LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD STVA OKRAJEV NOVO Lastnika in Izdajatelja: Okrajna odbora SZDL Novo mesto In Kočevje. — Izhaja vsak petek. Posamezna itevtlka 10 din. Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna ifj din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ali 3 ameriške dolarje, — Tefcbof račun pri Mestni hranilnici v Novem mesta, štev. 616-H-T-24. Stev. 6 (309) Leto VIL NOVO MESTO, 10. FEBRUARJA 1956 Urejuje uredniški odbor. Odgovori oprave: Novo mesto. Cesta komam Telefon uredništva in uprave it. založniško podjetje »Slov. poročeva — ** Ji t« II J g -VICA ln 33. »o-■el. ZAPISKI S SEJE SVETA ZA ŠOLSTVO PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU NOVO MESTO Tudi učni uspehi spadajo na javno tribuno No 92 osnovnih Šolah s 355 oddelkih poučuje 39 učiteljev in 293 učiteljic nekaj nad 10.200 otrok. — V okraju je tudi 13 nižjih gimnazij, 2 popolni gimnaziji, eno učiteljišče, 3 vajenske šole, ena dopolnilna šola, 3 kmetijske šole in 2 zimsko kmetijski šoli Na šesti redni seji je svet fca šolstvo 1. februarja obrav-tiaval predvsem učne uspehe ob prvem polletju in razprav-lj«l zlasti o vzrokih za slabše oz. boljše uspehe na posameznih šolah. Na seji sta bila tudi eekretar republiškega sveta za prosveto in kulturo Vlado Vo-dopivec in sekretar okrajnega komiteja ZKS Jože Borštnar. Iz poročila prosvetnega inšpektorja Ivana Grašica je bilo razvidno, da je znašal povprečen uspeh prvega polletja ^5 odstotkov, kar je za 2 odstotka več v primerjavi z doseženimi uspehi istega obdobja v letu 1955. Uspehi posameznih šol pa so zelo različni in znaša razlika na osnovnih šolah tudi do 48 odstotkov. Medtem ko so n. pr. na osnovnih šolah v Bojanoih in na Planini dosegli stoodstoten Učni uspeh, je na šoli v Drči dobilo pozitivne ocene komaj 52 odstotkov. Razmeroma dobri uspehi so bili doseženi na osnovnih šolah v Črnomlju, Dobličah, Dobrniču, Dol. Toplicah, Novem mestu, na dopolnilni šoli v Smihelu in še nekaterih drugih. Inšpektorji so ponovno ugotovili, da so najslabši učni uspehi v vinorodnih krajih, kjer je tudi najmanj zanimanja za šolo, navadno pa tudi največ revščine. Med nižjimi gimnazijami je bil dosežen najboljši uspeh v Mokronogu, najslabši pa v Smarjeti. Na učne uspehe v šolah nedvomno v znatni meri vpliva- Občinska seja v Velikih Laščah Odborniki občinskega 1,0 Velike Lašče so imeli sedmio red-no sejo. Na seji so razpuvSj.ali •o posameznih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Posluša.i bo predsednika za soclialno UkalMtvIa, ki J<» v svojem pon-čilu temeljito obdelal socialne probleme na področju občinskega LO. Sprejeli so tri odloke, med njimi odlok o začasnem £imans:.rart ju ljudskega odbora. OBČNI ZBOR PREŠERNOVE DRUŽBE bo v nedeljo 19. februarja ob pol 10. ur| v Klunu ljudskih poslancev, Ljubljana, Fuharjeva U Ura št. 13. Dnevni red: 1. Poročilo 2. Razprava S. Sprememba pravil 4. Volitve. Kdor {Ml, da bi občni zbor razpravljal o kakem posebnem predlogu ali vprašanju, naj pošlje to tajništvu najkasneje do 11. februarja. Vabimo vse člane Glavnega ln nadurnega odbora, da se občnega zbora zanesljivo udcle-le, okrajne ln občinska odbore Prešernove družbe pa, da čimprej prijavijo svojega delegata na obenem zboru. Tajništvo jo materialni pogoji, v kakršnih se šole nahajajo. Cela vrsta šol nima za pouk primernih prostorov. V nehigienskih sobah se zdrenja vsak dan nekaj desetin otrok itd, Se vedno je občutno pomanjkanje učnih pripomočkov, manjka pa tudi učnih moči. Nekateri občinski ljudski odbori niso preveč radodarni, ko je treba dati šoli nujna finančna sredstva. Ni malo primerov, ko mora učitelj kupiti kredo ali črnilo iz svojih sredstev, potem pa dolgo časa moleduje, da dobi denar povrnjen. Občinski ljudski odbor v Novem mestu je n. pr. določil osnovni šoli, ki ima 455 učencev, samo 2000 din za knjige za prvo tro-mesečje 1956. Mnoge šole so zato prisiljene odpovedati revije in časopise, ker zanje nimajo denarja. Lepo je, da hočejo ljudski odbori varčevati, vendar bi lahko pri drugih izdatkih brez škode in uspešne- Nekateri prosvetni delavci smatrajo namestitev na tej ali oni šoli za začasno, večkrat pa celo za kazensko delovno mesto in samo čakajo, da bi ga čimprej zapustili. Taki prosvetni delavci so samo s telesom na učnem mestu, z vsem drugim pa čisto kje drugje. Tudi od takih zaman pričakujemo dobre šolske uspehe. V Novem mestu je precej prosvetnih delavcev, ki jih ne vidimo nikjer v javnem življenju, ne na množičnih sestankih organizacij, ne na zborih volivcev in pod. Popolnoma so odtrgani od življenja in prav gotovo ne poznajo problematike svojega okoliša, zato tudi njihov pouk ne more biti čisto v duhu naše družbene stvarnosti. Nezanimanje za problematiko šolskega okoliša pa odraža tudi nezainteresiranost takih posameznikov do našega celotnega družbenega razvoja. m je varčevali kot pri Izdatkih za prosveto. Ostali vzroki za slabe uspehe čeprav so povprečni uspehi boljši kot prejšnje leto in se kakovost pouka izboljšuje, je svet za šolstvo podrobneje razpravljal o vzrokih slabih uspehov poebno tam, kjer šole niso dosegle okrajnega povprečja. Poleg slabih materialnih pogojev in pomanjkanja učnih moči negativno vpliva na delo nedvomno tudi dejstvo, da predstavljajo več kakor polovico prosvetnih delavcev z osnovnih šol in delno tudi gimnazij mladi ljudje, ki še nimajo dovolj izkušenj in strokovnega znanja. Veliko prosvetnih delavcev ima dobro voljo dati učencem in skupnosti najboljše, manjka pa jim potrebna praksa. Nekateri ne poznajo dobrih učnih metod ali pa se tudi ne trudijo, da bi jih spoznali. Še slabše je s tistimi prosvetnimi delavci, ki se ne vživijo v krajevno okolje, kjer poučujejo, ki ne poznajo problemov šolskega okoliša in krajevne zgodovine. Njihov pouk in vzgoja sta zr.to mehanična, suhoparna in prav zato neuspešna. Na seji je bilo poudarjeno, da je pouk takega prosvetnega delavca podoben obrtniškemu delu, ne pa pedagoškemu ustvarjanju. Osnovno znanje, ki ga dobiva učni kader na univerzah in drugih visokih šolah, v glavnem odgovarja potrebni strokovnosti. Univerza pa daje svojim študentom premalo metodične in pedagoške usposobljenosti, kar bo vsekakor treba dopolniti, Če hočemo mlade prosvetne delavce usposobiti za boljše delo na šolah. K rešitvi teh problemov in zboljšanju celotnega šolskega sistema bo prispevala šolska reforma, za katero so priprave V teku. Razpravljanje o šolstvu bo kmalu prišlo v širšo javnost ;.n vsa skupnost bo pomagala, da bodo pomanjkljivosti dosedanjega šolskega