Poštnina plačana v gotovini. 74. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1928. Letnik X. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI [ST ljubljanske in mariborske oblasti Ifselblnshi Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 266. Naredba o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano ali omejeno, kakor tudi o krajinah, katerih prebivalci uživajo glede krošnjarjenja posebne ugodnosti. 267. Uredba o ustanovitvi in ustroju komisije za ureditev uprave. 268. Razpis glede tare za mastna olja, ki se uvažajo v lesenih sodih. 269. Odločba glede registriranja garancijskih pisem. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 175 z dne 1. avgusta 1928.: Objave ministrstva, za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti: 1.) Henrik Bartl, trgovec v Ljubljani, skupno z ženo Marijo in dvema maloletnima otrokoma; 2.) Leopoldina Kos, pogodbena učiteljica v Šmartnem pod Šmarno goro; 3.) Marija P a h o r, _ pogodbena učiteljica pri Sv. Roku ob Sotli; 4.) An-! Pr^ oblastnem hidrotehničnem oddelku v Mariboru, ton Maslo, pogodbeni učitelj v Turju pri Hrast- __ Objava generalne direkcije davkov z dne, 23. ju-niku, skupno z ženo Emilijo in dvema maloletnima ^Ja-1928.: «Savez industrijalaca i trgovaca šumskih otrokoma; 5.) Anton Golja, pogodbeni učitelj v Proizvoda» v Zagrebu je oproščen plačevanja takse Ojstrici pri Dravogradu. " iz tar- Post- 1- taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih Številka 176 z dne. 2. avgusta 1928.: pravdah. Ivan Gruden, profesor v 8. skupini I. kategorije na dvorazredni trgovinski šoli v Ljubljani, za profesorja v istem svojstvu na trgovinsko akademijo v Ljubljani. Odlok ministra pravde z dne 28. julija 1928. Upokojen je Drago Frank, višji pisarniški oficial pri deželnem sodišču v Ljubljani. Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 19. julija 1928.: Postavljen je po službeni potrebi pri sreskem hidrotehničnem oddelku v Ptuju za rečnega mojstra v 2. skupini HI. kategorije Ludovik Jure š, rečni mojster v isti skupini iste kategorije 7. ) v baški oblasti: v Novem Sadu, Subotici, Somboru, Novem Vrbasu, Apatinu in Dardi; 8. ) v beograjski oblasti: v Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi, Senti, Pančevu in Starem Bečeju; 9. ) v podunavski oblasti: v Vršen. Ölen 2. Prepoved, odrejena v prednjem členu, ne velja za pripadnike krajin, ki so glede krošnjarjenja privilegirani in spodaj navedeni v členu 3., kakor tudi ne za izdelke domače hišne industrije. Privilegirani krošnjarji in krošnjarji z izdelki domače hišne industrije smejo krošnjar iti v prepovedanih'krajih samo, če je ta pravica v krošnjar-skem dovolilu izrečno označena in če so navedeni v njem tudi predmeti, s katerimi smejo krošnjariti v prepovedanih krajih. Člen 3. Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 26. junija 1928.: Postavljena sta: za veterinarja v 7 skupini I. kategorije pri sreskem poglavarju v Prelogu Vekoslav Štibler, veterinar v isti skupini iste kategorije pri sreskem poglavarju v Ivancih (na, prošnjo); za veterinarja v 7. skupini L kategorije pri upravi mesta Beograda z določitvijo, da opravlja do nadaljnje naredbe službo pri ministrstvu za poljedelstvo in vode —• veterinarskem oddelku, Ignacij Berger, veterinar v isti skupini iste kategorije pri sreskem poglavarju v Prelogu (po službeni potrebi)« Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 26. junija 1928.: Postavljen je za veterinarja v 7 skupini I. kategorije pri velikem županu v Ljubljani Filip Pahor, veterinar v isti skupini iste kategorije pri tamnavskem sreskem poglavarju na Ubu. Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 30. maja 1928.: Postavljen je za profesorja v 8. skupini I. kategorije na srednji kmetijski šoli v Mariboru Mihael K u s t e r 1 e, suplent v 9. skupini L kategorije na isti šoli. Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 6. julija 1928.: Postavljeni so po službeni potrebi za profesorje v 8. skupini I. kategorije na srednji kmetijski šoli v Bukovu: Vinko Sadar, Mihael K n -Sterle in Ciril Jeglič — vsi trije profesorji v isti skupini iste kategorije na srednji kmetijski šoli v Mariboru. Objava ministrstva za notranje posle z dne 18ega julija 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejeta Marija M i hali č e k, krojačica v Ljubljani, skupno z maloletnim sinom Antonom. Številka 177 z dne 3. avgusta 1928.: Odlok ministra za gradbe z dne 5. julija 1928.: Postavljen je pri gradbeni direkciji v Ljubljani za inženjerja v 8. skupini L kategorije Josip Bricelj, inženjerski pripravnik, v 9. skupini I. kategorije pri isti direkciji. Številka 178 z dne 4. avgusta 1928.: Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 17. julija 1928.: Premeščen je po službeni potrebi Uredbe osrednje vlade. 266. Dopolnjevaje odločbo ministra za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1925., št. 12.018/III, predpisujem na podstavi §§ 10. in 22. zakona (patenta) o krošnjarjenja, §§ 11. in 17. naredbe o kroš-njarjenju za Bosno in Hercegovino z dne 20. junija 1880., členov 22. in 24. zakona o radnjama kakor 'tudi člena 8. uredbe o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo to-le Naredbo o krajih, v katerih je krošnjar-jenje prepovedano alt omejeno, kakor tudi o krajinah, katerih prebivalci uživajo glede krošnjarjenja posebne ugodnosti.* Člen 1. V oblastih izven Srbije in Črne gore, v katerih še velja zakon (patent) o krošnjarjenju, se prepoveduje krošnjarjenje v naslednjih krajih: 1. ) v ljubljanski oblasti: v Ljubljani in v kopališki dobi na Bledu; 2. ) v mariborski oblasti: v Mariboru, Celju in Ptuju, a v Rogaški Slatini, na Dobrni in v Radencih samo v kopališki dobi; 3. ) v zagrebški oblasti: v Zagrebu, Sisku, Jastre-barskem in Krapini; 4. ) v primorsko - krajiški oblasti: v Karlovcu, Senju, vsem območju bivše liško-krbavske županije, Kostajnici, Petrinji in Dugi resi; 5. ) v osiješki oblasti: v Osijeku, Brodu, Slavonski Požegi, Belovaru, Virovitici, Daruvaru, Đakovu, Suhem polju, Nažicah in Pakracu; 6. ) v sremski oblasti, v Vukovaru, Zemunu in Petrovaradinu; Za privilegirane po členu 2. te naredbe se smatrajo po odredbah § 17. zakona o krošnjarjenju in dotičnih naknadnih naredbah te-le osebe: 1. ) v ljubljanski oblasti: prebivalci kočevskega sreza, prebivalci črmošnjiške, poljanske in smuške občine v novomeškem srezu in prebivalci butoraj-ske, čepljanske, dobliške, dolske, dolenjepodgorske, dragatuške, planinske, radenske, starotrške in tančegorske občine v črnomaljskem srezu glede prodajanja tako zvanega kočevskega blaga (ostrig, olivnega olja, rožičev, citron, dateljnov, vina iz Drage, smokev, granatnih jabolk, lešnikov, kalamat, kaper, kostanja, lovorovega listja, mandeljnov, margaranat, školjk, pomaranč, riža, sardel in sardin, kornjač, grozdja, cibeb, bonbonov, čokolade in drugih predmetov, ki so jih prodajali doslej); 2. ) v primorsko-krajiški oblasti: prebivalci gorskega kotara in severinske in bosiljevske občine glede krošnjarjenja z vsemi predmeti, navedenimi pod 1.), prebivalci čabarskega sreza pa poleg- tega še glede krošnjarjenja z neobdelanimi koralami, prebivalci bivše rečne župnije glede krošnjarjenja z destiliranim oljem, poprom, kafro, nageljnovimi žebi-cami, čokolado, žafranom, poprnjaki in koledarji; 3. ) v zagrebški oblasti: prebivalci klanjškega, krapinskega, ludbreškega, novomarofskega, pre-gradskega, varaždinskega, zlatarskega in ivanškega sreza glede krošnjarjenja z lončenim in glinenim blagom, lesenimi škafi, čebri, brentami, sodi, lopatami in žlicami, lesenimi lonci in krožniki, zamaški, kljukami za sušenje perila, štorjami in drugim pletenim blagom (košarskim), skledicami za sir, za denar, možnarji, kladivi za meso in sladkor, vilicami, vilami, rešeti, siti, perilniki, valjarji za testenino, lopatami za žito in moko, meteli, piščalkami za otroke in podobnimi stvarmi kakor tudi z- brusi; 4. ) v sremski, baški, beograjski in podunavski oblasti: loneevezci in kotličarji, po rodu iz bivše oravske županije. Te ugodnosti veljajo samo za območje oblasti izven Srbije in Črne goro. V oblastih Srbije in Črne gore smejo krošnjariti privilegirani krošnjarji samo toliko, kolikor je