Politični ogled. Avstrijske dežele. 0 božiči je doba mird. V drugib. časih ia v drugih reččh pozna ae v oSitnem naaem življenji le malo, da živimo v kršč. državi. Veekrat se dozdeva človeku, da vam pozabi goapoda, ki ima jjlitično življenje vee ali manj v svojih rokah, na to, o božiči pa ae ni tako in zato je v tem času še v resnici nekam podoba, da še niamo do cela tudi v tem, kar se tiče politike, brez kršč. čutov. Po tem takem pa bode tudi naš ,,ogled" drugačnji. kakor je po navadi; več ali manj je duh miru, ki prihaja v času proti božiču na vrh. — Pri cesarski rodbini bode brž božič, ne na Dunaji, »,mpak na grašcini -Lichtenegg v gorenji Avstriji, pri mladih zaročencih, M Valeriji in Franci Salvatorji. Tako je vsaj doalej po'doba, kajti Nj. veličanatvi avitli ce3ar in ceaarica dojdeta tje, vaaj za mali čas, če gre kaj vere poročilu, ki ae bere v listih. Tu bode torej pravo, kršč. božieno veaelje. Avatrijanska ljudstva ao veaela o tem veaelji preavetle cesarske rodbine. — Poatava o velicem Dunaji, o zdiuženji vseh predmestij v eno občino, je gotova ter ima že tudi najvišje potrjenje. — Drž. zbor je pretrgal zadnji četrtek avoje aeje, najbrž do meaeca februvarija. Nemski liberalci niso, da-ai so ae grozili, storili v zadnji aeji nič. kar bi vznemirjalo ljudi v tem čaau, dokler ae ne snide na novo drž. zbor. Ravno to pa je nekaj, kar vznemirja nas in vse, ki atojč na atrani konservativnih poslancev. Kaj, če je grof Taaffe zamašil jim jezike, eeš, da ao sedaj tako oni blizo že na vrhu? To je prav lehko in zato ni treba veliko doniišljije — Naše glavno meato, Gradec, je dobilo nov železni most in dali ao ga v ponedeljek, dne 22. decembra v polno rabo, ae ve, da v pričo najviaje goapode naae dežele. Stane pa nad 200.000 gold. To ni malo, posebno pa ae zato ne, ker je atari moat bil dober, brez vse nevarnosti. — Dež predsednik koroški, baron Schmid Zabierov, je odgovoril na neko vprašanje meatnega odbornika v Celovci, barona Hocka, da ima kmetijski minister pravico, če zaprosi slov. društvo ,,Straža" za to, da pokliee tudi iz Kranjskega moža, ki razlaga v društvu slov. kmetom v slov. jeziku kmetijake reei. Ta odgovor je dolgi nos nemakutarjem. — Kakor je to rado, tako ae godi tudi na Kranjakem, nove železaice iz Ljubljane v Kamnik, ki je že gotova pa tudi tiste po Dolenjakem niso vai veseli. Za nekatere bode dobiček, za druge najhitreje zguba. Ni pa ae mogoče izogniti temu, kajti duh časa tirja železnico in pametni gospodarji vedo ai že obrniti vae tako, da jim nova želfznica ne bode dolgo na škodo. — V Gorici je umrl baron Ritter, po rodu Nemec, po obnašanji pa libera- Jec, nasprotnik slov. Ijudstva. — Drž. uradniki v Trstu proaijo, ker je v mestu stanarina visoka, pomoči za njo iz drž kaae. Težko, če «e jim prošnja obneae. — Na Ogerakem živi veliko število judov in kakor ae kaže, imajo že veliko moei tudi do vlade, do miniatrov. Vsled tega je celo mogoče, da vpeije vlada judom na ljubo eivilni zakon, to je, da si vzame lehko jud kriatijanko iu kriatijan judinjo, ae ve, da le v piaarni župana. — V Požunu dobijo novi moat in izroči ga meatu