstvo, lOOfr dejstvo: da je Djilas kriv. Ce pa hočemo nedvomno krivdo javno pred svetom zanikati in celo napasti one, ki bi dvomili o tem, kot zaostale in ozkosrčne, potem smo ali idioti, ali se delamo idiote ali pa - v najboljšem primeru - vršimo neko nečedno komedijo z zmedo pojmov in gledanja, zaradi ne vem kakšnih koristi s trenutnega, ozkosrčnega stališča. T.R. ---•;----Z-----------— Z vjek vetrov V avgustu se je mudil v Londonu srbski pravoslavni patriarh g.German kot gost canterburyjskega nadškofa. SLOVENSKA DRŽAVA, list ki izhaja mesečno v Kanadi, je proslavila dvajsetletnico svojega izhajanja. V Londonu je v 80. letu starosti umrl general Bora Mirkovič, izvršitelj državnega udara 27. marca 1941. Jugoslovanske oblasti so ga vabile, naj se vrne v domovino z vsemi častmi, a je odklonil in živel od £6 tedenske podpore Dobrodelnega združenja svobodnih državljanov Jugoslavije. Kardinal Seper, ki že nekaj časa stalno živi v Vatikanu kot proprefekt kongregacije za verski nauk, je odstopil kot zagrebški nadškof. Začasni administrator bo škof Kuharič. Splitska škofija pa je postala nadškofija in dalmatinska metropoli ja, za kar se je - ob podpori Vatikana - potegoval tudi Zadar.Splitski škof dr Franič je postal nadškof in metropolit. Po nekih vesteh naj bi se on potegoval za mesto zagrebškega nadškofa, a da so se temu upirale jugoslovanske oblasti, in to da je bil glavni vzrok, da toliko časa ni prišlo do rešitve vprašanja dr Seperjevega naslednika, če je zdaj to vprašanje v prvi stopnji rešeno, v kolikor so vesti seveda točne, je pa po drugi strani splitska nadškofija-metropolija morala plačati težko ceno: Vatikan je potem, ko je izgubil bitko glede metropolije, podredil nadškofijo Zadar svoji posebni jurišdikciji - in ne jurisdikciji splitskega metropolita. ( ps) CIRIL A. ŽEBOT SLOVENSKA CESTA DRAMATIČNI RAZPLET dogodkov v zvezi s slovensko cestno magistralo od 16. julija do 14. avgusta je nepovratno odprl novo poglavje v odnosih med Ljubljano in Beogradom. Zahrbtna odločitev zveznega izvršnega sveta proti edini slovenski cesti, o kateri je v vsej povojni dobi "federacija" sploh razpravljala, "ne bo pozabljena, četudi bi v federaciji prevzeli na svoje rame celotno rekonstrukcijo slovenskega cestnega križa" - je dejal predsednik ljubljanske mestne skupščine ing Miha Košak. Podobno ali še jasneje so reagirali funkcionarji širom Slovenije. Kako se je razpletalo? Dne 18. julija je TANJUG objavil kratko časopisno vest, da se je zvezni izvršni svet v dneh 16. in 17. julija sestal na poslednjo sejo pred poletnimi počitnicami. Na tej seji so kot 32, točko dnevnega reda spremenili seznam izbranih cestnih načrtov za četrto posojilo Svetovne banke za modernizacijo cestnega omrežja v Jugoslaviji. Iz seznama so izločili slovensko cesto (odseka Hoče-Levec in Postojna Razdrto), ki bi kot evropska vrata v Jugoslavijo po predhodnem dogovoru morala biti na prvem mestu. Po dobrem tednu zaprepaščenosti in zastonjskega čakanja na popravek morebitne Tanjugove pomote so se po Sloveniji razvile več dni trajajoče protestne manifestacije uradnih organov - skupščin, odborov in drugih pred stavnikov oblasti. Vsi so podprli izčrpno dokumentirano protestno izjavo Izvršnega sveta slovenske republike. Iz teh uradnih manifestacij je odmevala ogorčena enotnost in odločenost slovenskega javnega mnenja. Pod vtisom te slovenske demonstracije je predsednik zveznega izvršnega sveta dne 1. avgusta moral javno priznati, da ima slovenska cesta nesporno gospodarsko prednost. Nato je bila sklicana nova izredna seja zveznega izvršnega sveta za 13. avgust, ki naj bi - tako je izgle dalo - popravila samovoljni sklep z dne 17. julija. Sredi pričakovanja napovedane vladne seje v Beogradu je kakor strela z jasnega neba udarila vest, da se je 8. avgusta na Brionih pod predsedstvom Tita zbral na razširjeno sejo izvršni biro jugo-partije, ki je vsestransko u-temeljeni in popolnoma enodušni slovenski protest proti povsem neutemeljeni odločitvi beograjske vlade javno obsodil kot "nedemokratičen" in "nesprejemljiv". Samovoljni vzrok tega protesta pa ni bil obsojen. .. Tako so Sloveniji z najvišjo politično intervencijo zavezali usta pred napovedano izredno sejo zveznega izvršnega sveta. Vkljub temu so uvodnik v DELU dne 12. avgusta in več izjav slovenskih partijskih forumov tudi v prisilnem ozračju po brionski obsodbi našli vsaj skromne besede in ovinkarske formulacije v obrambo obsojenih slovenskih zahtev in protestov. Brionska obsodba Slovenije je povzročila, da izred“ na seja zv. izvršnega sveta ni 13.avgusta spremenila svo- | jega sklepa z dne 17. julija, čeprav je ta bil edini razlog | za njeno sklicanje sredi počitnic. Vkljub temu je Stane Kavčič po svojih beograjskih razgovorih 13. avgusta izja-l vil, da bo slovenska cesta dograjena v predvidenem roku. Bivši predsednik slovenskega izvršnega sveta in sedanji zv. finančni minister Janko Smole pa je še dodal, da glede vrstnega reda cestnih načrtov za četrto posojilo ni bilo še nič dokončno odločeno, temveč "se za četrto posojilo šele začenjajo dokaj dolgi strokovni pogovori". Vsekakor ni izključiti možnosti, da bi Mednarodna banka iz.jasnih gospodarskih razlogov popravila protislovensko politično odločitev Beograda. Toda spor med Slovenijo in "federacijo", ki ga je zahrbtna odločitev "federacije" 17. julija zaostrila v odprto nasprotstvo, daleč presega vprašanje slovenske avtomobilske ceste in se razteza na celotno področje političnih, gospodarskih in finančnih odnosov med Ljubljano in Beogradom. Med 15. julijem in 14. avgustom je Slovenija dokončmo spoznala, da je treba v Jugoslaviji popolnoma preurediti politične pristojnosti in finančne dajatve. Ako naj oživi svoj dvajset let zapostavljani in zadrževani narodni razvoj, bo morala Slovenija sedaj dosledno in pospešeno uveljaviti svojo suvereno pristojnost nad slovenskimi cilji in sredstvi. VAŽNO JE, da v tem trenutku opozorimo, da reakcija slovenskih ljudi ni bila divjaška, paranoično razbijaška in razkrojevalna. Državljani socialistične republike Slovenije so reagirali odprto in dovzetno, stvariteljsko in odgovorno. Posluževali so se vseh demokratičnih poti in samoupravnih kanalov, skozi katere je mogoče speljati svojo akcijo in dokazati svojo odločnost in zavzetost. To je hkratna zrelost in volja do razčiščevanja odnosov pri nas.. . V trenutku, ko pa prihajajo pod vprašaj življenjski interesi slovenskega naroda, ko lahko ugotavljamo, da smo imeli, imamo in bomo imeli Slovenci vselej posluh za tegobe nerazvitih področij, kar smo v teh petindvajsetih letih nenehno dokazovali, da smo na druge jugoslovanske narode z resnično ljubeznijo navezani, vsaj toliko kot narodi na jugu na nas; v trenutku ko ugotavljamo, da pa na drugi strani ta zveza, ki smo ji toliko žrtvovali in zanjo toliko prispevali, nima posluha za naše najosnovnejše potrebe, moramo funkcioniranje tako u-rejene federacije postaviti pod vprašaj. Vpraševati je treba v vseh razsežnostih. . .Krog našega vpraševanja in akcije naj se sklene šele tedaj, ko v nas nc bo več dvoma, ne nezaupljivosti ne sumničenja, ne egoizma. . To pa je tudi pogoj za zdravo in pristno življenje slovenske republike in jugoslovanske federacije, ki bi se lahko brez velike škode za trdnost in enotnost kdaj pozneje imenovala tudi konfederacija z vsemi obeležji takšne skupnosti In čas, ki prihaja, bo od vseh nas terjal veliko zrelosti, poguma, svobodnega duha in sproščenosti. Dejavno in u-stvarjalno moramo biti udeleženi vsi. To je neizprosna nujnost. In odgovornost. (Drago Jančar, glavni urednik mariborske