po odredbi člena 24. zakona o radnjama krošnjarjenje dovoljeno s predmeti, na katere se ugodnosti nanašajo. Po odredbi navedenega člena se sme vršiti tudi v oblastih Srbije in Črne gore krošnjarjenje s predmeti hišne industrije, jestvinami in brezalkoholnimi pijačami, knjigami, slikami, novinami, srečkami itd. Člen 4. Krošnjarji iz imotskoga sreza splitske kakor tudi' iz duvanjskega in livanjskoga sreza travniške oblasti uživajo ugodnost, da smejo prodajati v prepovedanih krajih (člen 1.) drobno (galanterijsko) blago, s katerim so po navadi krošnjarili doslej. Ta ugodnost ne velja za krošnjarjenje v obmejnih srezih. Člen 5. V oblastih izven Srbije in Črne gore smejo zahajati krošnjarji na letne in tedenske sejme samo v krajih, kjer krošnjarjenje ni prepovedano. Ta omejitev ne velja za privilegirano krošnjarje, navedene v členih 3. in 4. te naredbe. Na letnih sejmih smejo prodajati krošnjarji v času, dokler traja sejem, svoje blago na odprti stojnici ali stalnem prodajališču. Ob tedenskih sejmih krošnjarjem ni dovoljeno, ponujati svojega blaga na stalni stojnici ali stalnem prodajališču, kakor v lesenjačah, šatorih, na mizah ali na tleh itd. Ob tedenskih sejmih smejo prodajati krošnjarji svoje blago samo gredoč po ulicah ali od hiše do hiše. V oblastih Srbije smejo prodajati krošnjarji ob letnih sejmih in ob tedenskih sejmih dovoljene predmete samo gredoč po ulicah ali od hiše do hiše. Člen 6. V obmejnem srezu se dovoljuje krošnjarjenje samo prebivalcem obmejnega sreza. Ta omejitev se ne nanaša na privilegirane krošnjarje, navedene v členu 3. Za obmejne sreze se morajo smatrati ti-le srezi: 1. ) v ljubljanski oblasti srezi: kastavski, logaški, kranjski, radovljiški in kamniški; 2. ) v mariborski oblasti srezi: dolnjelendavski, gornjegrajski, ljutomerski, mariborski (desni in levi breg), murskosoboški, prevaljski in slovenjgraški; 3. ) v zagrebški oblasti sreza: varaždinski' in lud-breški; 4. ) v primorsko-krajiški oblasti sreza: čabarski in mesto Sušak; 5. ) v osiješki oblasti srezi: virovitiški, slatinski, đurđevški, ddnjomiholjski in valpovski; b.) v splitski oblasti srezi: biograjski, benkovški in krški in sreski ekspozituri v Rabu in Preku; 7. ) v baški oblasti srezi: batinski, dardanski, somborski in subotiški; 8. ) v beograjski oblasti srezi: jašatomiški, veliko-bečkereški do begejskega kanala, velikokikindski, novokanjiški in senćanski; 9. ) v podunavski oblasti sreza: vrški in belocrk-vanski; 10. ) v požarevški oblasti sreza: golubški in ramski; 11. ) v timoški oblasti srezi: zaječarski, timoški, zaglavski, krajinski, negotinski, brzopalanški, kljuški in poreški; 12. ) v niški oblasti srezi: nišavski, lužniški in vla-sotinški; 13. ) v vranjski oblasti sreza: bosiljgrajski in krivo-palanški; 14. ) v štipski oblasti sreza: maleški in carevo-selski; 15. ) v bitoljski oblasti srezi: bitoljski, morihovski, prespanski, ohridski, struški, debarski, strumniški, đevđelijski, dojranski in kavadarski; 16. ) v kosovski oblasti srezi: gorski, prizrenski in podrimski; 17. ) v zetski oblasti srezi: đakoviški, andrijeviški, podgoriški in’barski. Člen 7. Ob krošnjarjenju so odločilne odredbe, predpisa^ ne z odločbo ministra za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1925., št. 12.018/III, in razglašene v «Službenih Novinah» z dne 18. januarja 1926., št. 12/IV,* kakor tudi odredbe členov 9., 10. in 23. uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, razglašene v «Službenih Novinah» z dne 9. maja 1928., št. 104/XXXITI.** Člen 8. Krošnjarska dovolila se izdajajo samo na obrazcih, ki jih natisne v ta namen ministrstvo za trgovino in industrijo. * Uradni list z dne 27. januarja 1926., št. 36/8. ** Uradni list z dne 26. maja 1928., št. 167/51. Kolikor so natisnila podrejena oblastva v lastni izdaji obrazce za. ta dovolila, je dopustno, nadalje izdajati dovolila na njih, dokler se ne porabi vsa nabavljena zaloga. Člen 9. Ta naredba stopi v veljavo čez 15 dni od dne, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Ko stopi v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo. V Beogradu, dne 27. junija 1928.; št. 14.401/III. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 267. Na podstavi §§ 2. in 15. uredbe o ustroju ministrstva za notranje posle predpisujem to-le; Uredbo o ustanovitvi in ustroju komisije za ureditev uprave.* Ustanovitev. Ölen 1. Za vse posle glede sistematične ureditve notranje uprave se ustanavlja v območju ministrstva za notranje posle kolegialno telo, ki se nazivlje: «Komisija za ureditev uprave». Ustroj. Člen 2. Komisija za ureditev uprave je kolegialna naprava z določeno strokovno nalogo; sestavlja jo največ deset rednih članov. Komisiji načeluje njen predsednik, ki jo vodi, izvršuje njene sklepe in opravlja vse tekoče posle. Poleg predsednika obstoji za izvrševanje komisijskih sklepov in opravljanje odrejenih poslov poseben izvrševalni odbor komisije, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik in člana izvrševalnega odbora morajo biti višji uradniki iz območja ministrstva za notranje posle. Člen 3. Če zahteva posebni značaj naloge, postavljene komisiji, sme pozvati komisija na sodelovanje v poedinih poslih kot izredne člane osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 4. ter imajo specialno izobrazbo za rešitev dotičnega vprašanja. V tem primeru imajo izredni člani iste pravice kakor redni člani. Člen 4. Člani komisije smejo biti izključno praktiki in strokovnjaki, ki imajo izkušnje v izvrševanju upravne službe ter so se odlikovali kot taki z uspešno ■prakso ali so dokazali z znanstvenim delovanjem korenito znanje o državnoupravni stroki. Člen 5. Redne člane komisije imenuje minister za notranje posle. Na koncu vsakega tretjega leta se izpraznita dve mesti rednih članov komisije z žrebanjem; toda minister za notranje posle sme, ko dopolnjuje komisijo, iznova imenpvati za člana osebi, ki sta izpadli z žrebanjem. Člen 6. Predsednika komisije postavlja minister za notranje posle, ki tudi odreja člana izvrševalnega odbora. Področje. Člen 7. Komisiji za ureditev uprave se nalaga skrb za sistematično urejanje notranje administracije in odrejanje potrebnih ukrepov za uprostitev, racionalno vzdrževanje roda in dosezanje čim boljšega uspeha v upravi. Zlasti se nalaga komisiji: 1. ) da določi in po potrebi razširi delovni program v okviru svojega področja; 2. ) da proučuje upravno službo, spoznava nedostatke, odpravlja v skrbi za uprostitev administracije te nedostatke in izboljšuje poslovanje s preventivnimi ukrepi, odnosno predlaga represivna sredstva; 3. ) da vpošteva potrebe napredovanja in sodobnega izpopolnjevanja administrativne službe ter podaja primerne predloge; 4. ) da proučuje in spoznava upravno službo v tujih državah, nabavlja in vodi v evidenci sodobno strokovno književnost in novine, veljavne pri nas in v inozemstvu, kolikor se nanašajo na poedine grane notranje uprave; 5. ) da regulira izključno z občimi normativnimi predpisi sporna vprašanja, ki se nanašajo na uporabljanje poedinih zakonskih predpisov v praksi, kakor tudi nerešena vprašanja, za katera ni enotnih predpisov, kolikor ne spadajo pod normiranje po zakonodajni poti; 6. ) da pripravlja in izdeluje predloge zakonov, uredb, pravilnikov in normativne predpise, ki se nanašajo na organizacijo notranje uprave ali vobče na fprmalno administrativno pravo; 7. ) da se udeležuje pri izdelovanju drugih predlogov zakonov in uredb, ki se pripravljajo v poedinih oddelkih ministrstva za notranje posle; 8. ) da se udeležuje pri izdelovanju predlogov zakonov in uredb, ki se pripravljajo v drugih resor-tih, če je normirano gradivo v zvezi z občeupravno službo; 9. ) da oddaja mnenja o predlogih zakonov in uredb, ki jih je proučila zlasti s stališča kodifika-torske tehnike, enotnosti upravnih načel, izraženih v njih, soglasnosti in skladnosti glede na organizacijsko strukturo administrativnih oblastev; 10. ) da oddaja mnenja o vseh vprašanjih načelne važnosti in upravnostrokovnega značaja, in sicer ali po lastni iniciativi ali pa kadar se to zahteva; 11. ) da opravlja po posebni naredbi ministra za notranje posle tudi druge upravnostrokovne posle. Poslovanje. Člen 8. V okviru svojega