sistema odpravljene. Poleg tega so potrebni ukrepi, kii jih morajo lokalni faktorji sami uresničiti. Mladim učnim močem je treba posve-čaUi več skrbi in nuditi izdatnejšo ipomoč. Veliko jih živi v težkih življenjskih pogojih, kar moramo upoštevati. Prosvetni inšpektorji bodo nudili poslej prav takim prosvetnim delavcem potrebno pomoč. Zelo umesten je tudi predlog, ki ga je na seji sveta sprožil sekretar OK ZKS Jože Borštnar, da bi namreč o vseh problemih šolstva, učnih uspehov in ostalih vprašanjih izobraževanja otrok razpravljali tudi na množičnih sestankih Socialistične zveze. Tako bi se ljudje seznanili z vprašanji, ki tarejo šole ln prosvetne delavce, spoznali pa bi bolj tudi dolžnosti staršev do šole, kar bi boljšim učnim uspehom samo koristUo. Kot na okrajni konferenci ZKS v Novem mestu, so tudi na seji sveta poudarili, da je manj škode, če je učno mesto prazno, kakor pa da uči mladino slab učitelj. Včasih pozabljamo, da strokovnjak, ki obvlada snov, ni vedno hkrati tudi že dober vzgojitelj.' Prosvetni delavec pa mora biti oboje. Ko raflcpjravljamo o slabih učnih ust*ii*ih, govorimo navadno le o objektivnih vzrokih in težavah, premalo pa se poglabljamo v subjektivne Činitelje, ki so v nemali meri vzrok pomanjkljivosti v šolah. Krivde za slabe učne uspehe v posameznih predmetih in na posameznih šolah ne bi smeli iskati le na stvareh izven sebe, temveč samokritično pogledati kako posamezniki uresničuje svojo dolžnost do družbe, za katero dela. OBISK LJUDSKIH POSLANCEV V RIBNICI NA DOLENJSKEM 2. februarja je skupina ljudskih poslancev na čelu s tovarišem Vladom Krivicem obislka-la sedež ribniške občine. V prostorih občinskega ljudskega odbora se je zbralo več zastopnikov delovnih kolektivov, predsednikov svetov pri občini in ostalih predstavnikov ljudskega, odbora. Razpravljali so o raznih vprašanjih komune, o delu svetov in odnosih med sveti in občino, kakor tudi o sodelovanju volivcev z občino. Ljudsiki poslanci so se tudi zanimali, koliko pristojnosti je okrajni ljudski odbor že prenesel na nove občine. M. V. Zamenjava bankovcev po 1 in 5 din Narodna banka je izdala navodila lo umiku bankovcev za en in pet din iz prometa. Na podlagi tega navodila bo Narodna banka od 1. februarja do 30. junija zamenjala vse te ban-kovefe s kovanci. 1. juLiijabbdo stari bankovci po en in pet din nehali bitti plačilno sredstvo, od 1. Julija do 30. septembra pa bodo vse podružnice Narodne banke še zamenjaval« te bankovce. Žrebanje 21. februarja v Novem mestu Vsem naročnikom Dolenjskega lista sporočamo, da bo novoletno nagradno žrebanje v torek, 21. februarja 1956 ob 9. uri v dvorani Doma ljudske presvete v Novem mestu. Ker Je do 6. februarja 1956 vplačalo nad 5900 naročnikov celoletno oz. polletno naročnino, uprava lista pred 21. februarjem ne more razknjižiti vseh plačil. Naročnike iz Novega mesta ln okolice vabimo, da se udeležijo javnega nagradnega žrebanja. k. V Prešernovem tednu pregledujemo uspehe naših kulturni^ prizadevanj, napredek v umetnosti in znanosti, hkrati pa da-« jemo ljudsko-prosvetnemu prizadevanju novega poleta in poglabljamo njegovo vsebino. Bolj kot kdaj koli prej stopa V, ospredje zahteva po naprednosti in kakovosti, ki morata prežeti vse naše kulturno-prosvetno udejstvovanje, s katerim poglabl ljamo socialistično zavest našega delovnega človeka. Ne spominska, pač pa močna politična organizacija mora biti Zveza borcev Prvi civilni krst v Trebnjem Na matičnem uradu v Tpeb-njem so imeli prejšnjo nedeljo pozidan Prvi Prirner svečanega vpisa novorojenčka v matično knjigo. Navzoči so bili botri in starši otroka. Mladi državljan, ki Je bil prvi v tej obči™ de;!ežen civilnega obreda, je prvorojenec Ludvika in Ane Slak iz Trebnjega. Botra sta bila Frrnc Zidar in njegova žena Clniia, v imenu občinskega ljudskega odbora je vodil vpis Guste i. j Slavine, v knjigo pa je vpisal otroka na botra matičar Ivan Koporc. Otrok Je dobil tene Silvo, to je partizansko Ime njegovega strica, narodnega neroja Jožeta Slaka. Prvemu civilnemu fc>bre-du krsta j« z zanimanje-m prisostvovalo več ljudi. Uspelim občinskim konferencam Zvez« borcev, ki so ponekod temeljito obdelaj vrsto problemov, je v nedeljo 5. februarja sledila okrajna konferenca delegatov iz obeh dosedanjih okrajev. Dobra udeležba dokazuje zavest odgovornosti pri delegatih in pripravljenost za aktivnejše delo in sodelovanje pri reševanju vsakodnevnih družbenih nalog. To je pokazala tudi razprava po poročilih obeh dosedanjih predsednikov okrajnih odhbrov, tovarišev Maksa Vale t a in Franca Koširja. Skrb za člane je stalna naloga organizacije ZB vendar nI dovoli, da se bivši borci in aktivisti obračajo na organizacijo samo takrat, kadar potrebujejo pomoč. Napačno Je mišljenje nekaterih, da so s sodelovan.iem v času NOB opravili svojo dolžnost. Prav tako lx.-ot lanrai je danes potrebna aktivna borba na vseh sektorjih družbenega življenja za uveljavljenj-e pridobitev NOB. Mnogo jc še bivših borcev, ki niso vključeni v organizacijo ali pa so iz nje izstopili, misleč, da jim ta danes ni platrabna. 8.381 članov Zveze borcev je v obeh dosedanjih okrajih in v priključeni občini KostanJevica-Podbočjc, kar pove, da je izven organizacije še veliko takih, ki Imajo pogoje za članstvo. Na splošno je vidno v organl-nizacijah ZB večja skrb za otroke padlih borcev, vendar je ta skrb predvsem samo matc- Pred občinskim praznikom občine Črnomelj Pričevanje gospodarskega napredka Občinski prazniki niso le tgolj nekakšno uradno proslavljanje raznih zgodovinskih dni, ampak mnogo več, in njih pomen nepretrgoma raste. Občinski ln krajevni prazniki postajaj^ obračun celotne gospodarske ln družbene dejavnosti v tistem okolišu, hkrati pa dajejo smernice za bodoče delo ln razvoj. V nedeljo začne praznovati Črnomelj Zgodovinski datum prvega zasedanja Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta si je Izbrala občina Črnomelj za svoj praznik, ki ga bodo letos že tretjič proslavljali. Spored prireditev v okviru občinskega praznika: 21. februarja: ob 8.30 otvoritev gospodarske razstave v Komendi. Šahovski turnir od 9. do 12. in od 13. do 15.30 ure. Ob 19.30 v Prosvetnem domu Fedorova igra »Matura*. 13. februarja: ob lfl. url tekmovanje odbojkarjev v telovadnici črnomaljske gimnazije. 14. februarja: predvajanje domačega filma »Koncert« — ob 16.30 za mladino, ob 19.30 za odrasle. 15. februarja: ob 19.30 v Prosvetnem domu fizkultur-ni večer 8 folkloro. Sodeluje garnizion JLA Črnomelj. 18. februarja: predvajanje domačega filma »Dokumenti iz življenja maršala Tita« — ob 16.30 za mladino, ob 19.30 za odrasle. 17. februarja: v Prosvetnem domu lutkovna Igra »Jur-ček ln trije razbojniki« — ob 15. url za predšolsko mladino, ob 16.30 za Šoteko mladino, ob 19.30 za odrasle, 18. februarja: ob 19.30 v Prosvetnem domu večer glasbe In petja. 19. februarja: ob 9. uri — slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v sejni dvorani obč. ljudskega odbora. Ob 10. url — zborovanje v Prosvetnem domu. Vabljeni! Občinski ljudski odbor Črnomelj, Poročali smo že, da občina Črnomelj slavi 19. februarja že tretjič svioj praznik. Priprave nanj »o hkrati priprave za gospodariti napredek občine — snovanje novih obrtnih podjetij in razširitev teh, k- jih že imajo, upoštevajoč še veliko neizkoriščenih lokalnih možnosti na katerih je predvsem treba razvijati gospodarstvo občine. Občinski ljudski odbor !n svsf. 7-a gospodarstvo s'a pretehtala vse možnosti in pripravila na-°rte, ki jih sedaj J.e uresničuie-;o. Poudariti moramo, da so veliko dobrih, koristnih nasveto/ dale »organizacije SZDL in zbora vo.iilcev. GRADNJA VODOVODA Zajetje vode nad izvirom Dobličanke za centralni belokranjski vodovod Je v glasnem končano. Tudi material za napeljavo vod'ovoda do Črnomlja je nakup'jen. Potrebno ;e predvsem fizična in strokovno delo. Ker občinski ljudski odbor letos ne mlore računati na kakšne večje kredite v •» MVOUKli so množične organizacij da.te pobudo, uborl volilcev pa sprejeli sklep, da se vsa tekaška deia opravijo s brezplačnim delom prebivalcev Črnom- lja ln «kollce. Preračunali so, da pride na vsako gospodinjstvo Izkop jarka v dolžini treh metrov. Ker je teren meha^t je to ifcvedljivo v /e.o kratkem času. Toliko bolj, ker so lfl|»sa» mezni delovni ko'ektivi podjet'i prevzeli izlcop jarkov v kams-nltem svetu. Kdor se dela ne bi mogel udeležiti plača ta de-tož v denarju, ki znaša samoo P00 din. Z razpoložljivim krech-ttam 4 milijone din.- kolikor trna občinski ljudski odbor v ta namen, bi plačali samo strokovno delo pri polaganju cevi. S to delovno akcijo, fci jo je začasno prekinila ostra zima. bo omogočeno, da dobi Črnomelj z okolico ž« tetos poieti zadostni količino zdrav« pitne vode. POTREBE IN MOŽNOSTI ZA NOVA PODJETJA Končno so na Vinici le spoznali, da kmetijstvo brez kmetijske zadruge ne bo šlo. V decembru so im*H občni zbor !.n ilrvolill novo vodstvo. Pridružili so se še zadružniki iz svnjevr-ške zadruge ln obnovljena zadruga U> posikuje. Poleg trgovine, ki Jo J« prevzela od Zadružnega trgovskega podjetja skupno z b-aigom in tovornim avtomo- bilom, je zadruga že pričela s škropljenjem sadnega drevja, t odkupi ln drugimi nalogami v korist pospeševanja kmetljst *a. Na Vinici je nujno potrebno ustanoviti nova in razširiti ot>-sitfojleča podjetja, katerih pa j« na žalost zelo mailo. Občinski ljudfki odbor bo skušal s pomočjo krajevnega odbora čimprej ustanoviti na Vinici peka-rijo, urediti prostore mesa.njl ter razviti druge obrtne delavnice. Nujno potrebno bi bilo pritmerno gostišče, saj je Vinica 'turistični kraj. V kratkem nameravajo postaviti črpa ko za tekoča goriva, kar je z ozl-rom na bližino moderne avtocesti« zelo potrebno. Črnomelj potrebuje ve*1o dobro opswmljenc mehanični delavnico, prostor ln kader za tako delavnico imajo in zato jo bodo skušali čimprej uredi'1. Prav taHo je pot.-ebna v občini popravi jalnka električnih naprav ln aparatov. Kar čud.vo Je, da si občani nosijo šiv^'i obleke v druge krsje, v občini pa je dokaj dobrih krolačev. Organizirani v večjem podjelu bi ".ahko zadostni vsem cVima-č;m potrebam. Krojaiško delavnico bo odprlo trgovsko podjetje »Potrošnik.« Z»lto primanjkuje tudi kolanjev. sodarjev in podobnih obrttmlkov. S tem. d-: bodo skušali odprti! čimveč takih delavnic, bodo lahko »zaposlili nove liiudrl, ustregli potrošnikom, občini pa ragotovlil n^-ve vire dohodlkov za nada.j njo krepitev gospodarstva. Letošnje praznovnnje občinskega prarcnika je združeno z veliko gospodarsko razsitavo, ki Lfo, kar smo poudarili v uvodu, prikaz gospodarske dejavnosti občine. Čeprav čas ni primeren za kmetijsko razstavo, bo vendar del razstave posvečen tudi kmetijstvu. Kmetijska zadruga Črnomelj bo razstavila vina, eadije, zaščitna sredstva in dru go, kmetijiiko posestvo Okljuk in kmetijska zadruga Dra>gatu5 pa kmetijske strloje In orodj ?. Zlasti pa bodo prikazala uspehe svojega dela vsa podjetja in tudi privatni obrtniki, častno ioo zastopana domača obrt in njeni proizvodi. Razstava bo v Komendi (pijostorih sodišča) in bo obsegala 12 "elkih sob ,Pj-leg propagandnega bo ime.a tu di komercialni značaj. Številna podjetja, kot so rudnik Kaniža-rica, Belsad. BELT, Belokra-jnka, ZORA. gradbeno podj*--je, čevljarsko podjelie Planini, mizarska zadruga, elektro pol-jetje ln druga, skupno z priva'-niml obrtniki, bodo prikazala poleg sedanjih uspehov tudi razvoj od pričetka do danes t*r storilnost na posameznega d»-lavca. Za naiboMfc razstavljale« kmetijskih pridelkov so nam-« njene tudi lepe nrserade. Razstavo bodo odprli 12. februarja popoldne ln bo odprta do 19. februarja zvečer. Obisk tesa gospodarskega priknza črnomaljske občine, ki bo brezplačen, vsem toplo prlporočaimo. rlalna, premalo pa moralna. Nt tijovolj te otroke samo podpira«! ti, potrebno jih je navezovati na organizacijo, treba jim jot skušati nadoknaditi Izgubljene* roditelje v vsakem oziru. V, bivšem novomeškem ofcraju jo 830 otrok padlih borcev in žr-» tev fašističnega nasilja, v Bell krajini pa 526 otrok, skupnd torej 1.356 otrok. 424 teh otrok prejema štipendije, velika večina pa se šola samo na nižjih irt srednjih šolah ter v obrti. Pri pošiljanju otrok v $jle in V! ra-ne kolonije nalete organiza* clje večkrat na nerazumevanji skrbnikov in preživelih rodit©* Ijev. Od aktivnega dela članov ZlJ je v veliki meri odvisno pravil* no delo vseh organov družbene* ga upravljanja in hitrejše ure« snič> vanje novega komunalne«« ga sistema in izvajanje novil^ smernic v gospodarstvu. V od* boru in svetu ljudskega odbont mora biti nekaj članov ZB. Nit bj smelo biti tako kot v Kostanjevici, kjer od 156 članov Z% nI niti enega v občinskem ljnd* skem odtjoru, prav tako ne ^ odboru LMS in gasilskega dr«* štva. Nasprotno pa sodeluje V v občini 2užemberk od skupnt| 243 članov v organih družbene* ga nora vi Janja 131 članov Z3. v bivši občini Mirna od 16G 77 članov, v Miokronogu od 303 članov 107, v občini Šentjernej} od 432 članov 123 in v občinf Novo mesto, kjer je od 285 čla«j nov v organih občinskega ljudi skega odbora kar 815 Članov ZB« V razpravi so delegati obcav* navali tudi druge probiemta organizacije. Dokaj težav ima* jo ponekod s plačevanjem čla«> narine. Na območju bivše ohči«" ne Velika T. Koširja, ki pa )*' bil službeno zadržan in ni moge, priti. Po vsestranski r znašal Se 60» vagonov raznega blaga — dvanajstkrat več ko leta 1S47. ZA SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO Danes zaposluje Zeleznlna Se J5 delavcev In tislnŽM'ncev. Opremila Jf svoje pisarne s potrebni* ml stroji, ca prevos blaga kup eem na dom ali n;v gradbišče pa Ima dva kamiona domnfe znamke •TAM«. S prevozom blaga t« kupcem lirrđno usire*ena, obenem pa. ker ni prekladanj* tn tti«-d-ootneen vsklanUčenJa, l'm pAdJet le * tem zmanjka sfro*.ke nnkuna. Oa bi poslovanje potekalo simbol) v redu In v xadovoijstvo odlcmal cev, |e Zelcznlni specializirala svojo trgovsko mre*o in osnov*!« tri samostojno pculovnlnloet »Ze-le/nino«, »Krupon« In »Avtodell«. BOGATA TN PISANA IZBIRA V teh treh poslovalnicah pofl-Jetta ZrLKZNTNA Imftjo kupci res raanovrsfno Izbiro na dronun in na debelo, saj dobijo najrazličnej- še gospodinjske potrebščine, že-leznino vseh vrst, gradbeni material, lovsko municijo, razstrelivo, usnje in vse čevljarske potrebščine, kolesa, material za avtomobile Itd. Vrhu tega Imajo v vseh treh poslovalnicah ZELHB« NINE ne le solidno, temveč MUH pravo kulturno postrežbo, kar Je nemalega pomena tako %a kupca kot za splošni ugled trgovske stroke. POVEČATI STORILNOST — ZELJA KOLEKTIVA OmenUt smo, da Je ZELEZNI- NA imela na zaf>(ku le skromno skladišče v Kandlji. Kasneje je kupila parcelo poleg kandljske postaje in »1 zgradila novo, pto-storno skladišče, garažo in dvoje stanovanj za svoje delavce, v Kandlll je kuntla večjo stanovanj-sko hlKo, kl jo bo dvignila za eno nadstropje ln tako priskrbela svo- jim delavcem ln nameščencem Sest stanovanj. Vrednost osnovnih sredstev podjetja znaša dane« 10,800.000 dinarjev. To je za osemletni obstoj podjetja gotovo velik uspeh, obenem pa tudi lepo spričevalo maloštevilnemu, zato pa res prizadevnemu kolektivu. Zaradi tesnih prostorov ln premajhnih skladišč več ni bilo mogoče storiti. Ko pa bo podjetje moglo zgraditi večja sklndlfiča, razSlrltl pa tudi ostale poslovno prostore, bo Imelo vse pogoje, da svojo storiJnost povefa še za 'sto odstotkov, kar je največja želja kolektiva ZELK7.NI-NE. Ne dvomimo, da bodo tudi v tem uspeli Prizadevnost in vnema, kl so 1o ookarall v osmih letih," Je naj'rrlnejšl porok «a na* daljni r.izvol tega podletja. Na trdnih t-meljih Inhko KtSftJt na Sir In v višino. In Z ELEZNINA take temelje ima. Delo in varnost strokovni časopis za vprašanje organizacije dela in varnosti pri delu nI strokovni časopis te vrste v državi prevzel važno vlogo stalnega obveščevalca o vseh vprašanjih preventivne zaščite In organ zacl. je dela, je predvsem namenjen gospodarskim organizacijam, ustanovam, strokovnim šolam ln sin. dlkalnim podružnicam, kl se naj bi vključile v široki krog pobor-nlkov varstvene misli v nalem gospodarstvu, II Usta bodo prav gotovo črpali bngato dokumentarno gradivo ter nasvete za vztrajno in sistematično borbo proti obratnim nesrečam, kl terjajo tako težke irtve v ljudeh, gradivu n izpuhi narodnega do. hodka, na drugi strani pa naSll koristne pobutlc za povečanje produktivnosti dela a ustrezno organizacijo dela v lastnih podjetjih. 2. fttevlika »Dela In varnost *, kl le Izšla konec Januarja, je posvečena perečim vprašanjem organi, aaclje dela. o katerih so rnzpr;iv-IJnll udeleženci decembrskega po. svetovanja, kl sta gn sklieftia Zveza Inženirjev n tehnikov biti In Zavod za proučevan|e organi-zacije dela ln varnosti pri dolu L RS. Sredi januarja Je Izflla 1. Številka novega strokovnega Fasopl. sa »Delo In varnost«, kl ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosai pri delu LRS v Ljtlb)jani. »Delo in varnost« prinaša v i. številki program In na. Iojtc Paaoplsa v uvodnih bevici bodo imeili tudi tečaj zđ loro-jno in ročno deJo, Tečaj bo začel delati 13. IL. in bo trajal S tei> nov. Za tečaj ie ve.iko zanimanja t«r p« j*» za udeležbo prijavijo 46 deVieit im žena. Tudi ta tečaj ho v dveh izmenah. Hvalevredno Je, da II Žene prizadevat-o. J a si na tečajih izpopolni j" jvoje znanje, #&j kar človeV ttiB. vedno koristi, ce ne t^koj pa kasneje. Pohvalo zasluži tudi zadruga, kl j« organizirala te tečaje. Or. Mladina, organizirana v mladinskem aktivu Irca vas-Birod pri Novem mestu, je dokaj delavna. V organizacijo je vključeno 70 odstotkov mladine tega območja. Navzlic raznim oviram in težavam, mladinska organizacija pridno dela. Uspešno S'Ode.uje pri vseh prireditvah na tem terenu, zlasti pri kulturnih sporedih, prav Itako je sodelovala pri praznovanju ob-činsklaga praandka Gotna vas. Pred prazniivanjem zgodovinskih dnevov, mladdna vedno poskrbi za kresiove, za cfkrasit-ve in drugo. V preteklih letoh je mladinski aktiv Irca vas Brod onganlalraA več Izjetov, skrbel pa je tudi ea povezOTH-nje S sosednimii aktivi t&r medsebojno sipoenavanje kmečke in mestne mladine. Organiziral je tudi plesni -tečaj, ki je dfob.ro uspel, Lani je bilo 14 množičnih .sestankov, upravni odbor atotiiva pa je imel 7 sej. Na vseh sestankih so poleg vprašanj m.adinske organizacije ob-ravnavaH tudi zunanji in natra- Nekaj o Gori in »gornikih« Vasice na hribu med občino Sodražica in Loškim potokom se imenujejo s skupnim imenom Gora. Gora spada teritorialno pod občino Sodražica. Tu živi kakih 200 ljudi, mogoče tudi več ali manj, delovnih kmetovalcev in delavcev. Med zadnjo vojno je bila večina prebivalcev na strani narodnoosvobodilne vojske. Tu je bila doma znana narodna junakinja Majda Šile, tu živi mnogim borcem znana Ivan-čeva mati, kl je dala med osvobodilno vojno vse štiri sinove za svobodo in domovino in bila tudi sama junakinja — partizanska ma*i v vrstah NOV. O tem kraju ne beremo skoraj nikoli, kako žive in delajo ti pridni ljudje. 2e večkrat me je ta ali oni naročnik našega lista iz tega okraja vprašal, zakaj ne piše nič iz ni j novih vasi. Kraj je oddaljen, v hribovitem predelu in zato odročen. Ima svojo šolo in učiteljico, ki dobro pozna svoje Ljudi in življenje svoje okolice, pa naj bi kdaj kaj napisala o svojih »Gornikih«. Vem, da se bo potem zanimanje za naš časopi« v tem kraju povečal, s*j so ljudje napredni in dojemljivi za tisk, vendar bi radi brali novice iz svojeiga kraja. Naj ob tej priliki omenim, da bodo imeli na Gori še letos nov gasilski dom. Občinska gasilska zveza Sodražica je priskočila tamkajšnjemu gasilskemu društvu na pomoč z zneskom 340.000 din. Verjetno ni nič manjši prispevek samih prebivalcev teh krajev pri gradnji doma, sad 60 prispevala gradbeni material, les, pesek in drugo ter opravili Veliko število prostovoljnih delovnih Ur. Naj na kraju omenim, da Je Gora tudi lepa turistična točka, kjer se odpre pogled na Širne predele Dolenjske in Notranjske. Ce vas bo kdaj zanesla pot v te kraje, boste spoznali poleg lepega koščka slovenske zemlje tudi gostoljubne ljudi, trdno zakoreninjene v svojo skopo žemljico. Karel Oražem nji politični položaj ter razna Z velikim zanimanjem «0 ©tf gospodarska vprašanja. koncu sesta-ajloa mladinci i-n mladinke poslušali pripovedo- Na jOb6ne»m abo.ru aktiva 31. vanje domačima mornarja Boža, januarja »o po poročilu prert- Vesela o potovanju in vtisih a sednika Dušana Pirnarja ob- Ladjo Galeb v Evi )p:.jo in Egipt, ravnavali tudi težave, ki jčiii lavo JI i so tudi nov odbor akti- iimajo pn svojem delu. Priza- va ter sprejedi sklepe za bodo- devajo si, da bi vkljuć'li v oi -goiruizacijo prav vso mladino. Pri tem pa na.eie dostikrat na težave in nerazumevanja praiv če deto. Sklepi dokazujejo, da mladina Irce vas', im Broda dobro ve, ksij ji pomeni njena organizacija pri ider-Jaškem dv-L- pri starših in sicer torkih, ki so gamju ter spoznavanju družben« v državni službi ali pa preje- problematike pri nas. Zato bo majo ibcialno pomoč sociallstič- mladima vložifa potrebna napone družbe. S takimi starši m re, da bo cr-gam-ia ncljia še bolj njihovimi otroki se bodo še po- zažive-a in da oodo v njenih sebej pogovoriti. Dokaj imajo vrstah vsi mladinci in mladinka tudi težav s plačevanjem člana- tega okoliša. Pri tem de.!u pat ribe. Na .Sestanku so predlagal;,. mladima računa na porrJK: ko-naij bi jo v bodeče pačev-al: m-unustov in SZDL, pa tudii siii-vsiake tri meisece. d likalnih podružnic. Zadeti v fihilo¥o peto V novoletni številki Dolenjskega lista je bil prlobčen cianek, ki je obravnaval razvoj elektrifikacije Struške -doline. To ni biila nobena časnikarska raca, temveč gola resnica. Kljub temu, da v članku n! bi- stvo pa je, da Sinržanci Je danef nimaijo z njimi ć%0Šk računov in jih tudi najbrže ne bodo imelo. Iz hlodov, ki jiih je dal kmet iz Čateža, so zrozali deske, ki so jih rabili! pri betoniranju temelja za la prizadeta nobena ko-m.po'ljska kornpoljski transformator. Ker so osebnost, ampak celoten odbor, so kmailu za tem potrebovali desko se nekateri zelo razburjali Verjet- Stružanei v iste namene, so za-no so biild zadeti v edino ranljivo prosili Kom,poilj-ce za svoje deske; mesco^ in so se vsekakor hoteli po- ti so jim deske daii, toda obenem kazati doslene borce za iz ve d- prediiožiii račun za plačilo desk. bo začetega in opuščenega dela. Ali je to pravično, da mora oio-Srečni so lahko, na nko bili po- vek svoje deske prositi m le -pla-pplnoma razgaljeni. Vse, kar je čati? To naj bo samo en »ocvirek« biilo o tem natpkanega, je bilo za- bojevi težem v Kompotljah. Če .pa vito v debelo rokavico, zato »naj hočejo izvedeni še kaj več, na vzgojo 1m Idejni dvlf mno*!c. Razpravljali &o 'tudi o delu k'vmuni-?fov na področju zadmKniSrva. Ob Bpkliučku so sprejeli ve? < ^.t.pali strelske or- ziast to velja za telovadnico nantaae'1* Pevskega okraja Sedanji prostori, v gim. telovad- na republiškem tekmovanju, kl metu. z garnizonom Črnomelj, v nlcl, so prermiihni. To je posebno (aprila v lij ubijani. počastitev občinskega praznika v občutno v Jesenskih ln zimskih Črnomlju, M—k, mesečin. 2elijo »i žičnice na Me- ^ Z. D, J Biran 4 ' IĐOCBK7SK1 EIST1 gtev. 6 (309) 7 Dolenjska ohcet u Hožetouih časih pi™ se na !™etnD ■» DRliANI/Al.1 ISK A duhu socialističnega humanlz- oziroma o občinskem sveta Kljub temu, da je pred 70 — Poglejmo, kakšne so Mc nekoč* UrSa Topolučarjeva 80 leti dolenjskega kmeta trlo dolenjske ohceti! V torek zvečer g/J*™lceB SllalJ J«, veliko nadlog: revščina, davki, se je Šlo na kranceljne najprej k lz gajžio je pokala, bolezni ljudi in živine, agrarna nevesti, potem k ženinu, V sredo Ženinov je imela dost, k, j , ■ r ■ • lm i pa vse Je odgnala proč. riza itd., se je zemtovanje vrši- 7.jutr*i je bila poroka, potem go- Vsakmu \e povedala v obraz: lio marsikje na precej razkošen stija pri nevesti. Ko so njo od- »Čakala bom še, način. V bogatejših družinah se peljali na ženinov dom, so svati da Priđe povse.« je »varovalo kar po cel teden: pol ostali v nevestini hiti. drugi pa 2en:nov ^ France ■ bg na navestinem domu, pol na %t- so se zbrali v ženinovi in svato- .... . . , . , , , ninovem. Da je bil krajši čas, so vali v nje; cel četrtek, včasih ce- SOillnic;ir ™ mesar- l*h*W 1« 12 kajipada prišli na pomoć tudi god- |0 v petek. Take svatovščine so stAre družine Spanov — županov, ci. Mod njim. ,e moral biti vsaj Se vršile tudi še pozneje, menda Ko so tam svatovali naslednje tni eden pevec in šaljivec, da jeskul- prav do prve svetovne vojne. dni, je Može zapel: turnim p-rogramom — kakor bi i ... . Tako je bilo tud. januarja 1380, Tan,ka) na PodborSt ko sta se jemala Franc Povse s Je mesa celi kos, Podboršta ki Uršula Slak, po do- ker pr ta starem očet T____i..x»,V: „, ■ /"__-»i,- i* '"o dost klobas in plečet. mace Topolucarieva, rz Gonske JKej. on Je „„ pri}azen gost'. vasi. Tn dni so se gostili na ne- zato Je imel vsega dost. vestinem domu, tri dni pa na že- sJPli — nepovabljenci, ka- . . , žejo naslednji podarki: popilo se 2enin FrancdJ * bd 2endar- je 600 litrov vina, pojedlo pa 1 *ato mu k Može zapel; bi rekli z današnjim izrazom —■ zabaval družbo, V okolici Novega mesta je bil tiste čase posebno priljubljen godec Može s svo|imi štirimi tovarišu Kadar koli so kie ljudje pripravljali slovesnej-so ohcet, so govorili: »Može mo- pogostsli, vcasm pa so jam vr tega tudi plačali. Kadar se je obetala posebno dobra pogostitev, Spanfkov France Je bil Sendar, je »paral denar, zato bo dober gospodar. Kakor običajno, je b31o tudi na tej ohcetj veliko voglarjev. Kaj jc bilo, da so tako nenadoma odšli, ne vemo, Može pravi tamo; Oglarji so prisil, da podoknico zapeli bi. Pa žendarJi so prisil, oglarji klavrno potni odšli. Razpoloženje na ohcetJ pa kažejo naslednji war»i k» jih je Može zapel na;brž na koncu: Nas le W mesta pet rogačev in piskačev. Polke, valčke, marše smo Igrali, svatje vsi veseli vriskali ln plesali. To Je nam za kratek čas, svatom za veseli čas, ženinu in nevesti vse na čast. je Može napravi] tudi pesem z krava. 1 P™s\i, 10 puranov in 10 napevom vred Možetovi tovarili — ljudje so jim rekli rogač; — so bili: Anton Šmon, tako velik pijanec, da kokoši. N.Č čudnega torej, če je ohcet ostala v »lepem spominu« prav do danes. Moramo reči, da je imol godec je vse za?i,l, kar je imel; Anton Mož« doi>er nos, če je že poprej Mišic, ki je imel kilo poleg sta- pripravil verze, s katerimi je ob- re gimnazije, kjer je danes fpo- sipal na ohceci nevestino mater, dobar Vodnik; Jernej Knafelic iz nevesto, ženkiovega očeta in ženi- Skerjanč iti Tanez Kresal iz Glo- na. ~ ::u Nevestini materi Ani so bila namenjeni ciile verzi: Tam na Goriški vas se živi za spas, Je vina In kruha dost. Ta stara Topolučarca Je bla dobra kuharca, po ohcetih je kuhala. Pa vsi svatje so veseli bili ki so sladko vince pili in mastno prato vitli. Nevesta je bila pošteno, energično dekle: bodola. Pa poglejmo, kako jih i« v tako imenovanem »Godčevskem ha*mat?ajnu« označil Može sam: ANTON ŠMON — ta Je bil velik baron, nograd na vrh Go-rjanc, zato je tak velik plane; njive pa skoz ob cest. kaScio pa na sred placa v mest. ANTON MlSlC — ta ie tud en tak kajon. Mi take vfli (= podgane), da grejo vsako Jutro po vogal, hišo pa glin pr šal, sato ima zmerom polno dreka okul. TA TRET JE BIL KNAFELC JURIJ, ta Je tud en tak stric, ma v hiš polno grilov ln stenic. TA ČETRT JE BIL KRESAL JANEZ. ta je pa študiral v Hmeljntk, pr tistmu črnmu bik; zdela! Je tretji klas, zato pa ma zdej bikov glas (glas Takole postu je jo v Metliki. Slovenska pesem-naš zaklad Nevsakdanje, pa zato toliko s«, dremle in s prijetnim gla-bolj prisrčno in iskreno pres;- som zapela solo v Pregljevi Oj osnovne šole in nižje gimnazije dijakinja, v imenu OBLO in nečenje je pripravil v nedeljo :ie prebudi se. To lahko trdimo prg.;mizacij v mestu pa Ludvik *-»j-^tvj-» l,")nA a >so f I A-sr> i nntr t tri 7hn r* Hi A-\ »t o /4 i • XtT #-v Tvf ' ■ , n *% t +11 _ ... __ <*■*• popoldne grafični pevski zbor tudi tza diflet Ko ptičica na tu- »JOZE MOSKRTC* — DPD je gre, ki sta ga zapeli 0,g» Svoboda Ljubljana -Center — s Jei in Sanda Skarza. Presene- kot rbik,""ker je igrai na""bas — koncertom s.ovenskih narodnih čenje je bil nasrttop 10-l*»tnega trubo). Zdej ste pa slišal od nas, kako smo vsi bogat, kolko ma kater blaga, sej vsi vidte, da ga noben nič nima. (Povedal Franc Misjak, 1953) Ker je Može sam sebi pr.zane- in umetnih pesmi v Kostanje/i- Boža Mihelčiča, učenca 3. r. ci. Zbor, ki ga sestavljajo pred- osnovne Sole, ki je ob spremlja- vsem ljubljanski grafični de- vi očeta odlično zaigral violin- lavci, je na nederskem gosto- sfici solo Andantinlo F. Staniča vanju potrdil svoj priznani slo- in Czardas V. Montija. Z nav- ves. Pod vodstvom dirigenta dužtnim aplavzom so vsi, zlasti prof, Slavka Mihelčiča je za- pa mladina, toplo pozdravili pel 21 pesmi in za vsako požel mnogo obetajočega mladega sel, mu dodajmo opis sami: bil hvaležen aplavz Številnih poslu- violinista, kostanjeviSke žene je suhe, visoke postave, siroma- šalcev, ki so napolnili dvorano pa so mu po koncertu izročil* sen kajžar; imel je veliko otrok, Doma kultur« v Kostanjevici, tudi majhno darilce, pa so mu vsi pomrli v rani mla- Hud mraz je bil menda kriv, Po zadnji o«*s-ml se J« pev- dosti, večinoma za jetiko; kljub da ni prJlo še več ljudi, prav cem. dirigentu in društvu za- vsej družinski tragiki pa je ljubil pa de bi to, da je bilo med po- hvalil za tob'.jem kulturnem poslanstvu dali tudi Dolenjski del svoje umetnosti. ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA Bliža se okrajna skupščina Sveta delavsko prosvetnih društev Svobod -n prosvetnih društev. Na skupščini bomo razpravljali o sklepih Izrednega kongresa prosvetnih društev Slovenije, ki je bil od 22. do 23. oktobra lani na Jesenicah. Ti sklepi so nam postavili marsikatero vprašanje Ijudsko-prosvetne dejavnosti v drugačno luč, kakor smo ga bili vajeni gledati doslej. Ne samo glede organizacijskih oblik, ki koncem koncev niso tako važne, če je vsebina pravilna, pač pa glede našega dela v društvih in višjih organizacijskih oblicah. Teh vprašanj je vse polno in jih mislim do naše skupščine dobro obdelati, da se bomo o njiih temljito porazgovorili jn sprejeli sklepe za nadaljnje delo. Najvažnejši sklep jeseniškega kongresa je ' 11 ta, da se dvojno vodstvo naših delavskih prosvetnih društev in ostalih prosvetnih društev združi pod eno enotno vodstvo, ki bo znalo po svojih društvđh vzgajati in vzgojiti v socialističnem duhu vse svoje člane, pa naj bodo delavci, intelektualci ali pa kmetje. Seveda ne smemo pozabiti na porebnosti, kil jih Imajo društva v mestih, delavskih naseljih ali po vaseh. Prav iz vseh teh posebnosti moramo Iskati prijeme, ki nas bodo privedli do zaželenega smotra — da vzgojimo humanega, socialističnega človeka. Izobraževanje — najvažnejša dejavnost društev Zdaj imamo Zvezo Svobod in prosvetnih društev, katere sedež je v Ljubljani. Prejšnja zveza Svobod sftcer ni imela okrajnih vodstev, toda z današnjim stanjem, ko so se strnila vsa prosvetna društva, je tudi ta zunanja oblika potrebna. Vendar okrajna vodstva ne bodo več administrativna vodstva, temveč le posvetovalni oziroma pomožni sveti društev v okraju, ki b4 naj v glavnem le usmerjali politično delo društev in jim pomagali v materialnih o«i-rih, v kolikor bi jim občine ne mogle. Okrajni Sveti Zveze Svobod in prosvetnih društev bodo potemtakem ]e močna politično prosvetna vodstva za vzgojo in izobrazbo Članov v duhu socialističnega humanizma. Prav gotovo je, da bodo društva še vedno gojila amatersko umetniško udejstvovanje, da bodo društva še vedno Imela svoje dramske, pevske, god-bene, lutkovne sekcije itd., da pa bo morala biti njihova slavna naloga izobraževanje ln vzgoja, t. j. knjižnice, predavanja, klubi, tečaji itd. Za vso to dejavnost bo Svet okraja vedno lahko skliceval strokovnjake za dramatiko, petje, godbo Itd. in jih pravilno usmerjal. Voljene člane sveta je treba popolnoma ločiti od administracije, če je ta sploh potrebna, kajti statistično delo in dovoljevanje posameznih prireditev itd. kar potrebujejo organi državne uprave in predstavniška telesa, naj vodijo ti organi sami. Ostale zadeve, kakor so izposojevalnica iger, kostumov, godbenega 11. pevskega materiala, pripomočkov za ljudsko univerzo, potujoči kino, pa naj postanejo nekak kulturno-prosvetni servis, ki bo ustrezal potrebam prosvetnih društev po izobrazbi ln prosvetlje-vanju svojih članov. Zakaj bi se naj vse to, kar je bilo sestavni del prosvetne dejavnosti, oddvo-jjiffl od Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja? Prav zato, ker so prav te, lahko bi rekli komercialne oziroma trgovske zadeve, ovirale okrajnemu odboru Ljudske prosvete razmah v njegovem glavnem delu t. j. vodenju društev pri izobraževanju Širokih plasti ljudskih množic. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Ce bi Sli po točni obliki upravaih enot, bi morali zdaj govoriti tudi o občinski zvezi oziroma o občinskem svetu Zveze Svobod in prosvetnih društev. Po nekaterih občinah, so se pokazale občasne potrebo Po sestajanju predstavnikov vseh društev v obeini. Posebno se je to nokazalo za občinska praznike, za razne lokalne prireditve, razstave itd. Ponekod so pokazal) ti občinski sveti precejšnje uspehe, zlasti tam, kjer niso dušitt samostojnosti in družbeno politične odgovornosti društev, ponekod pa se je pokazalo, da bi bilo bolje prepustiti to nalogo močnim društvom, ki bi mala društva vodila. Eno pa vendarle dr*i. Povezana društva veliko laže rešujejo vprašanja izobraževanja in vzgoje ljudstva v okviru občine in jih predla-« gajo občinskemu svetu za prosveto in kulturo. Tu je vključeno tudi vprašanje dotiranja društev za knjižnice, tečaje itd. ter za vzdrževanje in tudi graditev novih prosvetnih domov« To zadnje sem omenil zato, ker so največje težave društev finance. Za delo, pa najsi bo tn na področju vzgoje in izobrazbe ali pa na amatersko umetniškem udejstvovanju, so potrebni prostori. Teh pa ni ali pa so v rokah vseh drugih, samo n« tistih, ki bi radi pospeševali izobrazbo in vzgojo in jo posredovali delovnemu človeku. Cas za vse to je v zimskem ča* su jn takrat je potrebna kurjava, razsvetljava, čiščenje itd. Potrebni so torej dohodki, ki pa jih društvo nima in se mora končno zateči k takozvanim, blagajniškim komadom. O vsem tem se bomo morali pogovoriti na skupščini, ki naj opozori na vsa vprašanja, da bomo lahko izvršili sklepe, po katerih bodo vsa društva laž« delala. Jože Zamljen ZANIMIVOSTI Liški skopuh V neki vasici blizu Plltvlških jezer, živi po vsej Liki znani skopuh Mirkela Končan. Njegovo posestvo je vredno sk.or.«j dva milijona, pol milijona gotovine pa vedno nosi pri sebi v nlogavicl. Možak je strašno skop. Spi v leseni kočacl, na postelji od desk, brez blazine in slamnjače. Je eamo kruh in Pomaranče rasto in rode tudi na Dolenjskem iomusnost. Veliko MAŠKERJLDA v Novem mestu V soboto, It februarja v Domu JLA — Ples — Bife — Nagradno žrebanje najlepših in najorigi-nalnejših mask. Vabi TVD PARTIZAN Novo mesto čeprav je slili neverjetno, j* lo, zdebelil za 2 cm. Zori v ijlav- vendar res. Tn leta »tira sadika nem januarja. Trdijo, da so po- pomaranče sorte Jaffa je že dva- maranče, ki rasto v Trebnjem krat rodila, skup*} 5 srednjede- prav tako sočne in okusne, kot belih sadežev. one iz toplih južnih krajev. Li- Petrovičev cvetlični vrt v moni imata ena tri, druga pa en Trebnjem na Dolenjskem je ne- sad, ki so sedaj še zeleni, V »oboto 4. februarja se jie li s režijo, odrskim jezikom, kaj redkega za podeželske kraje, in kako Petroviča negujeta to začel v MeMiiki dramatski te- scena.r!Jo Ln Šminkanjem. Te- Lepo je negovan in poln najraz čaj. Doslej se je prijavLo okrog ćajn;,ki bodo tudi naštudlra.i ličnejsega rastlinja, med njim tu Dramatski tečaj v Metliki priča o vztrajnem ln uspešnem 25 udeležencev, predvsem učite- enodejanki ali dejanje iz kakse S veliko takega, ki v splošnem uspeva samo na jugu. Oba Petroviča sta velika ljubitelja rast- delu zbora, ki ga s prizadevno- ljpv okoliških Sol, ki se hočejo drame. Predavaiielji so iz Nove s>»jo *e vrsto let vodi prof. v svofjem dramskem delu izpo- ga mesta, Metlike in Ljubljane Slavko Mihelčič. Zbor nudi zato polniti ali pa vsaj dobiti osnov- Tečaj bo ob sobotah dopoldne llnstva ter zelo skrbita za vzgo z vsako pesmijo svojevrsten na navfcdila za deio z odrskima im včasih tudi zvečier ter ob ne- jo m nego zelenega okrasja, užitek, kl bi ga morda lahko Jgrailci. deljaih dopoldne. Stroške tečaja označili takole: enovitost, lz- Na tečaju, ki gn prireja pro> nosi Svet za pros-vtito in kultu- brušenost, visoka pev:-(ka kultu- svetno druStvo »Janez Maren- no občinskega ljudskega odbora tni leti je tov. Petrovič prinesel ra in precizno oddajanje. Zlasti tlč« v Metliki, bodo udeleiženci v Metliki in Svet Svobod in vse tri sadike iz Dubrovnika in jih so poslušalci nagradili pevce dobili kralek pregled zgodovne prosvetnih dru.š'tev oknja Novo vsadil v lonček. Tako pomaranči za Mirkovo Kolo. Preibvčevo odrske umetnosti in se seznani- mesto. Za to dobe tečajniki kot limoni lepo rastejo in obro- kieno sadje? Nič drugače kot ostalo občutljivo rastlmje. Od pomladj do pozne jeseni so drevesca zunaj na vrtu, pred nastopom mraza pa jih preneseta v stanovanje. Pozimi jah zalivata boi j poredko, pač pa jih vsak dan Njun največji uspeh sta po- poškropita z vodo po listih. Pomaranča m dve limono. Pred re- nuran^no drevesce je zaradi go- krompir. Enkrat na leto si ob* leče novo penilo, vedno na No* vega leta dan. Brije se petkritj letno, *as nikoli ne postriža* O.Sanil se ni, kajti »čemu bi s kf>m delil s težavo pridobljeno premoženje«, je rekel. Star }• šestdeset let. Dober zgled za naše deželane Obiski rajnih predavanj ali tečajev na deželi so včasih prai^ slabi. Saj bi šel, p? je do tj a tako daleč, sli šinilo veliko izgovorov, čeprav trna morda od doma do kraja predavanja komaj pol ure. V Velikem Selu pri Požarevcu pa živi kmet Radoslav Petirovil, ki dvakrai na teden prepreSjlt' — 40 kilometrov, da posluža predavanja; v Glasbeni <>li. Nepotrebno delo Humorist Mark Twain Je Sel na sprehod v okolico mesta. Pride blizu pokopališča, pa vidi neke ljudi, kako merijo* »Kaj pa počnete?« jih vpraša. »Merimo, ker bomo postavili ograjo okrog pokopališča.« »To je neumno in nepotrebnoj delo,« pravi Twain. »Zakaj nepotrebno?« »No — tisti, kj so notri, na Moja kosa je križavna in solista Lampiča, Istrsko narodno in Mihelčičevo Po gorah Vrm!. s<> bliska. Prav tako s*> z dolgotrajnim? aplavzi nagradili solistko Olgo Jež, ki j« posebno ugajala v zagorski Dremi'e ml Pokažite DOLENJSKI LIST znancem, prijateljem in sorodnikom! Naročite na naš list može in fante, ki služijo vojaški rok v JLA! Priprave na kurentovanje v Ribnici stih in lepo zelenih listov prav morejo ven; tisti, ki so zunaj primeren okras za vrt in sobo. pa tudi ne silijo notri.« , OKROGLE meHiiki občim kakor tudi osta- maranča izredno bujno 'cvete "od 0//. TA MODA DOBRA PONUDBA Um Igralskim družinam po va- maja do junija in cvetovi zelo le- »No, Sprla, kako je bilo rt* »Poslušaj, dragica: ie bi te Ik* seh ta t***J precej koristil, saj po diše. V letu 1954 so ostali do zadnjem koncertu v Umonut* W ze[o b^gat pa plamove*, &o bili do ?daj mnogi amater- dozoritve trije sadeži, ki so do- »Grozno, ti povem! Ves, da je moški ali bi ga ti lahko ljubila?« skl režiserji ,e preveč navezani segli debelost 5,5 cm. Lani je ro- imela ena prav taJeo obleko kol ' : . , , , na svo-je slučaja znanje in i,- dilo drevje dve pomaranči, ki pa jaz/. iV^* )3 kuinj« brezplačno hrano in stanova- dijo. Drevesce pomaranče ]e vi-nje. soko sedaj 46 cm, ima krono v pretipati smerno, da bo vsem meru 35 cm, limoni ;pa sta neko-trem prosvetnim društvom v liko večji. Zanimivo je, da po- Vlktor MarkiCi Menda je praznovanje pusta v Ribnici največji »praznik« v letu. Saj imajo celo poseben pripravljalni pustni odbor, ki ga bomo mi imenovali kar »Društvio prijateljev Kuren.a«. No, pa posred ujmo nekaj \z arhiva tega odbora. Najprej življenjepis Kurenta, ki je najvažnej-ia figura pusto-vanja. Kurent sa je rodi i ne .-te pomladi prostovoljno v Južni Ameriki, lakaj za neko trafiko. Mati Polona je bila pioštena ž«-tia. Preživljala se je s tem, da jie šivala grenadirjem gumoe pri paradnih uniformah oziroma hlačah, v prostem času pa nabirala jurč'ke, tavžent rože m druge zdravilne rastline. Oče je bil revež, dokler ni prišel do počenega posla, ko Je prevzel gostilno in se povezal z vin •kimi trgovci. 31n Kurent 1« ras-tel in, še preden je začel h'.-dl'ti v ft*\o, je razbit v domačem kraju vsa okna, pobil vse a-stovke in razdr. njihova gnezda. Prava pokora 1* bila 7i "i'"1 v Soli, saj se je zgodilo, da 1* požrl cel paket rdeče krede ln spil steklenico tinte. Tako je rasteil in se razvila 1, postal je mojster kart in končno tostar"! Tako govore zaotafki o Kurentu. Sedaj pričakujejo njegov prihod v Ribnico, kj«*r bo gotovo umrl, ■«D je že dovolj star !n bolan povrhu.' Baje bo prišel z Markovim letečim krožnikom. IAr Kurent sta znatno debelejši. Ena je bila 31. ianuarja Še na drevescu. Je VZGOJITELJ • • ** srednje debela (premer 6,5 cm) in »Mojster Krpoč, oJt je res, da 5qc/^L£W ČLOVEK pretepate svaje vajence'? »Res, tovariš inspektor, ampaJe >Ve"s, jai doslej h nisem upo* ima zelo lepo svetlo rumeno bar vo. Zanimivo je, da se je sad od Sedaj pa bomo za kratek čas bližnjem prihodu Kurenta, o prisostvoval seji cdbora Dru- njegovi smrti ter o organizac'-štva prijateljev Kuienta. Ta *e ji njegovega pogreba. Tu se ]t je sestal spričo prihoda in sm;- razvila krajša polemika, kje ti Kurenta. Tu vidimo pred- nad bo Kurent z?.kopan. Pod-sednika društva, njegovega predsednik je namreč vztrajal, podpredsednika, tajnika, bla- naj se Kurent pokoplje v Gor*-gajnika in druge znamenite nji vasi, kjer *ie sum dtnma. na osebe: zastopnika za polževe stroške hiSnib lastnikov in na-vožnje, zastopnika za eHlktrifi- jemnikov. Ko pa je prišlo do kac'(;o ln eks, Nooeliovega na- glasovanja. Je s predlogom po-grajenoa za prekomerno pop:- gorel, ker v Gorenji vasi ni-vanie. poleg 01**9 zastopnlfc> maijo vode niti zidanega mostu, kakor v Ribnici. P-ogreb bo torej v Ribnici na »ta «idan°m mositu.« O tej točki se je raz vlila prava vinska debata, kije '.rajala do pozne ure. Da si ne bo kdo vso stvir preveč resno vzel k srcul Gornje smo povzeli i* korespondence organlzatortjlev vsakioletnega nastopa hladnega vremena, ko so z nagMjsitrt namenom: Jtobj* naj rabil nobenega zdravih, cepratil BPA Je to takrat dneh, ko godec vaskl plskal \t na meh, Le vkup, ie vkup. zaspan« vas, rti kurentov ba* Ph!» glas: Vseh pustnih Sem le danes đan, po stan Šegi — vsi na plan! Kdor misli pa da ni za rabo, na.! Ie doma ho s svojo baho. Mi vsi pa gremo kar nanrej In vriskam« Inhe). Inhell Nam llubSI hobi so. potica, kot pusta. mraPna pepelnlca. Vse pijo Je. pelo. bilo le veselo. fie mrJnnr Sen avl le plesal ko davi. N^emlil grh.isto Miro v nevesto In fnlstee-i Benlna vpregll so v vo«, vlaPIla sta ploh In orala m% cesto, hrp/ krila nevesta, Senln nn bos. OnvJire flevlee okornih noile flpbtpin v Mtibeznl rvetoiMh m lic, podve7!in1h kril In las-nlh krivulj sn s»ip)fi dva venca resna, f^biil. Milnllko flvtp-nM 'e zdni stareS'na, predpustnlh premestili drevesce iz vrta v hi- ćwthjot kako je to, da potem, ko bodo mojstri, kaj takega ne bodo počeli! . . . * sem socialno zavarovan«. »Kaj pa potem počneš x zdrs* vili od bolniške?« »Prodam jih tistemu, ki sv mH potrebni,* ŽENINI NA ABECEDO »Prvi zaročene vase hčere }e bil Aleks, ne?« »Da«. »Drugi Bozo, se mi tdi?« »Da«. »Sedanji je Cene, ie ft ne trto- mo tigre po Turčiji«. l^m*l . »S«; v Turčiji ni tigrovi* »Res je*. »No, neka} časa bo se trajalo, »Čakajte, sem vam pozabil po* da bo prišla do konca abece- vedeti: res jih ni, ker sem jdjg de . . * **■ fra»rffiJU LOVSKA »V Evropi se doslej mscrr% ukvarjal z lovom. Lovtl sem sa* Do ponedeljka: na*orl1 Je pristnega, rntnega vina kupovanja v Ribnici, tel Je ^SSOSSS^iSl^^ 2764 IlOVlh nVočllikOV po svoji posebnosti znano dr- povedal uu*)i> uui jvuiuj v rl^ r,r1et? drufno do konea naj dnt-Hn^ln postava irve^jila 1" nt. lf kurent vsn srero* »akonckn *ell. /rtvpn na klsln obraz le nskr»rnf.11 ln sfrMH trebnlfek v prelestja dr^ctn da rad hj ivrlslnbntl lepetn poročne nnM ,eč naokrog in ob času ceremonij Kurentovega pogreba privabil veliko ljudi v Ribnico. Nal omenimo Se to posebnos*.. dg f.e ruekaj dni pred pogrebom Kurenta naznanja Ribničanom v čudovito uniformo oblefen možak z velikim zvoncem (bu-rovžem), kl ga mora prenašati 7 obema rokama, veliko deja- jjoii.nsiva in kr^iičnegd ab*i nenfo in dru«e znamenite rib- nje — pogreb Kur-nta. mike glave. I^redsednik je pu- Pridite tudi vi v RtbnicJo oo ročad, d« J« zbranih na seji času pusta in nasm*iaH se bi<- 130 — 131 cHanjv ln da tmajio »te dio solz, ko bod\o Ribnlčanl vsi ■ seboj simbel*" dniltva — pokopavali svoljega Kurenta! dva deci, Nadalj« j« poiipča.0 _ Or. V zadnjem tednu se je (do vključno 6. januarja) naročilo na Dolenjski list ie 145 novih naročnikov, tako da znaša ite-vilo vseh novih naročnikov od 1. decembra 1955 dalje že 2TB4 Krohot se ie gromki razlegaj po Priporočite nai tednik znancem in prijateljem, (kl živijo v dru vasi. da fnll «e niso harmonik« ria*1. treni« pn zraku »o hobi ln Spanci, evrfm n* Taf.nllh nefenl so lan^t. Prizori tako so vpri*k vrs*nj, n svitle si peli. olesali In n'U. ^lip^n^v, hrt ie doma le o*tnla, p, TTririiemf predpustu Je đete -'ri^ln. »Id j« to takrat v predpustnlh dneh Kih krajih Slovenije ali v naših drugih republikah, predvsem pa svetujte nosedom, da si llftt naročijo! Pošljite ga fantom, k! so pri vn1f»k*h, a'.t Pa prlprpHte presenečenje sorodnikom - Dolenjcem v tujini in Jim naročite ko gode« Je vaški plskal na meh« domači čaaopla, _