v porabo Nj. veličanatvo svitli ceaar v torek dne 30. decembra. Razume ae, da bode o tej priliki veliko Ijudstva in kar ae lehko aodi, madjarskega bleska. Vunanje države. Žadnje dui so zagnali v Rimu na novo glaa, da so sv. Oče L e o n XIII nevarno zboleli. Na veaelje vaeli vernili kristijanov pa na tem glasu ni bi!o veliko rtsnice, ne vef, kakor da so se av. Oče malo prehladili pa ne tako, da bi jim bilo tieba ai vleči. Pravi ae, da bodo o božiči imeli poseben nagoyor do kardinalov, najbolj glede na preatolni govor kralja Umberta. V tem govoru je bilo precej laake baharije. — Miniater Criapi je odgovoril v italijanakem drž. zboru na vprašanje poal. Pantano, da je koriatno za Italijo, ee ae trgovinska pogodba z Avatrijo podaljša, če ne dalje, vsaj za eno leto, škodo pa bi imela država, ko bi ae ta pogodba pretrgala. Se ve, da je Pantano odmajal na to z glavo, čea: tu sem. ae tedaj vkanil! — Veeina fraucoakih okrajev želi uamiljenih aester v avoje bolnišnice, toda minister notranjih zadev se ustavlja tej želji. Zakaj? To ni težko, da človek ugane, aaj je vaa republika aedaj v rokah framaaonov in le-ti aoviažijo vae. kar še apominja na krščansko vero. — Na Angleakem imajo sedaj nov ,,atrike", in sicer takrat ao uradniki pri irakih železnicah na vrsti, torej možje. ki iuiajo atalno plačilo. Radi pa bi ga nategnili ali to bode težko šlo. Najbrž jih bodo odpuatili. — Nemški cesar aili na to, da se predrugačijo arednje aole ter poatanejo nekam učilnice — za yojake. Ce kje, v nemški državi meri aedaj že dalje eaaa vae le_ na to, da jim vzraste obilo čilih vojakov. Žal, da bode k malu tudi v drugih držayali valed tega treba vse le za vojake. — Na Ruakem se pripravljajo oatre poatave zoper tuje jude ter jim bode treba vdariti jo čez mejo, kamor bode komu mogoče. Da bi jih le ne bilo k nam. v Avatrijo! Tu jib je že doslej vee, kakor do volje. — Rumunaki miniater je izrekel v drž. zboru, da Rumunija ni sklenila vojaške zaveze z Avstrijo, pač pa bode on atoril, ako bo treba, v svojem iaau vse, kar bode Rumuniji na koriat. To se pač pravi, da ae zaveza ni gotova, pa lehko postaue, kedar je bode treba. — Srbak a vlada ne pozna vee ,,kraljice" Natalije, ampak samo še ,,mater kraVja"; tudi ji ne dovoli, do obišče kedaj mladega kralja. — Pri necem turakem otoku ae je pruaka ladija ,,Friderik" razbila na pol, sultan pa je izdal povelje, da se popravi brž ko hrž na turske stroške. To je velika prijazaoat do Prusije! — V Afriki ao si prišli nemški častniki uavskriž in mora bojda Emin paša nazaj, v Nennujo. ker ae ustavlja majorju Wisamannu. Za kaj da jim hodi, to ae doalej ne zna. — Iz severne Amerike izaelijo ae mormouci v M^iko; tu se jim bojda dovoli, da živijo po avoje t. j. v mnogoženstvu. V združenih državah jim to ni več mogoee ter zapadejo ostrim kaznim. — Tiati indijanci, ki ao uatali zoper združene držaye, se še niao udali; bili so ae že atepli z vojaki teh držav, potem pa ao se poakrili v svojih brlogih. Na dolgo jim ne bode to mogoče in je želeti, da se udajo ter najdejo pomiloŠL-enje in pa kruha: zavoljo gladii ao, kakor pravijo, aegli za orožje.