področja rešuje komisija posle v plenarnih sejah, po izvrševalnem odboru ali po predsedniku. Člen 9. Sejo komisije skliče predsednik, kadar pa je predsednik zadržan, član izvrševalnega odbora, ki mu minister za notranje posle odredi sklic. Predsednik komisije določi dnevni red seje, vodi razpravo v njej ter skrbi za uspešno izvrševanje poslov. Komisija sklepa z večino glasov; predlog je sprejet, če ga je usvojila najmanj polovica skupnega števila članov. Člen 10. Posli iz točk 1.), 5.), 6.), 9.) in 10.) člena 7. se morajo reševati v plenarnih sejah komisije; samo v nujnih primerih, zlasti kadar je posel vezan na določen rok, se smejo opraviti posli v seji izvrševalnega odbora. Vendar pa mora biti v tem primeru komisija v prihodnji plenarni seji o tem predmetu obveščena, da lahko poda svoje pripombe. Vsi ostali posli komisije, kolikor se izrečno ne zahteva mnenje plenuma, odnosno izvrševalnega odbora, kakor tudi vsi posli za pripravo v vsem področju iz člena 7. spadajo v pristojnost predsednika komisije. Predsednik ima pravico, zahtevati o vsakem vprašanju mnenje ali sklep plenuma, odnosno izvrševalnega odbora. Člen 11. V organizatornem ustroju ministrstva se smatra komisija za ureditev uprave za poseben oddelek ministrstva za notranje posle ter je pooblaščena, opravljati posle, ki izvirajo iz področja po členu 7. te uredbe. Minister za notranje posle ji odkaže na predlog predsednika komisije v poslovanje enega glavnega in enega pomožnega tajnika izmed najsposobnejših višjih upravnih uradnikov in ostalo konceptno in pomožno osebje ter odredi zanje potrebne prostore. Člen 12. Vse zahteve in naredbe komisije v okviru njej odkazanega področja, namenjene kateremukoli ob-lastvu ali katerikoli napravi, se pošiljajo v imenu ministra za notranje posle; vsi uradi, zlasti tudi vsi oddelki tega ministrstva morajo kar najtočneje la najhitreje postopati po njih. Člen 13. Komisija za ureditev administracije ima svoj žig z državnim grbom in napisom: «Ministar unutrašnjih dela, komisija za uređivanje uprave». Ob opravljanju poslov podpisuje komisijo predsednik ali, kadar je zadržan, namestnik, pooblaščen po ministru za notranje posle, tako-le: «Po naredbi ministra unutrašnjih dela predsednik komisije» (podpis). Člen 14. Če se pokaže potreba, sme izdati minister za notranje posle na predlog plenuma komisije za to komisijo poseben poslovni red. V Beogradu, dne 3. julija 1928;; I. br. 1481. Minister za notranje posle: dr. Korošec s. r. 268. Razpis glede tare na mastna olja, ki se uvažajo v lesenih sodih. (Izprememba člena 10. pravilnika o tari in ukinitev razpisa C. br. 24.879/28.)* Na podstavi členov 7. in 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta sem odločil: Leseni sodi iz trdega ali mehkega lesa., ki so pobarvani, a ne lakirani in ne polirani, v katerih se uvažajo: mastna olja iz tar. št. 104. uvozne carinske tarife, rudninska olja za mazanje iz tar. št. 177., točke 4., uvozne carinske tarife, konzistentna. tolšča iz tar. št. 191. uvozne carinske tarife in sirov parafin, se smatrajo po pravilih o tari za običajen zavoj. S tem se ukinja razpis C. br. 24.879 z dne 30. junija 1928.** V Beogradu, dne 30. julija 1928.; C. br. 28.801. . .. Minister za finance: dr. N. Subotič s. r. 269. Odločba glede registriranja garancijskih pisem.*** Da se olajša registriranje garancijskih pisem, določeno s členom 88. zakona o državnem računovodstvu in s členom 24. pravilnika za izvrševanje, določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave», je izdal gospod minister za finance pod I. br. 4364/28 odločbo, da smejo registrirati garancijska pisma, poleg generalnega inšpektorata ministrstva za finance tudi delegacije ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, finančno ravnateljstvo v Splitu in oblastna finančna, direkcija v Novem Sadu; vendar pa morajo izposlovati one banke, ki so upravičene, izdajati garancijska pisma, in žele ukoriščati to odobritev, predhodno pri generalnem inšpektoratu repartiranje kredita, na katerega imajo pravico, izdajati pisma, na ono napravo, kjer namerjajo odslej vršiti registriranje. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 28. julija 1928.; L br. 15.313. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. 0. br. 2832. Razpis učnega mesta za nemščino v zvezi z italijanščino ali francoščino na državni dvorazredni trgovinski šoli v Ljubljani. Na državni dvorazredni trgovinski šoli v Ljubljani razpisujem učno mesto za nemščino v zvezi z italijanščino ali francoščino z nastopom v šolskem letu 1928./1929. Za mesto se. jemljejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete. Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslove na ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, vlože pa najkesneje do dne 12. avgusta 19 28. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. avgusta 1928., št. 178/LVH. ** Uradni list z dne 24. julija 1928., št. 246/69. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. avgusta 1928., št. 178. pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovinske šole v Ljubljani. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1928. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. L. št. 625. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. jnlija 1928. Srez Ostalih Nanovo obolelih Ozdra- velih ! Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tifuznih bolezni. Brežice 1 1 Kočevje 1 « 1 Krško . 1 1 Laško 2 i 1 1 Radovljica .... 2 . 2 Skupaj . 6 1 i 6 Škriatinka. — Scarlatina. Črnomelj .... 15 , 4 11 Kranj 4 . i 3 Kočevje 2 . , 2 Krško 5 1 1 5 Laško 1 1 Litija 1 , , i Ljubljana, srez . . 1 . i I Ljubljana, mesto . 13 5 8 Skupaj . 42 1 11 1 31 Ošpice. — Morbilli. Brežice 1 1 I . Kranj . 8 8 Kočevje . 3 3 Litija 27 14 13 Ljubljana, mesto . \ i 1 1 Logatec 10 10 Novo mesto . . . 3 i 2 Radovljica .... 32 10 31 11 Skupaj . 74 22 48 48 Davica. — Diphteria ct Croup. j Brežice 1 1 ' • 1 2 Kranj 2 • 2 • 1 • Ljubljana, mesto . 1 1 * i Novo mesto . . . 1 , • 1 Radovljica .... 1 . 1 • Skupaj . 6 1 4 • 1 3 Šen. -— Erysipelas. Brežice 1 1 2 Črnomelj .... 1 1 Kranj 1 «. 1 , . Krško 4 1 4 . 1 Skupaj . 7 2 6 1 . 3 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Novo mesto . . . 1 1 • . I 2 Vranični prisad. — Anthrax. Krško 1 • 1 • 1 • V Ljubljani, dne 31. julija 1928. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Vet. br. 634. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 23. do dne 29. jnlija 1928. Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Črnomelj: Butoraj (Velika Lahinja 1 dvorec). Garje. Novo mesto: Žužemberk (Gradence 1 dvorec). Svinjska kuga. Brežice; Rigonce (Rigonce 5 dvorcev), Videm (Sremič 1 dvorec), Zakot (Brezina 3 dvorci). Kočevje; Jurjeviča (Breze 2 dvorca), Koče (Hahdlerji 11 dvorcev), Sodražica (Žigmarice in Podklanc po 1 dvorec). Laško: Laško (Laško 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrunje (Spodnja Hrušica in Zgornja Hrušica po 1 dvorec). Novo mesto: Velika Loka (Korenitka 1 dvorec), Žužemberk (Hinje 2 dvorca, Malo Lipje 1 dvorec). Radovljica: Koroška Bela 1 dvorec). Škofja Loka: Stara Loka (Stara Loka 1 dvorec). Svinjska rdečica. Kamnik: Podgorje (Podgorje 3 dvorci). Laško: Trbovlje (Čeče 6 dvorcev). Ljubljana,' okolica; Borovnica (Dole 1 dvorec), Moste (Novi Vodmat 1 dvorec). Logatec: Rakek (Rakek 2 dvorca). Radovljica; Breznica (Žirovnica 1 dvorec). Čebelna kuga. Ljubljana, mesto: 1 dvorec. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1928. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Fr. Černe s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. U. br. 8239/1. 