študentske KATEDRE, 9. avgusta 1969. ) Ponatis dveh Člankov iz posebne izdaje mariborskega stud. lista KATEDRA (9. avgusta 1969.) KRIŽEV POT DO PODATKOV "V tej številki smo hoteli Cisto enostavno natisniti podatke o tein, koliko SR Slovenija prispeva od prispevkov, davkov, taks, obresti, itd., itd. v zvezni proračun in v zvezne sklade v letu J9G8. Začeli smo po Cisto normalni poti. Najprej: Zavod za statistiko Maribor. Strnjenih podatkov niso imeli, zato pa so skupno z nami pregledali in skušali razbrati željene podatke iz Statističnega biltena, ki ga izdaja centrala Službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani Vse, kar je iz omenjenega biltena bilo mogoCe razbrati, je bilo med drugim tole: V letu 1908 je Slovenija od bruto vplačil 4,077.783 od osebnih dohodkov (prispevki iz osebnih dohodkov) odvedla v zvezni proračun 1,847.002 dinarjev, v republiškega 484.751, v občinske proračune je šlo 007.002, prenosi v sklade pa so znašali 1,138.427. Od davkov je od skupno 1,644.373 romalo v zve zni proračun 972.358 din, v republiškega 212.250, v občinske 216.489, v sklade pa 243.274. Od carin je od skupno 907.613 zvezni proračun pobral 479.184, ostalo je bilo preneseno v sklade. Tukaj pa se je naša vednost tudi dokončno ustavila. Nikjer ni bilo mogoče ugotoviti, kako je s sredstvi, ki se stekajo v sklade na vseh nivojih. Koliko gre torej iz tiste zadnje številke v s kla de federacije. Napotili smo se v Službo družbenega knjigovodstva, kjer so nam sicer prijazno skušali pomagati, pa pri najboljši volji tudi s pomočjo zveznega statističnega biltena ni bilo mogoče priti stvari vsaj približno do dna. Potrebne bi bile verjetno dolge študije, pa še tedaj bi bilo težko točno povedati številke. Dalje. Vprašali smo oddelek za proračun pri občinski skupščini. Ne, tukaj nimamo, vprašajte tam. Tovarišica je na dopustu. Tovariša ni. Se nihče ne javi. Prav, pa vprašajmo,tam, kjer zagotovo morajo vedeti, kaj se dogaja s slovenskim denarjem. Republiški sekretariat za finance. Ne, tukaj ne morete dobiti, pokličite tovarišico tointo. Ne, tudi tukaj ne, pokličite tovariša tegain-tega. Ne, teh podatkov nimamo, vprašajte, vprašajte sem, vprašajte tja. Grozljiva resnica se razkriva. Saj v tej deželi vendar nihče ne ve, kaj se dogaja z našim denarjem. Ali pač. Poslednja možnost. Glavna centrala: Službe družbenega knjigovodstva. Zopet ista telefoniada, na koncu nasvet: Pokličite tovariša X, predstojnika oddelka za statistiko SDK. Tovariš X, tukaj uredništvo študentskega lista Katedra iz Maribora. Zanima nas, koliko je SRS od bruto vplačil odvedla neposredno ali posredno : 1. v zvezni proračun, 2. v zvezne sklade. Odgovor je bil strpen in pojasnjujoč. Zadnji udarec. Teh podatkov seveda ne morete dobiti po telefonu. Jaz se natančno dr- žim službenih navodil. Služba je služba Vi ste študent, kajne. Ko boste prišli v službo, boste že videli, kako gredo te stvari. 5e enkrat torej, teh podatkov po telefonu nikakor ne morete dobiti. Svetoval vam bom, kako lahko do njih pridete. Pošljite pismo z obrazložitvijo, kaj in zakaj želite; to pismo bo dobil glavni direktor, ki ga bo prebral in odločil. Pismo bo odstopil meni, in če bo treba, bom te podatke dal. Po telefonu pa nikakor. To je službena tajna Podatke lahko damo morda predsedniku skupščine ali predsedniku izvršnega sveta, te poznamo že po glasu, če kaj nujno potrebujejo. Tako. Res vam predlagam takšno pot. Ne, nima smisla klicati glavnega direktorja, ker je zaman. Tako torej. Podatki o tem, koliko SR Slovenija prispeva v zvezni proračun in sklade, so službena tjana. Nihče tega ne more in ne sme zvedeti. Slovenski človek ne sme vedeti, kaj in kako se razpolago z njegovim denarjem. Tega res nismo v svoji nezreli naivnosti pričakovali. Revčki smo imeli še vedno polna srca in usta načel o demokraciji, samoupravljanju, javnosti dela, Kaže, da jih bomo morali znova premisliti." KAJ PA INVESTICIJE? "Slovenija ima le 8,4 odst.prebivalcev SFRJ, delež njenega družbenega proizvoda pa znaša kar 15,6 odst. V obdobju 1957-1968 je Slovenija dobila od skupno 22,156.988 le 1, 353. 691 sredstev iz družbeno investicijskih skladov. Že ti podatki nam povedo, kako je bila naša republika ves čas zapostavljena.. .Za boljše razumevanje pa poglejmo spodnjo izredno zgovorno, nenavadno statistiko: RAZDELITEV SREDSTEV DRUŽBENO INVF.STICIJSKIH SKLADOV V OBDOBJU 1957-1969. v tisočih din: Repu- blika [• Znesek S 'S- 3 XI Prebival stvo (%) Del. rep. iv družb, proizv. BiH 3,116.122 14,1 18, 8 12, 4 Makedonija 2, 797. 221 12,6 7, 8 5, 1 Srbija 9, 055.616 40,9 40,6 38,5 Hrvatska 4, 015.845 . .IM. 21,7 26, 7 črna gora 1, 750. 033 7.9 2,7_i l/7_ Slovenija 1. 353.691 6.1 8,4 15,6 (Nerazpor.) 68.470 0,3 SKUPAJ 22, 156.988 100, 0 100, 0 100, 0 če ob teh grozljivih podatkih pomislimo, da v naših tovarnah pomaga ustvarjati teh 15, 0 odst. družbenega proizvoda zastarel strojni park, ki je bil moderen za časa avstroogrske monarhije......" S ponosom reči smem: ‘SLOVENEC SEM!’ PRAVIJO, da imamo Slovenci manjvrednostni kompleks. Nekateri staräi ne učijo svojih otrok materinščine. Nekateri otroci se sramujejo povedati, da so slovenskega rodu. Nekateri zavedni Slovenci se opravičujejo, da smo majhen in skromen narod, ki je sicer delaven in poäten, ni pa nikoli kaj pomembnega dosegel... Ali se moramo res svoje narodnosti sramovati? Ali res nismo dosegli uspehov, na katere bi smeli biti ponosni? Marsikaj velikega so dosegli SLovenci v Sloveniji.In mnogo podvigov lahko s ponosom zabeležijo v tujini. O-menimo za danes le nekaj Slovencev, ki so se uveljavili izven slovenskih meja'. Poznate Slovenca, ki je dobil Nobelovo nagrado v kemiji in je znan kot pionir v mikroanalizi? Ali morda enega največjih jezikoslovcev in etnologov v Argentini, ki je postal član Argentinske akademije znanosti in umet nosti? Ste že sliäali o mladem slovenskem arhitektu iz New Yorka, čigar tvrdka je dobila najviäjo ameriško nagrado za arhitekturo in ki je zgradil Christian Science Center v Bostonu, L'Enfant Plaza v Washingtonu, Denver Hilton hotel v Denver ju, poleg več nebotičnikov v Ameriki in celo v Izraelu? Njegova dela ocenjujejo kot "triumf arhitekture", čeprav je komaj triinštirideset let star. Veste, da v New Yorku živi tudi drugi Slovenec, čigar industrijska zgradba je bila uvrščena med prvih deset najboljših, čeprav je tekmovalo 1,500 objektov? Ali ste morda slišali o slovenskem arhitektu v Chicagu, ki gradi nebotičnike po vsej Ameriki, ali o Slovencu v Buenos Airesu, ki je sprejel dve prvi nagradi za arhitekturo in je poleg tega tudi izvrsten slikar, pesnik in pisatelj? Veste, da je dobil slovenski gradbeni inženir zlato medaljo za svojo metodo najmodernejše konstrukcije na Mednarodnem velesejmu v Bruslju? Ali da je dobil Slovenec prvo nagrado na Mednarodni slikarski razstavi v Tokiju? Ste morda slišali, da je bil vodilni gradbeni inženir Poljske in graditelj hotela VarSava Slovenec in je njegova žena Poljakinja pomagala vzgojiti tudi sina arhitekta tako, da pravi, da se počuti Slovenca, čeprav je zra-selna Poljskem in trenutno poučuje v Ameriki? Vam je znano, da je eden glavnih strokovnjakov za Diesel motorje v Evropi in Ameriki Slovenec? Ste kdaj pomislili, da je bil dvorni arhitekt v A-besiniji Slovenec, kjer so Slovenci zgradili tudi največjo abesinsko električno centralo in skrbeli za zdravje cesarja in njegove družine? Veste, da so bili Slovenci zdravniki Številnih mogočnih vladarjev sveta in predsednikov držav, med njimi tudi Petra Velikega, Maksimilijana Mehiškega, Masaryka s CeSke in končno predsednika Ken-nedyja? Ste vedeli, da sta bila vodilna strokovnjaka za težko konstrukcijo v Švici Slovenca, da se v isti stroki odlikuje v Berlinu univerzitetni profesor Slovenec in da je Slovenec gradil mostove, jezove, železnice in predore nele v osrčju Evrope ampak tudi v Mali Aziji? Ste kdaj sliSali, da je bil prvi poklicni kipar v Chicagu Slovenec? Da so Slovenci pomagali graditi atomske podmornice? Da je Slovenec potegnil astronavte iz morja? Da je Slovenka dobila ameriško nagrado kot najboljša samouka šivilja v deželi? Ste že slišali o slovenskem dirigentu finske opere ali argentinske simfonije, ali o slovenskem organizatorju koncertov na Carnegie Hall? So vam znani slovenski rektorji univerz v Evropi in Ameriki? Ali slovenski ravnatelji u-metnostnih in znanstvenih ustanov v Avstriji, Franciji, Švici ali Ameriki? Ali veste, da se velik letalski raziskovalni inštitut v Ameriki imenuje po svojem nekdanjem ravnatelju in svetovno znanem učenjaku Slovencu, ki je vedno s ponosom priznal svojo narodnost? In ste morda že slišali, da je tudi izumitelj "rotafix" letala Slovenec? Če kdaj obiščete sloviti Massachusetts Institute of Technology, ne pozabite si ogledati mogočne stolpnice Earth Science Centra, ki jo je zgradil slovenski arhitekt in ko boste šli mimo inženirskih laboratorijev, ne pozabite, da enemu največjih načeljuje Slovenec in da tudi na vesoljskem oddelku najdete zavednega znanstvenika slovenske krvi 1 Kadar Citate LOOK magazine, ne pozabite, da je eden glavnih urednikov Slovenec in da Slovenci urejujejo še vrsto drugih publikacij po raznih državah sveta. Trije ameriški generali so Slovenci, pa tudi general klarentincev v Rimu je Slovenec. Od Švedske do afriških plantaž in od Kanade do Avstralije so se uveljavili na vodilnih mestih tudi Slovenci -- in se še uveljavljajo’. Najdete jih med vrhunskimi znanstveniki in učenjaki, med rektorji in tovarnarji, med župani in kongresniki, med u-metniki in športniki, med izumitelji in generali'. Bili so med vzgojitelji, zdravniki in svetovalci cesarjev, kraljev in predsednikov mogočnih držav, pa tudi med zdravniki, raziskovalci in misijonarji neznanih plemen in najbolj zapuščenih siromakov. Komaj peščica nas je, pa smo s,svojo življenjsko silo tudi mi prepojili ves svet. O vsem tem pripravljamo dve knjigi v angleščini in slovenščini. Prva bo zajela predvsem slovenske podvige v Ameriki, druga pa bo prikazala naše znamenite može in žene po vsem svetu. Čeprav imamo izvrstnega gradiva že dovolj, da bi lahko napolnili obe knjigi, želimo vendar še čim bolj zamašiti vrzeli. Priporočamo se za vsa koristna opozorila in naslove, pa tudi za življenjpise in slike znamenitih in posebno uspešnih Slovencev, ki so se uveljavili kjer- koli na tujem, Vse zamudnike, ki smo jim že pisali, prosimo, naj nam čim preje pošljejo svoje gradivo. Vse, ki so se izredno uveljavili v tujini, bodisi kot velepodjetniki, tovarnarji, umetniki, politiki, upravniki, finančniki, inženirji, arhitekti, zdravniki, športniki, pisatelji, časnikarji, založniki, znanstveniki, profesorji na univerzah in visokih šolah, avtorji razprav ali lastniki patentov, prejemniki raznih nagrad ali odlikovanj, ali kar že, prosimo, da nam čim prej pošljejo svoje kratke življenjepise (ikake tri do deset strani), osebne slike, kopije publicitete( z navedbo vira in datuma), morebitne kopije bibliografij ali patentov, slike umetnin, tovarn, arhitektskih stvaritev, hotelov ali drugih objektov, ki so njihova stvaritev ali last, slike raznih priznanj in dokumentov, fotografije, posnete skupaj z mednarodno znanimi osebnostmi -- in kar koli se jim še zdi primernega. Vse, ki bi morda želeli pri tem podvzetju temeljiteje sodelovati kot zbiratelji ali "contributors" in biti kot taki navedeni že na naslovni strani naših publikacij,