252. številka. Trst, v sredo dne 5. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" trhai;« e -;r;it na dar. rr»zun nedelj in premikov. ob 4 uri po;»oluo 6 «totink <3 nvčJ: irven trsta j-h pn 8 stotin k (4 nv<- Telefon štr. S~ft. lada-atelj in odgovorni urednik Fran Godni k. lasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi pe računaj« po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popu-uouj Poslana. osmrtnice in javne zalivale domaći oglasi ittl . se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-jema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco 1'rst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia -tv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo >tv. .'), II. nadstr Lastnik konsorcij lista ,,Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. političnega Mm ' Občni zbor m m sliođ društva „Edinost" v dne 2 novembra 1902. Poročilo tajnika. (Dalje.) Hndi l>oj za narodne pravice in svetinje, katerega nam je bilo voditi na tržaškem in istrskem ozemlju, prenesli so naši sovragi tudi na polje, kjer bi morala vladati mir in bratska ljubezen — v cerkev in vero. V evrho, da odpravijo še ono malo ostankov slovenskega oziroma hrvatskega bogoslužja, ki so nam ostali iz prejšnjih vsaj v tem ozira srečnejših časov, združili so se 1 a -ški liberalci in Židje z italijansko duhovščino, da zadajo našemu bornemu ljudstvu, katerega tolažba v teh hudih časih je molitev v materinem jeziku — najhuji udarec, da mu vsilijo nerazumljivo latinščino in potom iste 1 a s ći d o! Že so bili določeni Členi deputacije, ki naj bi se napotila v Rim, da ixposluje od sv. stolice v -menuvere sredstva za raznarodovanje in uničenje našega ljudstva, ko je n*š odbor pravočasao izvedel 7a to zlobno nakano naših eovragov ter opozoril na isto jaše občine in ob enem odposlal na svet. očeta in na goriškega nadškofa spomenico o naših žalostnih razmerah na verskem polju in o iz vestni zlorabi vere in n je uredb za po litične agitacije. Namerovano potovanje pa je jK>tem (iz nam neznanih razlogov) izc stalo in hudobni naklepi naših nasprotnikov se vsaj dosedaj ni«*o izvršili. Razmere v velikih masah delavcev in rokodelcev v Trstu in okolifi ter vedno naraščajoča agitacija tukajšnjih socijalietičnih vodij, katera bi utegnila postati osodepolna ne le za narodnost naših dosedaj še vedno zave )n:h delalcev, ampak tudi za njihovo matenielno blagostanje, bile »o vedno predmet naše |x»zorno>ti in je odstopajoči odbor ob vsaki priliki, kjer je šlo za koristi delav-cev( ne glede na njihovo narodnost nasveto-val jim potom družt>enega listi tako postopanje, o katerem je bil prepričao, da najbolje povgj>eši njihove težnje. !□ da se odbor ni metil, to dokazujejo t'ebravarski dogodki, ob katerih je ponesrečilo mnogo naših delavcev vzlic opetovanim svarilom lista »Edinost«, dokazujejo neugodne posledice stavke v Na-brežini, pred katerimi je naš list večkrat svaril, in drugi več ali manje važni dogodki. V odborovih sejah se je tudi večkrat posvetovalo o tem. kako naj bi se zboljsalo gmotno stanje naših delavcev ter zagotovilo jim hitro in vspešno pomoč v vseh onih slučajih, v katerih jim tega ne morajo ponuditi naša že obstoječa delavska društva ter Be je sklenilo marsikaj, kar pa vsaj za sedaj ni bilo možno še spraviti v javnost. V zahvalo za ves trud pa predbacivajo vodje socijalnega gibanja v Trstu odborovim členom sebičnost in hinavstvo, kakor da bi pojedini členi odbora imeli kak dobiček od tega, da delajo in se trudijo za svojega bližnjega ! Da pa oni postopajo nasproti trž. Slovencem zelo pristransko ter mami jo nase narodno-zavedne delavce z obljubami, ki se nikakor ne nameravajo in ne morejo uresničiti, dokazal je mej ostalim tudi njihov nastop na že omenjenem manife-stacijskem shodu pri sv. .Jakobu. Razven že omenjenih shodov priredil je odbor dne 19. januvarija javno zborovanje na Opčinah, katerega seje vkljub sila neugodnemu vremenu udeležilo veliko število Open-ce", Trebencev in Gropajcev. Glavni predmet tega zborovanja je bilo — razven razprave o ponesrečeni prošnji za živinski sejm na Opčinah — vprašanje o ljudski šoli v Gropadi, katero ie vzl:c v^em prošnjam in u tokom na politične oblasti in vzlic vsem korakom, ki so jih v tej stvari storili gosp. dež. poslanec Ivan Goriup in tovariši, ostalo nerešeno, kakor se je to zgodilo tudi z marsikaterimi drugrimi ^Kjpolncma opiaviče-nimi zahtevami naših okoličanov. Razpravljalo se je tudi o vprašanju, kaj je storiti okoličanom, da se bodo mogli uknjižiti kakor lastniki občinskih zemljišč ? Ali tudi tu se ni prišlo do nikakega defiaitivnega sklepa, to pa tudi vsled malomarnosti večine naših okoli čanov samih, ki se vse premalo brigajo za svoje koristi. — Dne 26. jan. 1902. pa je naše politično društvo zborovalo v Siednju, v I. okraju, zastopanem po g. Banelli ju blagega spomina. Shoda se je udeležilo nepričakovane veliko število domačinov in Ma-gdalenčanov, ki so burao pritrjevali izvajanjem govornikov o slabem mestnem gospo- darstvu, o nedelavnosti njihovega zastopnika v mestnem sveta, ki jim je priskrbel tako finega in človekoljubnega zdravnika. — Videlo se je na tem shodu, da je šiedenj še vedno naš ter da je upati za gotovo, da si v bodoče naši Stcedenjci izvolijo svojega zastopnika. Kmalu bo tu prilika, da dokažejo, da S9 ne udajo tujemu navalu, ampak da hočejo varovati svoj pristni slovenski značaj. Neizprosna smrt zadala je v tem letu hud udarec našemu društvu in tržaškim Slovencem sploh. Vzbuditelj narodne ideje in narodnega delovanja na tržaškem ozemlju, odbornik in večletni predsednik našega društva, nekdanji drž. in dež. poslanec in mestni svetovalec gosp. Ivan vitez Nabergoj premi-nol je po dolgi in mučni bolezni dne 10. sept. 1902. Ni treba, da naštejem tu Vam vsem že znane zasluge tega očeta tržaških Slovencev za svoj narod ! Saj Vam je znano, kako se je on skozi več nego četrtstoletja pehal, da nam pribori naše pravice in koliko je trpel vsled tega. Njegovega pogreba udeležil se je tudi naš odbor, ki je v imenu društva položil venec na grob nepozabnega našega Ivana, kateremu naj Vsemogočni podeli mir in večni pokoj. — Istotako se je tudi naš odbor udeležil pogreba pok. g. Krana Ka-listra, člena utemeljitelja našega društva in znanega mecenata, ki je vsikdar podpiral naše težnje, posebno pa naše zasebne šole in vrtce. Nadalje je umrl člen in nekdanji odbornik našega društva, g. Ivan GregoriČ. Redi jima zemljica lahka. S tem je dovršeno poročilo o oficijeinein delovanju odbora i a njega členov ; ali slavni občni zbor naj ne misli, da sem tu naštel vse ono, kar se je v odbarovih sejah razpravljalo in zaključilo. Mnogo važnega nismo smeli vsprejeti v poročilo, ker ne sodi v javnost in bi le utegnilo škodovati stvari, ako nasprotniki izvedo o naših nakanah. Sicer pa dovolite mi, da opazim, da se naše širšo občinstvo vse preveč omejuje na platooične izjave o potrebi in koristi tega ali onega koraka, katerega je ukrenil odbor, da včasi tudi s pravim veseljem — kritizira to, kar se mu ne zdi prav — da pa malokrat pomisli, da mi nimamo nikakega haska od še tako lepih besedi j, ako se jim ne pridružijo dejanja. — Le kdor nam dejstveno prihaja na pomoč, kdor je pristopil kakor člen našega društva, VH PODLISTEK MELITA. Povest iz naše dobe. tpiaal Josip Erireti Tomi? ; prevedel Radi. Drugi del. XIY. Kar je Alfred pisal Meliti, bilo je re-sn čno. On t-e ^e po oni neprijetni dogodbi v rogaški k sel ci skesal in priznal svojo krivdo strini in Ljubici. Kak< r je bil človek dobrega fctca, ga je pekia vefrt, da je p o njegovi krivdi razdrto celo rodbinsko ognjišče n pripravljen v nesieČo toli blag in pošten človek, kakor je bil Branimir. Melita se mu Je počela studiti. Zdeia te mu je kakor po-narfjtn biter in cvet brez vonjave. Njegovo sr«-e nagibalo se je ( dslej bolj in l>olj k Ljubici. M.rna ali trajna ljubezen do svoje lepe in j « štene ženo svoji politični pomembn< ^ti poklicane, da so posredovalke med min-tersko klopjo in Cehi in iste se bodo pač spominjale te svoje zgodovinske ulege.« 11 vala lepa na dobrem nasvetu, ki ga bržkone daje kakov dober prijatelj Slovanov, ki bi v teh kritičnih časih hotel pomagati — vladi! »Posredovanje« med ministri in Čehi, to da je poklic slovanskih poslancev in njihova »zgodovinska uloga« ! Bila je res, ali da bi morala biti tudi nadalje?! Ne! To ne eoiejo več že radi zgodovinske resnice, da so ob takem »vednem« posredovanju nj.hovih zastopnikov slovanski narodi — in specijalno smo mi Jugoslovani srečno dospeli tako daleč, da nismo bili še nikdar politično manje a važe vasi in bolj preziran!, nego smo danee. Toliko časa smo pridno vrnili svojo »zgodovinsko ulego* — mešetarenja vsakodobai vladi v prilog, da končno prejemamo v plačilo od dne do dne same udarce, Nulla dies — brez moralne klofute. Tako čudnega plačila še niso z lepa dobivali kak i mešetarj: z »zgodovinsko ulogo« !! Vršeči v parlamentu svojo staro »zgodovinsko ulogo« smo pritirali do tja, da ima po neutajljivi zaslugi tistega zistema, kateremu v prilog naj bi »posredovali«, večina prebivalstva Primorja 4, manjšina pa 11 poslancev v parlamentu na Dunaju. In t »ko »zgodovinsko ulogo« naj bi igrali ~e nadalje?! Ali smo res sami sebi sovražniki?! Ne: poklie slovanskih skupin v parlamentu ni tak, da |K»sredujejo med minister-sko klopjo in Cehi, ali z drugimi besedami : da bi Cehe tolažili zistemu v prilog! Marveč je dolžnost slovanskim skupinam, da zahtevajo od Cehov odločno l>orbo proti zistemu in da podpirajo iste v tej borbi odločno, brezobzirno in ne glede ne ua desno, ne ns ievo ! Sprememba na nemškem poslaništvu na Dunaju. Dosedanjemu nemškemu poslaniku na Dunaju, knezu Kulenburgu, je zdravje močno porušeno. Isti že dlje časa ne vodi več pcslov dunajskega poslaništva. Dolgo že se govori, da se knez Eulenburg ne povrne več na Dunaj. Sedaj pa zatrjajo listi, da je že določen naslednik grofu Eulenbergu na prevažnem mestu diplomatskega zastopnika Nemčije na dunajskem dvoru. Bodočim nemškim poslanikom na Dunaju da je določen dosedanji nemški poslanik na kraljevem dvoru v Rimu, grof \\ edel. Mesto nemškega poslanika na Dunaju je sila važno. A to ne le zato, ker ima zastopati interese velike države na dvoru druge velike države. Pa tudi ni le naloga, da se ohranja dobro zavezniško razmerje med obema državama na polju vnanje, mednarodne politike, ki podelja mestu nemškega ]>o9lanika na Dunaju veliko važnost. Ampak fakt. da je vsaka dunajska inicijativa nekako odvisna od berolinske dispozicije, provzroča, da se na Dunaju tudi glede na notranjo [>olitiko av-str jske države v strahu izogibljejo vsemu, kar bi utegnilo ozlovoljiti v Berolinu ! Ob takih okolnosti h je veakodobnemu nemškemu poslaniku na Dunaju dana prilika, da odločilni* poseza tudi v notranjo politiko in da vpliva na važneje odločbe, ki se tičejo no tranje-političnega življenja, kar je sicer nasprotno vsem pravilam v mednarodnih odno-šnjih. Odstopivši knez Eulenburg se je v obili meri posluževal te prilike. To je javna tajnost. Neoporečna resnica je, da je v prvi vrsti on — seveda s pomočjo raznih nemških in madjarskih intrigantov — vrgel ministerstvo Thunovo. Spremembe v tem zistemu ni pričakovati. Z Berolina doli ne! Preveč koristi ima Nemčija od tega, ako more vplivati na notranje življenje v Avstriji. Ona potrebuje zveze z Avstrijo kakor riba vede. Ve pa tudi, da ta njej toli potrebna zveza je zagotovljena tem bolj, čim več moči bodo imeli v naši državi oni, ki bi najraje kar vso Avstrijo žrtvovali velikonemški ideji. Nemški poslanik na Dunaju bo torej vedno — pa naj se že zove tako ali tako — dobival instrukcije za posezanje v notranjepolitično življenje Avstrije v tem zmislu, da bo tu nemška manjšina odločilna. To nezdravo in pogubno razmerje ho trajalo dalje tako dolgo, dokler mu odločilni krogi ne store konec, spoznavši od kje grozi resnična nevarost narodom monarhije Habsburgov in torej tudi monarhiji sami. Ni torej glavno, ali sedi na Dunaju kakor zastopnik Nemčije ali Eulenburg ali \Vedel, ?mpak usodno vprašanje je, kdaj pridejo na Dunaju na krmilo dalokogledni in samosvestni avstrijski državniki, ki bodo znali nemške poslanike zavračati v meje kompetence, ki so predčrtane sploh vsem zastopnikom tujih vlasti. Trgovinske pogodbe. Ic Rima br-zojavljajo v »Neue '"Veie Presse«, da je Avstrija sprožila v Rimu in najbrže tudi v Berolinu, naj se sedanje pogodbe podaljšajo, a klavzula v pogodbi z Italijo naj se primerno s j remeni. Italijanska vlada da je izjavila, da je pripravljena v to, ako ee vprašanje klavzule reši pravično in konečno. Razprave o tej točki pa da niso še začele ; govori se pa, da misli Italija predlagati zi-stem kontingentiranja, po katerem naj bi bila uvažanje in konkurenca španskih in francoz-kih rudečih vin v Avstriji izključena. Pripoznanje študij na zagrebškem vseučilišču. Minister za nauk in bogočastje je dne 10. oktobra t. 1. na dekanate v vseh pravnih in državnoznanStvenih fakultet in na predsedništva vseh komisij za teoretične državne skušnje razposlal naredbo, s katero se z obzirom na zakon od dne 20. aprila 1893 in na tozadevno izvršilno naredbo od dne 24. decembra 1893, določajo ukrembe glede pri-pozoania študij na pravni :n državnoznan-stveni fakulteti zagrebškega vseučilišča dijakom iz Istre in Dalmacije. S to naredbo se je vsaj deloma ustreglo zahtevam Jugos ovanov po lastnem vseučilišču, dala se je vsaj Hrvatom tostranske državne polovice možnost, da morejo svoje dijaki pošiljati na pravno fakulteto hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. I/, tega dejstva hoče že današnji židovski »Piccolo« kovati kapital ža Italijane, češ, da n»j se tudi Italijanom da to. kar se je Hrvatom! Pripoznajo naj se namreč študije tukajšnjih Italijanov v Italiji ! Zagrebška univerza da je, pravi židovski list, ravno to-tako izven mej naše države, kakor so univerze v Italiji !! Ta trditev je tako gorostasna, da je pač vredna židovskega glasila in ni vredna, da bi se na-njo reagiralo, ker je preneumna in naravnost v protislovju z resnico. Zagreb je vendar pod žezlom istega vladarja in sinovi Hrvatske služijo v isti skupni vojski iu pod istim vrhnim poveljstvom. Velja-li to morila tudi glede onih kiajev, kjer so vseučilišča — v kraljestvu italijanskem?! Zastonj se peha torej »Piccolo«, da bi ozirom na n&šb kraje konstruiral kako analogijo med stud jami na vseučilišču v Zagrebu in onimi na italijanskih vseučiliščih, O tem pa treba še povdariti, da imajo Italijani že na avstrijskih vseučiliščih priliko polagati izpite v materinem italijanskem jeziku, dočim je Jugoslovanom od-rečena ta dobrota. Iz ogrske zbornice. Posl. Z o 11 a n Lengvel se je pritoževal, da se važne peticije rešujejo prepočasno, tako njegova peticija glede carinske klavzule na italijanska vina, ki bi se morala ponoviti že ob novem letu. Prosil je predsednika, naj skrbi za to, da bo odsek za peticije vršil svojo nalogo. Predsednik je izjavil, da se on ne more vmešavati v delovanje odsekov, marveč ima zbornica podajati istim naloge in navodila. — Zbornica je na to prešla v razpravo o provizoriju. Posl. K o b s u t h je v imenu neodvisne stranke izjavil, da bo glasovala proti provizoriju, da na ta način poda vladi nezaupnico. Govoril je potem o zakonskem načrtu glede pozivanja pod orožje nadomestnih rezervistov in izrazil nado, tla se bo narod z vsemi sredstvi protivil neopravičenemu pov'šanju bremen za vojsko. Govoril je tudi proti povišanju civilne liste in trdil, da od onih 0 milijonov kron, katere mu dovoljuje na leto ogrski parlament, dvor ne trosi na Ogrskem niti jednega milijona. Od oficijelne strani se hoče opravičiti povišanje civilne liste s tem, da se je povečala apanaža kraljevih prinčev. Košut je dejal, da priznava, da se je število nadvojvod pomnožilo, ali na tem da ni prav nič kriva dežela. Tudi posl. Z i c h v je v imenu ljudske stranke izjavil, da bo glasovala proti provizoriju. Neodvisna stranka je sklenila, da vpo-rabi razpravo o proračunskem provizoriju v to, da vladno politiko podvrže 5ostri kritiki; ne bo se pa posluževala obstrukcije. Tržaške vesti. Govor gospoda poslanca Koniparcta minole nedelje v Skednju v obrambo pravic narodnega jezika v cerkvi je tako razburil urednike »Piccolo ve«, da niti niso utegnili počakati na svoje običajno poročilo iz — Ljubljane o naših shodih, ampak hite v grozi pripovedovati svojcem, da grozi nova kampanja »neoporečnemu in izključnemu pravu latinskega liturgičnega jezika v cerkvah »della regione« ! Uredniki čifutskega lista hite opozarjati vse one, »ki so dolžni čuvati latinski ali italijanski značaj vseh institucij, ki dajejo sliko življenja v naši deželi.« Dalje očita »Piccolo« tudi Rimu, da ne zna čuvati cerkvene discipline (kar je podobno mali denuncijaciji na škodo gospoda dekana Kompareta*, da ne zna pridobivati veljave svojim lastnim odredbam, da dovoljuje Slovanom liturgično anarhijo. Slednjič prijemlje škofa Nagla za vrat, zahtevaje, naj inaugurira svoje delovanje s tem, da v škofiji uredi liturgično vprašanje tako, »kakor zahtevajo zgodovina, pravo in verski interese. Tako zahteva danes »Piccolo« v vsej naglici in v vsem ktrahu radi govora Kompa-retovegs. Meritorno ne bomo odgovarjali na »grozo« »Piccolovo«, ker bo to stvar drugih ljudij, ako se jim bo zdelo vredno. Konatatujemo pa, da je »Piccolo« se svojim alarmom pri-poznal važnost naših shodov. E pur si muove !! Za osnovo slovenske oziroma hrrat-ske porote na deželnem sodišSu v Trstu je odposlala nadalje občina Jelšanska prošnjo na ministerstvo za pravosodje. Evropa v — nevarnosti! »NeueFreie Press« in za njo nje vredni bratec »ladipen-dtnte« opozarjata na veliko nevarnost, ki baje grozi Evropi s tem, daje ruski podpolkovnik in generalni srbski konzul v Moskvi gospod Spiridov c izročil romunskemu kralju Karolu diplomo častnega členstva »Blagotvoritelnago občestva« v Mo«kvi. Strah je pa tem veči, ker je istemu podpolkovniku l»->je nalog, da vroči slične diplome tudi knezu t» ilgarskemu, knezu črnogorskemu, kralju srbskemu in kralju italijanskemu. Grozni strah obeh rečenih glasil povečuje dejstvo, da dva odlikovanih kraljev nista ne pravoslavna in ne — Slovana ! Kakor se vidi, je nevarnost res velika in presega vse nevarnosti, navstaie vs'ed potovanja po avstrijskih zemljah — razuih italijanskih generalov, ministrov in senatorjev ! ! Ako pa že en predsednik kakega ruskega blagotvoriteljuega društva vzbuja ta'io grozen strah, je to znamenje, da ob prihodnjem prihodu ruskega cara na italijanska tla zbeže vsi italijanski junaki preko morja v — Afriko ! ! Ah ti Zidje, ti pagliacci !! Pozor! Naše prošnje oziroma nasveti na redarstvena) ravnateljstvo v stvari obveščanja strank glede potrdila o lO-'etnera bivanju v Trstu, niso nič promenili stvari. Redarstvo se izgovarja, da ima preveč dela, in pa, tla mora vsaka stranka osebno priti na dotični urad. Nam se zdi nemogoče, da bi stranke prihajale, ako niso obveščene: zato poživljamo vse one, ki imajo na redarstvenem uradu vložene prošnje za potrdilo o 10 letnem bivanju, naj se potrudijo v ulico S. Nieolo, kjer jim bodo vročene rešene prošnje. To velja za Slovence, Lahe in Nemce. — Omeniti pa moramo še, da so Slovenci najmarljivejši o iskanju domovinske prav'ce! In to je prav ! Zapostavljanje brc/ konca i n kraja. Zopet moramo zabeležiti dva slučaja. Finančni inspektorat v Gorici poživlja na dražbeno razpravo za zagotovljenje pobiranja užitnine na vino in meso v davčnem okraju ajdovskem (!!!) za leto liH)3. Kolikor je znano nam, je davčni okraj ajdovski v političnem okraju goriškem izključno | slovenski, zbok česar prihajajo tu v poštev | izključno le slovenske stranke. A veste, v katerem j e d i n e m jeziku I je dotično razglasilo v uradnem »Osservatore Triestino« ? V nemškem!! Mi bi bili radovedni, koliko interesirancev na stvari je čitalo ono nemško razglasilo v uradnem listu ? i In ako bi bili tudi dobili v roke to, za ves slovenski svet eksotično glasilo avstrijske vlade, pa je nadaljnje vprašanje: koliko njih bi bili razumeli nemško razglasilo?! in vendar gre tu za stvar, ki poseza v koristi najširših plasti prebivalstva ! Tako se žrtvujejo javne koristi zistemu, ki hoče — faktičnim razmeram na kljubaj in veljavnim zakonom v zasmeh — po sili vzdržati nekako jezikovno uniformo za vse državne oblasti ! ! To so razmere, to je zistem, da ni možno najti dovolj ostrih besed, ki bi ga označile po zaslugi. No, da vsaj mi popravimo, kar je finančni inspektorat v Gorici zagrešil slovenskemu prebivalstvu davčnega okraja ajdovskega v zasmeh in škodo, naznanjamo, da dotična razprava bo dne 12. novembra ob 10. uri predpoludne v pisarni istega fin. inspektorata v Gorici. Drugi slučaj, katerega moramo danes pribiti, je še bolj kričeč. Lprava avstrijskih državnih železnic razglaša, da se na postaji Sv. Križ—Cesta vipavske železnice z dnem 5. novembra začne popolen promet (izvzemši edino le eksplozivne tvarine). To smo izvedeli iz »poslanega« uprave avstrijskih državnih železnic, sestavljenega le na laškemjeziku in priobčenega — v italijan skem »Piecolu« ! Dočim bi se v gornjem prvem slučaju utegnili izgovarjati, da je »Osservatore« uraden iist m tla so torej oblasti obvezane, posluževati se ga — o čemer pa ostaja, seveda, še vedno dejstvo, da je razglasilo, namenjeno slovenskemu okraju, sestavljeno edino v nemškem jeziku — : pa t ga ni pod solncem nobenega veljavnega iz-j govora — niti najbolj piškavega ne ! — ki I bi se mogel navajati v opra viče ije, da se i naznanila o železnici, ki teče izključno po 'slovenskih tleh objavljajo v Trstu le v laš-j kem listu in le v laškem jeziku, in da se ! prezirajo slovenski listi in slovenski ljudje v , tem mestu. Pa ne le v tem mestu ! Kajti tukajšnji slovenski listi se čitajo po vsej deželi in tudi tam, koder teče vipavska železaica in , kjer ima torej prebivalstvo interes na tem, kar ukrepa in raglaša uprava železnice. Tako nam torej uprava državnih železnic, torej institucija, katero upravlja državna vlada, negira princip enakopravnosti ! In s tem negiranjem prezira tudi živ-ljenske interese slovensk« tr* prebivalstva! Na predstavi Igre »Mlinar in njegova hči« V Barko vijak so preplačali vstopnino sledeči gospodje in gospe : Fran Piano 2 K, dr. Abram in N. N. po 1 K 20 stot.. Jelisava Košir, Kari Vitez p» 1 K, Nekerman, Olga Pertot po 80 stot., Klemenčič, VVartbuchler, Frankovič, Can lo-lini po 10 stot., 8 neimenovanih darovalcev po 20 stot. Presrčna hvala vsem ! Heiligenkreuz - Cesta. Tako označa laški »Piccjlo« postajo Sv. Križ - Cesta pri Ajdovščini. Torej za kraj, kjer ga ne najdeš Nemca, ako bi ga z električno lučjo iskal o elem Inevu, rai>i U italijanski list raje taktom, katerega ima, dcseže brez dvoma nemško or.načenje, Heiligenkreu*. nego pa ono, katero rabi vse domače prebivalstvo: Križ!! Ali je to slepota, izvirajoča iz bestega sov-ražtva do našega ljudstva! Ktje, nego da bi priznali domačemu ljudstvu ekz^stenčno pravo na tej zemlji, raje u Bilju jej o pravo domovin stva jeziku, ki je popolnoma tujinec na tej zemlji v kolikor prihaja v p »štev avtohtonno prebivalstvo in ne oni drugi — oficijelni svet)!! A ravno ti laški ljudje kriče vedno o varovanju resničnega narodnega znač-tja dežele in kriče proti pačenju krajevn h imen. Sami pa mnogo, v kar nam je porok sobotna predstava. Predno na zaključimo, naj nam bo še dovoljena opazka, da niso vsikdar »glavne« uloge najboljše za dobre igralce, temveč tiste, ki se najbolje prilegajo individuvalnosti do-tičnega igralca. To smo hoteli reči v interesu igralcev samih in v interesu dobrega vspeha posameznih predstav. Nova obrt. G. Artur Kimenz hoče v ulici Economo št. -i ustanoviti tovarno za milo. Interesentje marajo svoje eventuvelne prigovore do 17. oziroma 18. t. m. predlo- ustmeno ali na vseh koncih in krajih iz lajajo princip take <>! r3ml>e, č:m gre za njih slovenske so-1 žiti mastnemu magistratu ali deželane !! Ali to se bo maščevalo na 1 njimi pismeno. huje in popred, nego si mislijo sami. Posnemanja vredllO- Pišejo nam : Ko Ti=ko so se zarili v svojo jezo proti nam, sem včeraj obiskal narodno družino D., sem la n ti iz dogodkov v Inomrstu ne znajo cr- bil priča sledečemu prizoru. piti morale. Mesto »la bi začeli končno misliti, kako bodo gradili jezove proti invaziji neanštva, pa mu še odpirajo vse struge v deželo...! To se K. maščevalo, kajti motijo ee prav korenito, ako menijo, da se invazija nen.štva v deželo, ki postaja močneja in močneja, neha v hipu in na mestu, kjer se začenja območje italijanskega jezika...! Škodo, ki jo trpi pred svetom slovenski del narodnega značaja dežele, bo trpel |»ozneje tudi italijanski del...! Bodo že videli, kako bo končna postaja na poti, ob kateri naši Italijani v svoji slepoti gradijo postaje »Heiligenkreuz« itd. iti., stala na tleh italijanskih interfsav !! Neki židovski agent je prinesel gospej škode. To je precej hud udarec za društvo, ki ni financijelno Bog ve kako dobro podprto in izlasti pa še, ker p ibegnivši blagajnik ni poravnal nobene društvene obveznosti. V Ameriko se je odpeljalo predsinoči iz Ljubljane 117 oseb. Policija je prijela nekega fanta, ki jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi b.l zadostil vojaški dolžnosti. * Ta obeta mnosro! 14 letni Anton Peterca iz Bizovika pri Ljubljani je bil po-bfgnil z doma ter se klatil po barju. Slednjič so vendar ujeli beguna in sta ga predvče- Conntv .ned drugim d "»biti postavko, ki pravi, da se je v minolem letu na državne stroške porabilo za 0 dolarjev užigalic. Ker je sodišče v Counlvju razsvetljeno električno lučjo in se razgreva le z naravnim plinom, izračunih so skromni farmerji te dežele, da eo komisarji v Countv nakupili lanskega leta 150.000 už'galic (za 9\r> dolarjev), s katerimi so zaž gali svoje smot.ke in pipe in to je po njih nazorih velika zaprav-Ijivost. Ti komisarji, ki so po nemarnem zapravili nad i* dolarjev državnega denarja, pa rajnjim njegov oče in še neki drugi mož pripadajo republikanski stranki in ta stranka privela po dolenjski cesti v L;ubljano —pri-; radi tega »razkritja« skoraj gotovo propade vezanega na jermenu. Vesti iz Štajerske. — A kad. tehn. društvo Triglav« v ! na prihodnjih volitvah. Radovedni smo res, koliko demokratična stranka porabi za »tižigalice«, ako dobi vlado v roke. račun za kupljeno olje. Na računu je pa bilo Uratlcu bo imelo svoj II. redni občni zbor ime družine italijanizirano. Gospa je protestirala proti takemu pačenju slovenskih priimkov. Plačala je račun ne bo Brzojavna poročita. Pri nadvojvodi Franu Ferdinandu. DUNAJ 5. -letnega -tavi v Harkov lj a h O presoje van ju drame zidarja Ivana Z »nta iz Buzeta radi težke je velike važnosti analiza, ali še veče važnosti je reasumiranje splošnega efekta. Ako je poslednji tak. da je navdušil občinstvo — potem je avktor vspel. To isto velja tudi za interpretiranje drame. Ali tu nam je peziti na to, kaki igralci igrajo: umetniki po poklicu ali diletanti. Pri umetniku po poklicu je umevno samo ob sebi, da mora biti skup nosi interpretacije dobra. Tu se kritika ne bavi toliKo s skupnostjo, kolikor s posamič-n mi prizori. Zahteve so tukaj veče in vsled tega je tudi naloga kritike težavnejša. Kadar :.a igrajo diletanti, ali pa več ali manje pri č« miki, katerim ni igranje glavni p* klic, / roma jim je le postranska stvar, katerim p .eg druzih dnevnih poslov ne ostaja v prvi smeri pri roki sredstev, ki so v to neobhodno jotrebna, a to so: čas in predizo-brazba — potem mora kritika slabiti ostrino j>ereaa, mora v glavnih črtah prikazati vspeh igralca in se mora največ baviti z glavnim utisem, napravljenim na občinstvo. Igralec je iMtsredova'ec med avktorjem in občinst\om. On m ra materijalizirati idejo, katero zastopa kakor individuum, ali z idejo mora spajati uverjenje, da je ta ideja tudi človečanska, » snovana na subjektivnosti vseh, ali vsaj velikega Jela ;nd:viduov. To svoje uverjenje napregn ra on poslušalcu dvovrstnim načinom: organsko - materijalnim: gibanjem, mimiko in spreminjajem glasa — ter d u -ševno-organskim: gibanjem trepal nic. fiksacijo iu indiferentnim gledanjem tn >ra občinstvo hipnotizirati ter ga uveriti, da njegova dnea »čut'«. S tem še le postaja igralec umetnikom.. S tem dokazuje, da on idejo čuti, da zan^o trpi, da hudobijo Bovraži, dobro i j ubi, da sovražniku grozi in prijatelja obžaluje. Nedosegljiv je v tem Novelli, ko v »Papa .eoonardu« govori svoji nezvesti ženi: » ... ■eijaciji globoka mirnost duše s pretežno nasprotnimi čuvstvi, s preziranjem človeka, z veliko tolerancijo. To so zahteve, katere se stavljajo igralcem. P« leg tega je v gotovih slučajih važna v šina glasil. Ni vsak register glasu dober za starega pijansa, kakor tudi ne za ljubavni dvogovor. Ta načela postavili smo si za nekako podlago, na kateri smo presodili sobotno predelavo »Mlinarja in njegove hčere«. Ponavljamo torej še enkrat, da je predstav« nedvomno dobro vspela. Bodi torej v prvi vrsti zreče no priznanje gosp. Grebencu, ki se za naše »Dramatično društvo« mnogo žrtvuje v vsakem obziru ; a specijelno na tej predstavi posebno reišer^u gosp. M. Žužku, ki z lepim uspehom seje zrnje svojega znanja in izkustva na plodna tla. Naj v tej smeri deluje še nadalje. Z voljo, sposobne strni in telesne |»oškodbe na 3 mesece težke ječe in v plačilo .">0 kron odškodnine poškodovanemu ; 2»>-letnega Lovrenca Obata radi tat- vine na o Rudolfa Jaschija iz Trsta radi tatvine na T mesecev ječe : 29 letnega težaka Alfreda Danese iz Forli, radi žugauja in pretepanja svoje — ljubice na 3 tedna zapora. Draibe premičnin. V četrtek, dne G. Razne vesti. »Narodna obrana«. Pod tem naslovom ačne dne 16. t. m. v glavnem mestu Slavonije, v Oaieku, izhajati političen dnevnik. S tem bo odpomagano nujni potrebi. Osiek ne mesecev ječ*; 20 letnega voznika Je da je pQ številu ^blvalstva drugo mesto hrvatske domovine, ampak je to tudi znamenito meito v narodnem in trgovskem pogledu. »Narodna obrana« bo glasilo hrvatskih narodnih in državnih teženj ter narodnega jedinstva. Posebno pa hoče posvečati svojo nav. ob IG. uri predpoiudne se bodo vsled paŽQj0 fe^tnim in zanemarjenim gospodarskim ■»redu« tnk. c. kr. okrajnega sodišča en c. vila® stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : Barkovlje štev. 2;~>7, glasovir in krčmarska -oprema ; trg delle Legna št. 7, oprema v razmeram. Zistematičnim trulom hoče delati na to, da se Slavonija resi iz tujinskih teženj, nasprotnih interesom Slavonije. Š rit hoče zmisel za svobodmstne uredbe javnega zalogi; "lica (anale št. o, moderci in maje ; življenjaf redp. in o 11 38 jKip.; oseita oh 6.0.0 proilpoiu.ia« in ot> pop )ltl<:Q i. Vesti iz ostale Primorske. rodnega bitstva. Roman velikega kneza. Pred nekoliko dnevi so novine prinesle vest, da je veliki knez Pavel Aieksandr >vic — brat pok. cirja ! — pal v nemilost na carskem dvoru. Temo je baje vzrok — roman tega kneza, ki se je zaključil pred kak mi tremi tedni s poroko velikega kneza z ženo nekega ruskega geometra (drugi govore, da nekega adjutaata). 0e-ta se je lanskega leta z dovoljenjem prokuratorja ruskega sinoda, Pob"edono33eva, ločila od svojega moža. Veliki knez da je obljubil možu, da se ne poroči žnjo, ali čim ržavni zbor. DUNAJ o. (B.) — Gospodska zbornico. — Gospodska zbornica je vsprejela še zadnja dva paragrafa zakona o trgovini na termine in sicer tako, kakor ju je predlagal od*ek gospodske zbornice, ter je slednjič vsprejela zakon tudi v trt tjera čitanju. Grof Kottulin-skv in knez Lobkovic sta izrekla nado, da poslanski zbornici zopet vrnjeni zakon za-dobi sestavo, kakor odgovarja agrarnem z t-konom. Volitve v Zjedinjenih državah. NE\V-YORK 5. (B) Po volilnih poročilih iz vseh držav je sklepati le na male demokratične pridobitve. Vspeh kongresnih %'olitev ne bo znan pred jutršnjim dnem, vendar se zd»", da je republikanom večina zagotovljena. Proti poiiorskemii roparstvu. CARIGRAD 5. (B) Italijanske oklop-nice so zato obstreljevale gnezdo morskih roparjev v zalivu Middia, ker Turki nis > držali termina za izroČenje morskih roparjev. Prišel je oddelek Italijanov na kopno, ki je pirate, zaprte na lokalni oblasti, se silo odvel na ladije. n x x x x x x x x X X Jlala pomota. V četrtek je bil v Gorici somenj ^a živino. Ob cesti, ki vodi od I V .j — -*•------1 »"< "V «UJ>/| «11 UllU i ^^ »ruileće Iiiše« (od vipavske strani) na sejmi- i je |,:Ia l05enai je ve|iki kaez zapu,tii R;19ij() J in v Pctrogradu se je raznesel glas, da sta šče. je lesena uties, kjer ljudje plačujejo o 1 toliko in toliko glav živine...... Tam so se ,,0|)Cgnila. Ni sicer res, da bi bil veliki knez •prehajale tri tuje gospe, ki so videle tudi, i pobegnil, ali zdi se, da se ne povrne veS v kako ljudje plačujejo pri tati utici in so to [tuaijo, ter iru car ni hotel dati dovoljenja — krivo umele ! Pristopile so tudi one k mi- za to ženitsv. Veliki knez živi sedaj v žici, meneče, da se tam plačuje vstopnina. Pri parizu ;n liaja pridno v gledališča, na (X X X X X X X X X X X X X Najtečja tovarna pobišt?a priinorste dežele. • ^ Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsfce zadruge v Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej firAon Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. x x________________________ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mu-^ derni sestav. Konkurenčne cene. ^ ^ Album pohištev brezplaSen. ^^ XXXXKKjCiCXKKK^XXX mizi poslujoči mestni organ jih je vprašal: Za koliko glav?! In one so o Igovcrile : Za tri! Ljudem tam b'izo se je pa nekoliko čudno zdelo, ker sa pač v deli dotične tri ženske glavre, a nobene — kravje ali volovske....! X Na novem ženskem Heeju v Pa- Ijll so že začeli vsprejfmni izpiti. Na slovesno otvoritev pride tudi deželni glavar Matevž Ca m pi teli i. Sebi odpirajo Italijani ženske liceje, gimnazije itd., proti ustanovitvi veake borne hrvatske ali slovenske rekurirajo do vet h možnih instanc. so!e pa Vesti iz Kranjske. * Originalno, liralno društvo v Dobu se je razšlo. Ker tako zahteva zakon, naznanja predsednik v ljubljanskem uradnem listu ta dogodek. Originalen pa je vzrok, ki se navajal društvo se je razšlo, ker so vsi udje odstopili! * Befravdaeija v »Umetniškem društvu« v Ljubljani. Iz »Slovenskega Naroda« posnemljemo, c*a se je v umetniškem društvu dogodila dtfravdaoija. Blagajnik da je pobegnil, provzročivši društvu kakih 2000 K dirke in v one gostilne, v katere zahaja odlični svet. Njegova žen^i, kateri je sedaj 30 let, ni lepotica, ali s svojimi črnimi očmi in drugimi svojstvi, sjsebno pa se svojo izobraženostjo in svojo milobo, u meje pridobiti za-se vsakogar. Veliki knez. ki je v 42 letu, je odstav- j JjJ f lh Pitati i n lin Kr-žlmnu iu © © © © Msailir L 8 v i luži Prva is ftftjfeSja tovarna poblit«* ▼•ch Trst. eu_ ljen od vseh vojaških časti in bo bržkone za dolgo prognan b carskega dvora. Ostane mu pa naslov velikega kneza z dohodki iz pri-premoženja. To je tretji slučaj, da eden ruskih velikih knezov odhaja v pregnanstvo radi ljubezni do izvoljene žene. Užigalice : agitacijsko sredstvo. V \Vood Countv, Ohio (Severna Amerika) je demo- ®s T R S T (Q © © & & & & TOVARNA• Vit Tas», vogal Vli Unrttcet ZAL03K: Piazza Ros&n« vf. 2 (šolsko poslopje) In Via Rlbvrgc it. 2! Telefon it. 670. -HOH- Velik isb»x upccarlj, txc*l ta slik. Is-Triaje odločbe, tudi po posebnih načrtih. _ Gen« brez konkureno«. kratična stranka za predetoječi volilni boj ' !lDItMUIJ „|U IAST0IJ If F1AII0 df a Sf Sf & a) 3) & & 50 proti republikanski stranki izdala parolo: I fg Predmotl poetavio se na parobrod Si »užigalme«. Tamošnjih vohlcev ne zanima ne alj železnico franKO.___ vprašanje trustov, ne carinska tarifa, ne nobeno drugo kočljivo vprašanje, razun užigalic. Le tisti govorniki, ki govore o užigalicah, dobivajo občinstvo, katero jih rado posluša. Vse mesto Cjuntv je pokrito z lepaki, ki imajo v ogromnih črkah sledečo računsko nalogo: »Ako se dobi za 6 centimov 1000 užigalic, koliko užigalic se dobi za 9 dolarjev in 50 centimDV?« Vzrok tej računski nalogi je ta, da je v poročilu komisarjev, v za domačo rabo in obrtnike. 5 letno jamstvo Meher.it specijalist za popravljarje strojev mi vrst RUDOLF ROTTL TUST. — Piaua S. Cal eri na št v. -- — TKST. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra Piazza Rosa rio pod ljud Solo Kopita zaloga raznovrstnih obuval za grospodc. gospo in otrok«4. Po&tne naročbe se izvrže takoj. Po^iljatve »o poštnine propte. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se KTrftuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantlč če vi j. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč ; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. diiv. avstr. Lloyda. ttKKXttKfttt*KftKM**K*KKKttKXKXK*KKKKX 1X1 X X K K X X X X X X X X X X X X X K X X X paglianovo mazilo (sirup) o o oo oo o oo o oo o o o o o o za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Fagliano nečak pokojnega profesorja Hleronlma Fagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo p<> koji ima tvrd k a Hieronima Pagiiano izključno pravico postopati proti vsa k< m«:r, ki bi razpečaval ponarejanja, ter je ob jed ne m prisodil tvrdki vs*e sodue troske in ortvetniške Uoške provzročene do leta 1897. Nas sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Uieronim Pagliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, ho bili predloženi pri-btojnemu sodišču. Poživljamo vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž c. Napolj 4, Calata S. Marco X X X X X X X X X X X X X X X X X X K X X X Naznanilo. Niže podpisani vdobivi večkrat od raznih strank iz Trsta in <>koi ee kakor tudi z Goriškega pisma « pokvarjenim naslovom in ježe več slnč»jev, da so ee taka p-sma bodi izročila kaki drugi tvrdki a'i se pa p' i/guVta. ker nisi mogli dobiti na«lovatelja. I/, tega uzroka si dovoljujem slavno občinstvo opozoriti na svoj pravi radiov : G. Ružić. Rieka (Fiume). Pri tej priliki priporoči 111 slavnemu občinstvu svoje proizvode, katere izdeluj-'m v svoji tovarni za kože kakor vse vrst* p dplatov. ki so širom države in izven njenih mej naj; olj poznate ter obljubuje po?treči vsakega z najboljšim b'agom in po nizki ceni, beležim z vs?m spt štovanjem G. Ružić Tovarna za koze. Rieka (Fiume). XXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXX 3van Semulič v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša) Pi, priporoča slavnemu občinstvo v I rstu SlottoNH slovenske psDOtie Zahtevajte pri svojih trgovcih in okolici kakor tudi po deželi, svojo a- 1 ^ _ ^ bogato zalogo pohištva. Ciril-MetoBuevo ° , , , ' * ..V zalogi ima vsnkovstno polnštvo najfineje 111 dragi vrste, CikOrijO«! V£ mwa in lielega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežlia tonia in poštena. Jakob Kosmerlj CBTRSTB- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T IX G 0 V INA Jestviu in kolonijalnoga blaga, dclikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione itv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem aajudanej&i Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje Razprodaja! Po nečuveno nizki cerr se dobi za samo 2 gl. 95 nč. krasna garnitura ol>- stoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja, Anfcer r mont. (na željo tudi poerebr.) z lepo razr ztjanim pokrovom točno, urejena s Uti.im jamstvom in škatljico. 1 kra-ra g Idin ali mkljastu rkropna verižica s pr've or*. Punžki si-tem. 1 go'd n igla. za kravate z im tir. briljanti. 1 pir gumbov za mansete. znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in oviatnike. 1 j ar uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r. 1 iroldin prstan s krasnim kamenon. l žapno ogledalo t etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro An ker-Remont, vred ]>ošilja le zj 2 gld. 95 nć. S jiovzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRiiDER HURVIZ Krakov« - Stradoin 17. - Krakov« Neodgovnrjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika-Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocen jeti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen iepni album s 15 razglednicami mesta K rakovo. Albert Brosch TKST. - II. s. Antoni«! :>. - TI8ST kožutiar in izdelovalec čepic. Ol>LlkOY\\ M RAZSTAVI i TRSTI Iss2. - ! Velika zalokozuhoviiie in iVple za Hvihir in vojaške osel)«*. izvršuje vse poprave najhiticje in ekonomičen . Shranjuje koiuhcvmo in zirotko i.bl« ko ter jamči za vsako škodo pn ti muh m in < gaju. OBU VA L A. — Dohro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulieo Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. II. Najugodn cj še cen e. I 1 _ N S. Skladišče slavnoznanih platenin in namiznih prtov iz Fiandre iz tovarn v Countrai (Belgija) se nahaja v novi prodajalnici platenin in bombaževin Peter Klansich Piazza Nuova (Gadoh) 1, zraven knjigarne Chiopris. MijBGUO zastopstvo se Skladiščem : za Trst, Goriško, Reko. Istro in Dalmacijo. Velik dohod nopvic vseh vrst n pspe, gospođe in deco. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsbegasse. 8. Gustav Bonazza Trstu, Piazza Barriera veccliiiu (v<>gal Andr«»na deli'Olmo). ^ Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in t a pecari j. — Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ;ili brod v Trstu V Si Xajugodnejše cene. a I K sv. Antonu Padovanskemu (AL SANTO Dl PADOVA) Prva prrdajalnica cerkvenih oprav in nabožnih ]»re imetov Anton G. Vogrič Via 31 ud a reeehia št. '2. (/.a dej municipalne palače. Velir in meni? j< či Pf iz^or masnih plnpčev. i-lnviial"'-, stol, kf»larjev, delabrov. lnmp. ^ veti k ra/f»el. nalm, nabr»žnih kipov, oleoff--« tii, I i 111 rjr čnih in molitvenih kniitr. vencev. „Anflemo It Fraf krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: liter po 40 kr. .. .. 36 Bela vipavska . -Črna istrska . • . Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na <1om od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 38 kr. črno isterako liter po 34 kr k -a n, * MflkovrHtnih iimlolrc. nabožn h razglednic z;i v^n ča>< pripravnih. ! priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem Zalcra sveč cd prislneta čtbelreca voska I. in II. sestave ter vseh drugih predmetov. Vse po najzmernejših cenah J>i« častil ini cerkvenim upravam se dovoljujejo posebno znižane cene. Sprejemajo se vse v to stroko spadajoče poj>rave. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. «——=■ vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Mihael Zeppar Stanje »ranimi! vloj: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K Mestna hranilnica ljubljanska ra mestnem trgu zraen rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga za računi la vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti m potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilniene sprejemnice dobivajo se brezplačno. v Trstu, ulica San Giovann't štev. 12 ima zalogo peč j od majelike v velikem izboru, sama novost, bodisi glede risa rij ali "S i barv. Snov sestaja od same stanovitne zem-^ lje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in JK Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne W za peči Bratov Schfuz v Blanskem (Morava) W ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani W 500/° ni kurjavi. Lastna tovarna štedi Inih ^ peči iz železa ali ude'anih z majoliko. Izvr- » X K % suev }>o meri in nizkih cenah. i m trn J M. U. Dr. Ant. Zahorsky \ \\f I ^ orinoroča svojo pomoč na porodih, a bor tih £ >X priporoča svojo pomoč na por-"...., ................^ in vseh ženskih boleznih, kakor: ne- j ^ rednosti v perij odi, krvavenje, beli tok. ^ neredna lega maternice itd., kakor sploh 1 € v vseh slučajih bolezni. J Ordinnje ulica Carintia stv. 8. od ^ *bll in od 2-4. |