1684 Razglas. Na podstavi § 5. zakona, z dne 16. julija 1892., avstrijskega drž. zak. št. 202, in pravil, sestavljenih skladno s predpisom § 4. tega zakona, se je vpisala v tukajšnji register pomožnih blagajn «S a most a 1 n o s t», registrirana pomožna blagajna v Mariboru. Namen blagajne je, zavarovati vsakemu članu, ki izvršuje zdržema najmanj osem mesecev po sprejemu redne članske dolžnosti, pravico do izplačila dote v znesku 20.000 Din. Ta znesek se izplača, ako se je poročil član tekom članstva, iz blagajne proti predložitvi uradnega poročnega lista, člansko izkaznice in priznanice oni osebi, ki jo sam določi in ki je navedena v članski izkaznici, ne glede na to, ali je dotična oseba član (članica) pomožne blagajne ali ne. Člani pripravljalnega odbora kot prvega načel-ništva so: predsednik: Josip Štuhec, tvorničar in industrijec, podpredsednik: Rudolf Fabiani, podpolkovnik v p., člana odbora: Josip Cizel, kavarnar, in Janko Cizel, trgovec — vsi v Mariboru. Blagajno zastopa na zunaj predsednik, kadar pa je odsoten, podpredsednik (namestnik), ki podpisuje vse blagajnične odpravke skupno z ravnateljem ali z drugim članom upravnega odbora. V Mariboru, dne 4. avgusta 1928. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r. L. br. 29/28. Gibacje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 31. jnlija 1928. Srez Ostalih 1 Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tifuznih bolezni. Celje 6 6 2 10 Celje, mesto . . . 2 2 Čakovec i 1 Gornji grad . , . i 1 Konjice 1 i 2 Ljutomer .... 1 i 2 Maribor, desni breg 1 i 1 1 I Maribor, levi breg . 4 . 3 1 Maribor, mesto . . 2 1 . 1 1 Ptuj i • 1 Šmarje pri Jelšah . i i • • 1 2 Skupaj . 18 13 7 . 1 24 Griža. — Dvsenteria. Maribor, levi breg . 1 , 1 Slovenjgradec . . 1 • 1 Skupaj . 2 1 • 1 1 Škriatinka. — Scarlatina. Celje 1 1 ■ 1 2 Celje, mesto . . . 1 • 1 1 Dolnja Lendava. . i . 1 1 Gornji grad . . . 8 8 Ljutomer . i 1 Maribor, desni breg 12 . i 11 Maribor, levi breg . 1 . 1 Maribor, mesto . . 2 i 3 Murska Sobota . . 1 1 Prelog 1 17 i 4 13 Ptuj 6 . 3 3 Slovenjgradec. . . 1 1 Šmarje pri Jelšah . 6 6 Skupaj . 40 21 5 5 51 Vranični prisad. — Anthrax. Prelog • 2 • • 1 2 Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Ošpice. - Morbilli. Konjice 1 1 , Maribor, desni breg . 2 1 1 Maribor, levi breg . 2 . 2 Maribor, mesto . . 2 2 4 . Prevalje 1 1 . 2 Ptuj 3 . 3 Slovenjgradec. . . 3 1 2 Skupaj . 12 5 10 7 Davita. — Diphteria et Group. Maribor, mesto . . 2 2 1 . 3 Šen. — Erysipelas. Čakovec 1 1 Maribor, mesto . . i 1 1 1 Prelog 1 . 1 Slovenjgradec . . i • 1 . Skupaj . 2 3 2 3 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Maribor, desni breg i , 1 Ptuj i . , 1 Šmarje pri Jelšah . i . 1 . Skupaj . 3 . 1 • 1 2 V Mariboru, dne 3. avgusta 1928. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. -------------------- Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Št. II—257/6 ex 1928. Razglas. Generalna direkcija državnega računovodstva me je obvestila z razpisom D. R. br. 102.196 z dne 27. julija 1928., da veljajo od dne 1. avgusta 1928. za vsa državna izplačila v tuji valuti ti-le obraču- njevalni tečaji: 1 napoleondor..................Din 219-— 100 francoskih frankov . . . . » 222-65 1 belg.........................» 7-96 100 drahem.......................» 73-90 100 italijanskih lir.............» 298— 100 švicarskih frankov . . . . » 1095-— 100 pezet........................» 937— 100 nizozemskih goldinarjev . . » 2289— 100 danskih kron.................» 1520«— 100 švedskih kron................» 1522-55 100 finskih mark.................» 143— 1 angleški funt................» 276-80 1 egiptovski funt..............» 283-50 1 dolar........................» 56-85 100 romunskih lejev..............» 34-77 100 bolgarskih levov.............» 41-10 1 papirnata turška lira . . » 29— 100 papirnatih turških piastrov . » 29-— 100 češkoslovaških kron . . . . » 168-45 1 avstrijski šiling............» 8-— 1 pengö........................» 9-90 1 zlati zlot...................» 6-37 1 zlata nemška marka ...» 13-57 Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 1. avgusta 1928. Za delegata: Sušeč s. r. Razglasi sodišč in sodnib oblastev. S11/25—18. 1668 Odprava konkurza. Prezadolženec: Ivan Kat z st., posestnik v Slovenski Bistrici. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 11/25—2, o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 26. julija 1928. S 13/27—39. 1669 Odprava konkurza. Prezadolženec: Jakob Vezjak, trgovec v Mariboru. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 13/27—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 26. julija 1928. Cw Ea 322/28—2. 1687 Oklic. Viljemu K a 11 e> n b r u n n e r j u v Welsu je vročiti v pravdni stvari Gregorja Kovača, portirja v hotelu «Meran» v Mariboru, zoper Viljema Kalten-brunnerja v Welsu zaradi 13.137 Din menični plačilni nalog z dne 15. maja 1928., opr. št. Cw Ha 322/28—1. Ker je sedanje bivališče Viljema Kaltenbrunnerja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Fric Ju-ritsch, odvetnik v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek II. a, dne 28. julija 1928. C 117/28—1. 1579 Oklic. Ana Svašnik, preužitkarica v Travi št. 29, je vložila zoper Julijano S v a š n i k o v o, posestnico v Travi št. 29, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi 4454 Din 15 p s pripadki. Ustna razprava se jo določila na dan 2 5. avgusta 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3. Ker je bivališče Julijane Svašnikove neznano, se ji postavlja za skrbnika Ivan Bogataj v Kočevju. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 21. julija 1928. C 118/28—1. 1580 Oklic. Ana Svašnik, preužitkarica v Travi št. 29, je vložila zoper Julijano Svašnikovo, posestnico v Travi št. 29, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi 3422 Din s pripadki. Ustna razprava se je določila na dan 2 5. avgusta 192 8. ob devetih pri tem sočHšču v sobi št. 3. Ker je bivališče Julijane Svašnikove neznano, se ji postavlja za skrbnika Ivan Bogataj v Kočevju. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 21. julija 1928. K 294/28. 1675 Oklic. Ivan Jelačin, veletržec v Ljubljani, ki ga zastopa dr. Alojzij Vrtačnik, odvetnik v Ljubljani, je vložil zoper Jakoba Kranjca, mizarja na Glincah, Tržaška cesta št. 16, v roke skrbniku na čin tožbo zaradi odpovedi stanovanja, Ker je sedanje bivališče Jakoba Kranjca neznano, se mu postavlja za skrbnika Jakob Traun, gostilničar na Glincah št. 18. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II., dne 16. julija 1928. C Ul 946/28—3. 1559 Oklic. Marija Kovačič, posestnica, v Bujah, in nedoletna Marija Kovačič, posestnica istotam, sta vložili zoper Konrada C e r n č i č a, posestnika v Radvanju št. 39, in tovariše tožbo zaradi 8750 Din s pripadki. Prvi narok se je določil na dan 28. avgusta 192 8. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 14. Ker je sedanje bivališče Konrada Černčiča neznano, se mu postavlja za skrbnika, Matevž Gröb-lacher, sodni oficial okrožnega sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 27. junija 1928. C 364/28—2. 1468 Oklic. Dr. Slavko Vesnik, odvetnik v Murski Soboti, je vložil zoper Franca Gyergyeka, polirja v Kovačevcih, tožbo zaradi 4600 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. avgusta 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 18. Ker je sedanje bivališče Franca Gyergyeka neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Artur Geiger, odvetnik v Murski, Soboti. Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II., dne 29. junija 1928. T 66/28—2. 1670 Uvedba postopanja za dokaz smrti. Marija Horvat iz Dolnjelendavskih goric, naposled poljska delavka na marofu Nemščaku v Iža-kovcih, rojena dne 27. aprila 1889. v Dolnjelendavskih goricah, se je hotela nekega večera v mesecu decembru 1917. prepeljati z drugimi vred z brodom čez Muro. Brod se je potopil in pri tem so utonili vsi, razen neke Marije Vučkove. Truplo Marije Horvatove je bilo najdeno dne 26. marca 1918. ter se je pokopalo dne 28. marca 1918. na pokopališču v Štrigovi. Ker je potemtakem verjetno, da je Marija Horvat res umrla, se uvaja na prošnjo Jožefh Horvata, posestnika v Dolnjelendavskih goricah št, 471, postopanje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj poroča do dne 15. novembra 1928. sodišču o pogrešanki. Po tem roku in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 30. julija 1928. T V 25/28—2. 1676 3—1 Amortizacija. Na prošnjo vdove Ane Turnško v e, trgovke in posestnice v Rečici ob Savinji, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne zavarovalne police, ki jo je prosilka baje izgubila: Zavarovalna polica zavarovalne banke «Slavije» v Ljubljani na znesek 4000 K ali 1000 Din in na ime rajnega moža Antona Turnška. Imetnik te zavarovalne police se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega razglasa, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je zavarovalna polica brez moči. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 25. julija 1928. V 27/28—1. 1665 Amortizacija menice. Na prošnjo Ane Kolarjeve v Spodnji Hudinji št. 45 se uvaja postopanje za amortizacijo baje izgubljene menice, ki so jo izdali dne 20. februarja 1928. Franc Podbregar, Terezija Podbregar in Angela Skamen — vsi v Spodnji Hudinji št. 45 za znesek 50.000 Din. Imetnik te menice se pozivlje, naj jo predloži v 45 dneh od dne tega edikta podpisanemu sodišču, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je menica amortizirana in da nima moči. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek L, dne 25. julija 1928. Nc 244/28—2, 1678 Amortizacija. Na prošnjo Janeza Irgoliča, posestnika v Orebovskem vrhu št. 12, se 'uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Posojilnice v Gornji Radgoni št. 2909 na ime: Janez Irgolič in vinkulirana na geslo «Srce» z vlogo 5296 Din 98 p- Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek L, dne 3. avgusta 1928. E 171/27—8. 1608 Dražb eni oklic. Dne 2 7. avgusta 192 8. ob desetih bo iia licu mesta na Viru št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podrečje, vi. št. 14 (tvorniško poslopje? povsem opremljeno za obratovanje tiskarne, karto-naže in knjigoveznice, stanovanska hiša, gospodarska poslopja in zemljišča v izmeri 7135 m2). K tvor- niškemu poslopju spadajo kot pritekline: kompletna 'električna naprava, kompletna, s stroji opremljena tiskarna, kartonaža in knjigoveznica. Cenilna vrednost: 206.395 Din; vrednost prite-klin: 0:77.140 Din; najmanjši skupni ponudek: 398.166 Din 67 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenero naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II., dne 2. julija 1928. E 216/28—10. 1625 Dražbeni oklic. Dne 2 4. avgusta 1 928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Dedja vas, vi. št. 5 (hiša št. 2, 2 vinograda [1 izsekan, 1 sedaj pašnik], pašnik, travnik in njiva). Cenilna vrednost polovice: 4293 Din 25 p; najmanjši ponudek: 2863 Din. Površinska mera: 53 a 41 m2. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II., dne 20. julija 1928. E 334/28—10. " 1651 Dražbeni oklic. Dne 2 9. avgusta 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bukovje, vi. št. 35 (hiša št. 17, gospodarsko poslopje, vrt, vinograd, 4 njive, travnik, pašnik in 4 gozdi). Cenilna vrednost: 11.999 Din 60 p; vrednost pri-teklin: 469 Din; najmanjši ponudek: 8000 Din. Površina: 2 ha 68 a 41 m2. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča'. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II., dne 26. julija 1928. E 383/28—9. 1643 Dražbeni oklic. Dne 6. s e p e m b r a 19 2 8. ob devetih bo pri pddpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gabrje, vi. št. 209 (hiša «Mlekarska zadruga» z dvoriščem in drvarnico; površina: la 81% m2; breme: služnost stanovanja, rabe in užitka Marije Križančeve, četrtinka). Cenilna vrednost: 20.485 Din; vrednost priteklin: 4060 Din; najmanjši ponudek: 13.657 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II., dne 26. julija 1928. E 860/28—9. 1503 Dražbeni oklic. Na predlog Južnoštajerske hranilnice v Celju bo dne 5. septembra 1 9i 2 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Klanec, a) vi. št. 66: hiša z gospodarskim poslopjem in priteklino, cenilna vrednost 14.623 Din, zemljišča, cenilna vrednost 14.294 Din 40 p; b) vi. Št. 26: travnik, cenilna vrednost 1381 Din 50 p — skupaj 30.298 Din 90 p, po odbitku služnosti zajemanje vode v znesku 200 Din torej 30.098 Din 90 p; najmanjši ponudek 21.000 Din. K nepremičnini ad a) spadajo te-le pritekline: stiskalnica in razno gospodarsko orodje v skupni cenilni vrednosti 2723 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 3010 Din. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 14. junija 1928. E 1183/28—9. 1609 Dražbeni oklic. Na predlog Frančiške P i r k e r j e v e v Zavodni pri Skalni kleti, po drju. Antonu Ogrizku, odvetniku v Celju, bo dne 2 3. avgusta 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št.'4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 470: hiša, cenilna vrednost 4000 Din, zemljišče, cenilna vrednost 3355 Din — skupaj 7355 Din; najmanjši ponudek 4903 Din 32 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 735 Din 50 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 30. junija 1928. E 57/28—7 in 235/28—11. 1615 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 bo dne 18. avgusta 1928. dražba nastopnih nepremičnin: 1. ) ob devetih: zemljiška knjiga. Livold, vi. št. 320 in 360, cenilna vrednost 15.294 Din, najmanjši ponudek 10.196 Din; 2. ) ob desetih: zemljiška knjiga Mahovnik, vi. št. 73, cenilna vrednost 33.242 Din, najmanjši ponudek 22.161 Din 32 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 17. julija 1928. E 771/27. x - 1642 Dražbeni oklic. Dne 16. avgusta 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba do polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Zdole, vi. št. 322. Cenilna vrednost: 20.190 Din 45 p; vrednost pri-teklin: 120 Din; najmanjši ponudek: 13.461 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 7. julija 1928. E 281/28. 1619 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podsreda, vi. št. 151. Cenilna vrednost: 52.116 Din 55 p; vrednost priteklin: 1280 Din; najmanjši ponudek: 34.746 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne) 11. julija 1928. E 246/28. 1644 Dražbeni oklic. Dne 2 2. avgusta 1 928. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Jesenice, vi. št. 92, 180, 450, 490, 492 in 643 (3 hiše z gospodarskimi poslopji, žaga, tvornica in zemljiške parcele), in zemljiška knjiga za katastralno občino Gozd, vi. št. 50 in 90 (polovica hiše z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami). Cenilna vrednost: 602.087 Din 50 p; vrednost priteklin: 47.700 Din; najmanjši ponudek: 304.126 Din 80 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 25. julija 1928. E 320/28—5- 1626 Dražbeni oklic. Dite 3 0. avgusta 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Krško, vi. št. 143 (hiša, njiva, travnik in vinograd). Cenilna vrednost: 33.000 Din; najmanjši ponudek: 22.000 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 20. julija 1928. E 356/28—6. 1627 Dražbeni oklic. Dne 3 0. avgusta 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Bučko, vi. št. 464 (hiša št. 4 v Dulah, gospodarsko poslopje, njive, gozdi in travniki). Cenilna vrednost: 50.000 Din; najmanjši ponudek: 33.333 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 21. julija 1928. E 3748/28—6. 1506 Dražbeni oklic. Dne 2 4. avgusta 1928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Križ, vi. št. 4. Cenilna vrednost: 54.950 Dm 15 p; vrednost priteklin: že všteta v cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: 36.634 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 25. junija 1928. E 3665/28—4. 1515 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 192 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Magdalena, vi. št. 327. Cenilna vrednost: 104.253 Din 50 p; najmanjši ponudek: 52.126 Din 75 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe; je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 29. junija 1928. E 3966/28—8. 1516 Dražbeni oklic. Dne 2 4. avgusta 1 928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selnica ob Muri, vi. št. 2. Cenilna vrednost: 37.662 Din 80 p; vrednost pri-teklin: 60 Din; najmanjši ponudek: 25.150 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 30. junija 1928. E 2737/28—9. 1617 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1 92 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozjak, vi. št. 21. Cenilna vrednost: 1,304.141 Din 10 p; vrednost priteklin: 122.700 Din; najmanjši ponudek: 951.227 Din 40 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 5. julija 1928. E 4131/28—8. 1519 Dražbeni oklic. Dne 2 4. avgusta 1 928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št, 712. Cenilna vrednost: 32.522 Din 40 p; najmanjši ponudek: 16.261 Din 20 p. Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 6. julija 1928. E 3551/28—7. 1606 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1 928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št.' 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 4: 1.) hiša v Studencih, Na obrežju št. 71, pritlična, zidana, z opeko krita, gospodarsko poslopje z obokanim hlevom, skednjem, kletjo, svinjakom in kolnico, nadalje z opeko krita drvarnica, cenilna vrednost: 109.500 Din; 2.) zemljiške parcele (vrt, travniki, pašniki, njive, gozdi, jama za pridobivanje gramoza, cesta in pot v skupnem obsegu 5 ha 14 a 19 m2), cei-nilna vrednost: 51.390 Din 75 p; najmanjši ponudek: 67.380 Din 25 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 10. julija 1928. E 102/28—9, E 110/28—11, 1304 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 bo dne 3 0. avgusta 1 928. ob osmih dražba nastopnih nepremičnin: 1.) zemljišča vi. št. 514, katastralna občina Semič, cenilna vrednost 1860 Din, najmanjši ponudek 1240 Din; 2.) zemljišča vi. št. 96 in 1/54, vi. št. 221, kata-stralna občina Radoviča, cenilna vrednost 35.140 Din, najmanjši ponudek 23.427 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 8. julija 1928. E 163/28—9. 1622 Dražbeni oklic. Dne 2 8. avgusta 1 928. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bojanja vas, vi. št. 153 in 167. Cenilna vrednost: 22.520 Din; najmanjši ponudek: 15.014 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 17. julija 1928. E 578/28. ' 1632 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerovec, vi. št. 258. Cenilna vrednost: 32.650 Din; vrednost priteklin: 250 Din; najmanjši ponudek: 21.767 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 14. julija 1928. E 461/28—6. 1518 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 1928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Radovljica, vi. št. 51 (hiša št. 24 v Radovljici). Cenilna vrednost: 75.750 Din; najmanjši ponudek: 37.875 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri Sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II., dne 9. julija 1928. E 351/28—7. 1616 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 1 9 28. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepre-mičnin; zemljiška knjiga Bohinjska Češnjica, vi. št. 534. Cenilna vrednost: 3500 Din; najmanjši ponudek: 2334 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II., dno 17. julija 1928. E 1052/27—30. 1637 Dražbeni oklic. Dne 2 8. avgusta 1928. ob devetih bo na licu mesta na Selu st. 16, pošta Žirovnica pri Ra- dovljici, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zabreznica, vi. št. 121 (hiša št. 16 in gospodarsko poslopje št. 16 a na Selu z drugimi gospodarskimi poslopji, salonom in 18 zemljiškimi parcelami). Cenilna vrednost: 501.335 Din; vrednost priteklin: 1647 Din; najmanjši ponudek 334.223 Din 33 p pri celotnem posestvu, pri posameznih skupinah pa dve tretjini cenilne vrednosti za posamezne skupine. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II., dne 24. julija 1928. E 242/28—3. 1353 Dražbeni oklic. Dne 2 4. avgusta 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Poljane, vi. št. 143. Cenilna vrednost: 16.840 Din; najmanjši ponudek: 11.227 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Škofji Loki, dne 12. junija 1928. E 242/28. 1235 Dražbeni oklic. Dne 2 3. a v gusta 1 92 8. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Tešovo, vi. št. 70, in zemljiška knjiga za katastralno občino Prekopo, vi. št. 191. Cenilna vrednost: 84.809 Din; vrednost priteklin: 754 Din; najmanjši ponudek: 56.540 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbet, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaivljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II., dne 14. maja 1928. E 255/28. 1614 Dražbeni oklic. Dne 2 3. avgusta 1 9 28. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču, v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Polzelo, vi. št. 97 (hiša, gospodarsko poslopje in zemljišče). Cenilna vrednost: 141.390 Din; vrednost priteklin: 3649 Din; najmanjši ponudek: 96.692 Din 68 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II., dne 20. junija 1928. Razglasi raznih uradni in oblastev. Razglas o prodaji saharina.* Uprava državnih monopolov ima na prodaj preko 5500 kg saharina z razno stopnjo sladkobe. Saharin prodaja ob naslednjih pogojih: 1.) Prodajna cena saharinu je 2-80 dolarjev za 1 kg s sladkobo 55(0 °, prodajna cena saharinu z manjšo stopnjo sladkobe pa procentualno manjša. Poleg kupne cene mora plačati kupee dotično carino iz tar. št. 231. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in monopolno takso po členu 6. zakona o monopolu na umetna sladila kakor tudi občinsko trošarino. 2. ) Kupec se mora zavezati, da predela in vloži kupljeni saharin v ovojke po 5, 10, 25, 50, 100, 250 in 500 g čiste teže; toda vsaka škatlica in vsak ovojek mora imeti njegovo etiketo s točno označbo čiste teže, stopnje sladkobe, ustrezne količine sladkorja in cene, ki ne sme biti večja od 5 dinarjev po kilogramu in stopnji sladkobe. Razen tega morajo biti škatlice in ovojki ožigosani z mokrim žigom uprave državnih monopolov ali pristojnega monopolnega inspektorata, opremljeni s podpisom enega člana komisije kakor tudi s kupčevim podpisom in oviti z banderolo brez vrednosti za cigaretni papir posebe in skupaj. 3. ) Nadalje se mora kupec zavezati, da prepusti ob svojih stroških vse predelovanje, vkladanje, žigosanje in banderoliranje komisiji, ki jo sestavljajo: en kemik in en komercialni uslužbenec uprave državnih monopolov ali oblastnega monopolnega inspektorata in en organ finančne kontrole v kraju kupčeve delavnice. Rok za prijavo je mesec dni od dne prvega razglasa v «Službenih Novinah». Ponudbe se morajo poslati upravi državnih monopolov — oddelku za prodajo. Natančnejša obvestila dobivajo interesenti v pisarni uprave državnih monopolov —i pri oddelku za prodajo. Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu; M. P. br. 24.443/28. Št. 5478/1928 in 6616/1928. 1672 Razglas. «D o m», stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, r. z. z o. z., in «Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. v L.jubljani, uživata po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 1. avgusta 1928. za čas, dokler veljajo njiju sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 31. julija 1928. Št. 921/28. 1671 Objava. Po § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Stanislav Žitko z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1928. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r. Št. 33.298/Y—1928. . 1667 3—1 Razglas o ;pleskanju železnih mostov v območja zagrebške železniške direkcije. Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno ofertno licitacijo za obnovitev namaza železniških železnih mostov na dan 6. septembra 1928., in sicer po nastopnih progah: 1. ) proga Kloštar-Koprivnica z okoli 547 m2 popleskane površine v proračunjeni vsoti............. 10.940 Din, 2. ) proga Caprag-Karlovac z okoli 3856 m2' popleskane površine v proračunjeni vsoti............. 77.120 Din, 3. ) proga Dobrijin -Jkinjaluka z okoli 2098 m2 popleskane površine v proračunjeni vsoti............. 41.960 Din, 4. ) proga Zaprešić-Čakovec z okoli 6495 m2 popleskane, površine v proračunjeni vsoti............ 129.900 Din, 5. ) proga Bjelovar-Virovitica z okoli 686 m2 popleskane površine v proračunjeni vsoti............. 13.720 Din, skupaj . . 273.640 Din. Pleskanje mostov se odda po poedinih progah; zato se morajo postaviti v ponudbi za vsako poedino Progo posebne cene. Dela se morajo začeti na vsaki poedini progi v osmih dneh od dne, ko se firma obvesti, da se ji je delo oddalo; rok za njih dovršitev na poedinih progah pa je najkesneje do dne 15. novembra 1928. Ponudbe je treba napisati na obrazcih, ki jih je za to posebo izdelala direkcija državnih železnic. Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del lahko vpogleda j o interesenti pri gradbenem oddelku v II. nadstropju, soba št. 69, vsak delavnik med uradnimi urami; lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako na njem: «Ponudba za pleskanje železnih mostov na dan 6. septembra 1928. ponudnika N. N.» (ime in priimek). Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji. Licitacija se bo vršila ob 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti po odredbah člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v' Zagrebu kavcijo 5 % ponujene vsote. 0 položeni kavciji izda blagajna rever z, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Li-citanti se opozarjajo, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, po katerih je treba izvesti predmetna dela, in da pristajajo, dražiti po njih. Direkcija državnih železnic v Zagrebu, dne 31. julija 1928. Št. 5269. 1591 3—2 Razglas o licitaciji. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem poprav starega stanovanskega prizidka in klo-nice (garaže) gradbeno direkcije na Viču prvo javno pismeno ofertno licitacijo. Licitacija se bo vršila dne 18. avgusta 192 8. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani. Natančnejši razglas o licitaciji glej v Uradnem listu 72 z dne 1. avgusta 1928. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 30. julija 1928. Št. 5344. 1595 3—2 Razglas o licitaciji. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dobave in instalacije centralne kurilne naprave v poslopju poštne hranilnice v Ljubljani javno pismeno ofertno licitacijo. Licitacija se bo vršila dne 2 7. avgusta 192 8. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani. Natančnejši razglas o licitaciji glej v Uradnem listu 73 z dne 4. avgusta 1928. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 30. julija 1928. Št. 1396. 1673 Razglas. •Ker prva javna pismena licitacija za popravo lesenega mostu čez Savo v Litiji ni uspela, se razpisuje ponovna licitacija na dan 2 8. avgusta 1 9 28. ob 11. uri ob istih pogojih, Id so bili objavljeni v Uradnem listu 61 z dne 26. junija 1928. Gradbena sekcija v Ljubljani, dne 1. avgusta 1928. Št. 46/16. Razglas. Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. julija 1928.: 1 denarnica, v njej 140 Din, 10 avstrijskih šilingov, 1 potni list in 1 šolska legitimacija, oboje na ime: Anton Bajec; 1 denarnica s 1800 Din; 1 denarnica z raznimi računi; 1 denarnica z 230 Din; 1 denarnica z 960 Din; 1 siva ženska torbica, v njej ena denarnica z okoli 12 italijanskimi lirami in 80 Din, 1 zlat prstan brez kamenčka in nekaj drugih predmetov brez vrednosti; 1 listnica, v njej 1 legitimacija in posetnice na ime: Müller Štefanija, 1 slika, razni naslovi in 26 Din; 1 listnica, v njej 600 Din in več računov, med njima eden, ki ga je izdala firma Schneider & Verovšek; 1 ženska torbica, v njej ena železniška legitimacija na ime: Anica Vrbnjak in nekaj predmetov brez vrednosti; 1 ženska torbica, v njej 180 Din in več listin; 1 vojaška listina na ime: Primožič Maks; 1 zlat ženski prstan s 7 diamanti; 1 zlata zapestnica v obliki verižice; 1 zlat ženski prstan s safirom; 1 srebrna ura znamke «Chor-tibar Watt» s pozlačeno verižico; 1 moška nikljasta žepna ura znamke «Anker»; 1 moška nikljasta ura, na katere okrovu je vdelan državni grb; 1 ženska ura z dvojno verižico (na okrovu ure je vrezana spominčica); 1 srebrna tobačna doza z monogra-mom E. C.; 1 jugoslovanski potni list št. 827/28 na ime: Maurič Karel; 1 otroški športni suknjič iz kri-žastega blaga; 2 otroška plašča in 1 volnena deška jopica; 1 svetlosiv ženski plašč; 1 črn klotast moški dežnik; 2 bankovca po 1000 Din; 90 Din v bankovcih po 10 Din; 270 Din v bankovcih (2 po 100 Din in 7 po 10 Din); 300 Din v bankovcih (2 po 100 Din in 10 po 10 Din); 1 polnilno pero znamke «Penkala»; 1 zavitek, v njem nekaj ženske obleke in perila, 1 par ženskih čevljev, 1 ročna torbica z okoli 70 Din in 1 železniška legitimacija na ime: Zofka Podboj; 300 Kč; 1 rjava usnjena listnica, v njej razni dokumenti in spisi o vojni škodi in 1 železniška legitimacija na ime: Jakob Dolinar. Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne dne 31. julija 1928.: 1 zlat uhan; 1 par moških galoš; 1 par sivih ženskih čevljev; 2 dekliški krili in 1 otroški predpasnik; 1 dežni plašč; 1' kolesna karbidna svetiljka; 1 torbica za akte, v njej več razglednic in reklam firme: «Carl de Gregorio, Ljubljana, Ježica»; en ženski klobuk in 1 par rokavic; 1 solnčnik; 1 ročna torbica z večjo vsoto denarja; 1 ročna torbica z manjšo vsoto denarja; 1 prazna ročna torbica; ena. kolesarska zračna sesaljka; 1 dežnik; 1 zavitek, v njem 1 ženska jopica, 1 ženska bluza, 1 žensko krilo, 2 para nogavic in 2 srajci; 1 zavitek, v njem 1 par nogavic, 1 pas in 1 ženski ovratnik; 1 moška žepna ura. — V hotelu «Unionu» pozabljeni predmeti: 2 klobuka, 1 čepica, 5 parov rokavic, 1 ovratni šal, 1 par galoš, 3 dežniki, 3 palice, 2 denarnici in 1 ročna torbica z manjšimi vsotami denarja, 1 zlat uhan, 7 ključev in nekaj drugih predmetov brez vrednosti. — V železniških, vozovih so se našli ti-le predmeti: 3 športne čepice, 4 dežniki, 8 klobukov (ženskih in moških), 1 ročni kovčeg, 2 kolesarski zračni sesaljki, 9 zavitkov z raznimi predmeti, 7 palic, 1 površnik, 1 kolo, 1 fotografsko stojalo, 1 par copat, 2 ženski jopi in 1 pelerina. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 31. julija 1928. Št. 996/L.—3. 1664 Razglas. Podpisano županstvo razglaša, da se bo oddajal občinski lov politične občine Libelič, sestoječ iz katastralnih občin Libelič, Libeliške gore, Črneč, Crneške gore in dela Gradiča, v skupni površini 2082 ha 15 a Im2 na javni dražbi v zakup za prihodnjo petletno dobo, t. j. za čas od dne 1. septembra 1928. do dne 31. marca 1933. Dražba se bo vršila dne 2. septembra 1928. ob 14. uri v občinskem uradu v Libeličah. Izklicna cena je 2000 Din; vadij, ki ga je treba položiti pred začetkom dražbe, pa znaša 200 Din. Če se lov, oddan v zakup, med najemno dobo poveča ali zmanjša, se zakupnina v istem razmerju zviša ali zniža, Dražbeni pogoji so javno razgrnjeni na vpogled v občinskem uradu v Libeličah. Županstvo v Libeličah, dne 9. julija 1928. Razne objave. Št. 29.541—1928. 1663 Natečaj. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za postopna izpraznjena mesta: 1.) za mesto direktorja konceptne stroke kategorije A, položaja II., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 36.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 2. ) za mesto referenta zdravniške ' stroke kategorije A, položaja VIL, s sistemizirano letno plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 12.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 3. ) za mesto uradnika računske stroke kategorije B, položaja IV., s sistemizirano letno plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 24.600 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 4. ) za mesto referenta matematično-statistične stroke kategorije A, položaja IV., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 24.600 Din ki s pripadajočo krajevno in rodbinsko doldado; 5. ) za mesto uradnika pisarniške stroke kategorije C, položaja VIII., z letno sistemizirano plačo 9600 Din, z letno položajno plačo 9000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 6. ) za mesto služitelja kategorije D, položaja X., za zdravilišče v Brestovcu, z letno sistemizirano plačo 8400 Din, z letno položajno plačo 4200 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 7. ) za bolničarsko mesto kategorije D, položaja IX., z letno sistemizirano plačo 8400 Din z letno položajno plačo 7200 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado. Pogoji za namestitev so: 1. ) Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora biti vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku; 2. ) imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 3. ) dovršiti je moral 18. leto, star pa ne sme biti nad 40 let, razen če je bil prej, v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi; 4. ) biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu, ne v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja in obsojen ne sme biti pravnomočno s sodbo rednega sodišča zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja, nadalje ne obsojen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo; 5. ) službovanje pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugem zavodu za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi mu ni smelo prestati iz vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 6. ) imeti mora: a) za mesto, razpisano pod točko 1.), popolno fakultetno izobrazbo, če pa je nima, mora dokazati sposobnost za samostalno izvrševanje konceptnih poslov, popolno znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev kakor tudi obče orientacije o socialnem zakonodajstvu, obče znanje o organizaciji, upravi, knjigovodstvu in računovodstvu osrednjega urada ali okrožnega urada za zavarovanje delavcev in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci; b) za mesto pod točko 2.) popolno fakultetno izobrazbo, diplomo doktorja vsega zdravilstva in pravico, izvrševati zdravniško prakso v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; c) za mesto pod točko 3.) popolno srednješolsko izobrazbo, če pa je nima, mora dokazati sposobnost za izvrševanje strokovnih poslov, znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci; č) za mesto pod točko 4.) popolno fakultetno izobrazbo; d) za mesto pod točko 5.) dovršene štiri razrede srednje šole, če pa je nima, mora dokazati sposobnost za izvrševanje strokovnih poslov in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci; e) za mesti pod točkama 6.) in 7.) najpotrebnejšo pismenost. Če bi se izbral za mesto, navedeno pod počko 1.), uradnik tega zavoda, se razpisuje obenem natečaj za mesta nižjih položajev, eventualno izpraznjena s tem izborom. Prošnji mora priložiti vsak prosilec: rojstni list, izpričevala o domovinstvu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdila o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi \ojaške obveze. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpričevalom, ki ga je izdal državen ali drug javen dispanzer ali zdravnik specialist za tuberkulozo. Vse ostale pravice in dolžnosti so določene s službenim pravilnikom za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega dne 22. avgusta'1928. ob dvanajstih. Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, dne 1. avgusta 1928. Št. 29.898/1928. 1674 Razglas o licitaciji. V uradnih prostorih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ulica br. 3, III. nadstropje, se bo vršila dne 18. avgusta 19 2 8. ob desetih javna pismena ofertna licitacija za dobavo koksa za centralno kurilno napravo v njegovi zgradbi v Zagrebu. Ponudbe se morajo glasiti na celokupno dobavo 25 vagonov koksa za centralno kurilno napravo. Ponudbe je treba opremiti s kolkom za 10O Din ter jih izročiti v zapečatenem zavitku do označenega roka v vložišču osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Na zavitek je treba zapisati: «Ponudba za dobavo koksa po licitacijskem razglasu št. 29.898/1928.». Jamčevino v znesku 5 % za domače državljane, 10 % pa za inozemce, mora položiti vsak ponudnik pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in vročiti potrdilo o tem komisiji, preden se začno odpirati ponudbe. Za jamčevino lahko služijo: 1.) nevinkulirane vložne knjižice velike banke ali gotovina; 2.) državni vrednostni papirji, računjeni po nominali; 3.) vložne knjižice Državne hipotekarne banke, zastavnice ali komunalne obveznice, ki jih je proglasil minister za finance za sposobne kot kavcijo in jim priznal pu-pilarno varnost, vse po kurzni vrednosti, toda ne preko nominale; končno 4.) garancijsko pismo prvovrstnega denarnega zavoda, registrirano pri generalnem inšpektoratu ministrstva za finance, samo kot začasna kavcija, ki se mora v osmih dneh zamenjati za eno izmed ostalih omenjenih kavcij. Komur ostane dobava, mora to jamčevino ob podpisu pogodbe zvišati na 10 % (inozemci na 20 %) proračunjene vsote. Ponudbi morajo priložiti dražitelji pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih. Vsak ponudnik mora predložiti pismeno potrdilo svoje pristojne trgovsko-obrtniške zbornice, svojega esnafa ali sindikata o pravici, da se sme udeleževati javnih licitacij. Zaslužek se bo izplačeval na priznanico, opremljeno s kolkom za 0-5 % one vsote, ki se dvigne; pri končnem obračunu pa plača podjetnik 1 % pogojene vsote kot državno pristojbino za pravni posel. Ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem, in ponudbe, ki prispejo naknadno ali brzojavno, se ne bodo jemale v poštev. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ni zavezan, sprejeti noifcne, niti ne najcenejše ponudbe in tudi ne obrazložiti svojega postopanja pri izboru dražiteljev. Podrobne in družbene pogoje dobivajo dražitelji pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu za 15 Din, prav tako eventualno potrebna pojasnila. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, dne 5. avgusta 1928. 1685 Objava. Sklicevaje se na svoj poziv z dne 15. junija 1928., priobčen v Uradnem listu 59 z dne 20. junija 1928. na strani 424., obveščamo one interesente, ki se na navedeni poziv niso zglasili, da smo napravili v zavarovanje njih koristi mi zanje prijavo v zmislu razglasa poštne hranilnice v Beogradu, ki je bil priobčen v Uradnem listu 52 z dne 30. maja 1928., ter izročili podružnici poštne hranilnice v Ljubljani dotične rentne knjižice. Ker pa naši prijavi ni bilo priloženo potrdilo o državljanstvu in domicilu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev upravičencev rentnih knjižic, po-zivljemo one upravičence, ki tega potrdila še niso predložili, naj ga predlože čimprej, in sicer naravnost podružnici poštne hranilnice v Ljubljani, sklice- vaje se na našo prijavo z dne 26. junija 1928., ki smo jo poslali tej podružnici. V L j u b 1 j, a n I, dne 6. avgusta 1928. Jadransko-Podunavska banka, filijala Ljubljana. 1679 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 31. julija 1928. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga...................... 357,375.270-86 Posojila........................... 1.594,836.604-01 Račun za odkup kronskih novčanic 1.062,664.873-70 Račun začasne zamene . . . i. • 294,067.132-27 Dolg države........................ 2.966,355.034-— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov................. 373,258.815-77 „ . 8.786,934.893-61 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano .... 30,000.000— Rezervni fond........................ 11,232.633-07 Novčanice v obteku................ 5.312.504,950— Državni račun začasne zamene . . 294,067.132-27 Terjatve države po raznih računih 239,488.019-77 Razne obveznosti ................... 678,209.125-50 Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde ...... 83,055.870-— 8.786,934.893-61 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. 1662 3—1 Poziv upnikom. Zadružna gostilna v Mar-iboru, re-gistrovana zadruga z' omejeno zavezo, se je raz-družila ter je prešla v likvidacijo. Po § 40. zadružnega zakona se upniki pozivljejo, naj prijavijo terjatve podpisanemu likvidatorju. V Maribor u, dne 1. avgusta 1928. Likvidator: Josip Mislej s. r., pekovski mojster v Mariboru, Koroška cesta št. 21. 1683 Objava. Izgubil sem potni list, ki mi ga je izdal sreski poglavar v Logatcu na ime: Anton Kopač, lesni trgovec v Stari vasi, pošta Žiri, za potovanje v Italijo. Proglašam ga za neveljavnega. Anton Kopač s. r. Jugoslavenska industrija ulja i boja, dioničko drnštvo u Ljubljani. Bilanca za leto 1927. Aktiva: zemljišča Din 25.854-93; zgradbe Din 263.384-14; stroji Din 331.719—; orodje Din 33.355 54 p; prevozna sredstva Din 74.131-60; inventar Din 34.350-30; blagajna Din 18.957-68; dolžniki Din 475.377-20; rimese Din 23.000—; zaloge Din 2,332.422-53; izguba Din 2,151.630-72. Pasiva: delniška glavnica Din 1,250.000—•; rezerva Din 427.626-91; upniki Din 2,286,556-73; trate Din 1,800.000—. Račun izgube in dobička za leto 1927. Upravni stroški Din 1,335.301-87; definitivni od-s razlike na zalogi Din 1,325.255-63; kosmati do-3 de k izračuna blaga Din 675.499-83; prenos izgube leta 1926. Din 166.573-05; izguba z dne 31. deceffl--a 1927. Din 2,151.630-72. Upravni svet. Ta bilanca in ta račun izgube in dobička sta bila priobčena že v Uradnem listu 70 z dne 25. julija 1928. pomotoma pod firmo: «Jub», tovarna barv, družba z o. z. v Dolu pri Ljubljani. 1599 Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani