87
Dopisi.
Iz Belaka 5. sušca. — Danes je županija dala z bobnom oklicati, da se nahaja veliko ponarejenih novih dvajsetic med ljudstvom. Podnevi se lahko spoznajo, ker so slabo kovane in se malo svetijo; ponoči se teže spoznajo. Brž ko ne so jih izdajali laški delalci, kterih zdaj cele trume potuje skoz Belak.
Iz doljiie Pulskave 11. marca. ~ Danes smo z veliko častjo, kakor je zaslužil, pokopali prečastitega gosp. Vincenca Novaka, župnika tukajšnjega, enega najiskrenejših rodoljubov na Stajarskem. Po pravici se joče Slovenija na gomili njegovi!
Od Savinske Doline pri Grobelskeni mostu 7. sušca. B. W. (Korist slovenskega jezika.) Nemškutarji čenčajo in nas slepariti hočejo, da se z našim — slovenskim — jezikom ne pride daleč po svetu. Jaz pa pravim, da dalje kakor z nemščino, ker slovanskega -sveta je več kakor nemškega. Vprašam nemškutarje: kam mi več tržujemo in barantamo: ali gori v nemške kraje ali doli na Hrvaško, Srbsko, Turško? Od kod več dobička vlečemo: od zgorej ali zdolej ? .Naj povem le nekaj. Kakor že več let, tako je tudi letos naš prvi trgovec z lesom gosp. Janez Cajnar se peljal po vodi v Zagreb, Sis^ek, Jasenovec, Brod, Mi-trovice, Zemun, Pančova, Sabac, Beligrad. Tam se srbski trgovci shajajo in našim slovenskim trgovcem lepe denarce donašajo. V Mitrovicah je vrli trgovec g. Jakob Tevš. Lepo Vas pozdravljamo, prijatli nam dragi! Kadar voda priteče, zopet se vidimo doli. Za zdaj z Bogom!
V T o minu 10, marca. —r. — Nekdo je po svetu raztrosil novico,  da bi utegnil naš učitelj gosp. D. F.
biti službe odstavljen. Temu se moramo čuditi, ker imamo vrlega učitelja in izvrstnega organista D. F. zelo radi, pa tudi vemo, da so predstojniki in farani ž njim popolnoma zadovoljni. Ni ga tedaj vzroka, da bi se tako govoriti m6glo. — Naj bodo tedaj te vrstice v pojašnjenje vsem, ki so bili zarad tega slabo podučeni.
Iz Notranjskega 6. marca. = Pri nas se pozvedbe za zložbo in napravo večih županij ravnokar vršijo. Kako da se bodo naši župani in zastopniki vedli, to smo si že pred mislili, kajti vsaka vas ima rada svojega župana in v vsaki vasi je več takih, kteri po županovem klobuku hrepene, akoravno njegovih voglov ne poznajo, in jim več škode nego dobička donaša. Skor vse vasi so se izrekle, da hočejo same svojo županijo, češ, da „velika nesreča bo, če nimamo svojega purgermajstra!" Ko bi pa ti „purgermajstri" vedeli, kakošen namen da ima zložba več vasi v eno županijo, gotovo bi se temu ne protistavljali. Prečudno pa je to, da še cel6 od takih strani, od kterih je pričakovati, da podučujejo nevedno ljudstvo, se njihova nevednost nekako moralično podpira. — Rojaci! čem več županij, tem več pisarij — več zmot, toraj tudi več stroškov! *) Zložimo se toraj v kolikor mogoče velike županije, in v malo letih morajo se davki znižati; kajti na to gre, da sami bomo gospodarili se svojim in na svojih tleh v okrožju obstoječih postav, in nam ne bo treba cele trume dražih, pa nam in našej pravični reči nasprotnih uradnikov plačevati. Premislite, da vsak začetek je težak, tedaj tudi ta bo; a z dobro voljo bodemo vse dognali.   Bog z nami!
Iz vremske doline. —k— (Cesarski uradi v Senožečah ali na Razdrtem?) Od kar se je začelo govoriti in pisati, da bode 1867. leta odpravljena c. kr. sodnija in davkarija naša zopet v Senožečah ustanovila, se nam Vremcem težak kamen od srca vali, in onega dne, da moremo v Senožečah, kamor smo od nekada vajeni in nam je najbolj primerno in blizo, zopet naše sodniške in davkarske opravke odpravljati, pričakujemo težko in komaj! Kakor slišimo, gre za to: ali bodo imenovani uradi v Senožečah ali v Razdrtem ustanovi] eni. Da bi se kaj tacega v Razdrtem ustanovilo, to je nam čisto in popolno nezapopadljivo, kajti v prežalostnem spominu so nam Vremcem še leti 1839. in 1840, ko smo bili na Razdrto 18 mesecev, pa menimo da za 18 let vkomisijeni. Tega si pač nikdar več ne želimo. Mi smo si tedaj v trdni svesti, da tako dolgo, dokler Postojna slovi in stoji, se ne more v Razdrtem noben c. kr. urad ustanoviti; kajti Razdrto preblizo Postojne stoji ter nima poslopij ne za urade niti za uradnike pripravnih; ondi je tudi velika nevarnost zaradi ognja, ker je celi kraj se slamnatmi hišami, skednji, štalami itd. namešan; Bog vari ognja! pri kakem vetru, posebno pri burji, ni nobene rešitve mogoče. V Senožečah je vse pripravljeno; ondi se zarad stanovanj, ne samo c. kr. sodnija in davkarija tudi veči uradov lahko precej ustanovi. Trg Senožeče je tudi v druzih ozirih bolj imeniten; tam ste fara in glavna šola ustanovljeni; ondi je soparna pivarnica, ktera bo državi več tisoč goldinarjev na leto vrgla; tam je finančna in žandarmerijska postaja, je gozdni urad itd. itd. Ko bi se nam tedaj c. k. sodnija in davkarija na Razdrtem ustanovila, bi se nam naše stanje stežavilo, ne pa zlajšaio; kajti mi Vremci bi morali čez dva silovita hriba, čez Gaork in Smolevo koračiti. In če načrt, kterega so naši občinski zastopniki v dotični prošnji do si. vlade predložili, pregledamo, bilo bi sodnijsko ustanovljenje na Razdrtem od  druge  strani
*) Že pod Francozom so spoznali  to  in naredili so takrat velike županije, ki so tudi pozneje še bile.                             Vred.
88
še bolj krivično; prosili so namreč: da bi se vasi Gorenje, Bukovje, Predjama, Landol, St. Mihel, Hreno-viee, Gorice in Studenec z 2317 dušami v Postojno vsodnjile, ker so tje bliže, in prav te vasi postonjski sodniji nekaj okrožja dajo; potem ostanejo od razdrške strani za senožeško sodnijo: Razdrto, veliko in malo Ubelsko, Brezje, veliko in malo Brdo, Strane, Slavine, Hruševje, Sajevče, Rakulek in Ormeljice z 2261 dušami; te vasi imajo skupaj do Senožeč 173/8 milj hoda; od senožeške strani imajo pa Senožeče, Laže, Otošče, Potoče, Dolenjavas, Gabrče, Senadole, Gorice, Famle, Britof, doljne in gornje Vreme in Ležeče z 3644 dušami do Razdrtega 19!/8 milj hoda. Kdo toraj more po pravici tirjati, da bi 3644 ljudi 19'/8 milj namesto samo 2261 ljudi samo 17% milj daljave hodilo? Vrh vse dokazane krivice bi pa še znano ubogi prebivalci iz naše vremske in pa senožeške fare proti silni burji čez dva hriba iti morali do Razdrtega, očigled tega, da imajo ljudje iz razdrške strani do Senožeč in skozi Senožeče vsaki teden tudi po dvakrat opraviti, nasproti pa nima naša stran na Razdrtem celo nikakoršnega opravila. Prosilo se je v imenovani prošnji tudi, da bi se košanska fara in suhorska lokalija s 3064 dušami in vrabčevska podfara s 935 dušami v Senožeče vsodnjile. — Izvedeli smo na to, da so občinski zastopniki iz košanske fare na uradno vprašanje izrekli, da nočejo pod Senožeče v sodnijo priti, čeravno bi jim tje dosti bliže nego v Postojno bilo, in to zato ne, ker so tam od nekdaj vajeni, ter le tedaj bi v to privolili, ako bi jih vlada v to silila. Da bi se pa kedaj v sodnijo razdrško podali, to se nikoli ne bo zgodilo, in so naprej protestirali. — Da je Košancem Razdrto od rok, to je resnica; al Senožeče so jim pa prav prav na rokah, kajti nobena vas nima čez 2 uri hoda do tje, v Postojno pa čez 5 ur. Posebno bi tem ljudem cesta do Senožeč jako koristila, kajti ravna in kratka cesta se da iz košanske doline do Senožeč narediti. Čuditi se je, da si. vlada sama na to ne grć, da se košanska dolina z državno cesto pri Senožečah zveze, kajti ta cesta in ona iz Vrabec do Senožeč bili bi iz več ozirov tudi za državo važni; zadnje imenovana bi pa tudi vrhovski dobri vinski kaplji posebno koristila. — Po vsem tedaj bilo bi najbolj pravično, da bi vlada košansko in vrab-čevsko faro v senožeško sodnijo dekretirala, kajti ljudstvo se (tako je povsod) od svojih starodavnih kolovozov, če tudi njemu škodljivih, težko loči, pa je potem hvaležno, ako se prepriča svoje koristi; tukaj bi krajšo in lepo cesto ter manjše stroške imelo; senožeška sod-nija pa bi najbolj skrožena na Kranjskem postala. — Kar pa se tega tiče, da so se zastopniki košanske fare senožeŠki sodniji za sedaj odrekli, gre hvala v prvi vrsti gg. f. B—, in obč. svet. L. D., in zadnjemu posebno zato, ker je naš rojak. Pripravljamo mu svetinjo korenjevo, pripeti pa jo hočemo, kadar ga izvolimo za „kneza obeh far." Daleč bi se vendar košanska dolina spozabila, da si v oddaljenem reškem žlebu županijski urad ustanovi; mi Vremci se gotovo tako ne spozabimo, ker imamo zato sposobnih moči doma dovolj. Mi iz vremske doline tedaj prosimo, naj nam si. vlada zopet našo starodavno sodnijo in davkarijo brž ko je mogoče v Senožečah, županijo pa za vremsko faro v vrem-skem Britofu ustanovi.
V Cirkiiem 12. marca. — Tudi pri nas se je ustanovila narodna čitalnica, ki se bode po velikonočnih praznikih slovesno odprla.
Iz Kamnika. — V petek na dan sv. Gregorija je bil pri nas veliki živinski sejm. Pripeljali so na sejm sila veliko konj, in prodali so jih prav drago. Trgali so se kupci za-nje tako,  da bi  bil človek lahko konja
od voza prodal, s kterim se je pripeljal na sejm. Kar je bilo boljih konj, pokupil je Lah vse, — kar pa je šepastih ali sicer pokvečenih, vse je šlo na Koroško in Gorensko, kjer bojo uboga kljuseta trpinčili za železnična dela, ki se kmalu začno.
Iz Ljubljane. V nedeljo je imel odbor kmetijske družbe sejo, v kteri je c. k. deželno vlado zastopal gosp. Roth, deželne vlade svetovalec, deželni odbor pa pl. dr. K. Wurzbach, deželni glavar. Slo je v tem zboru za to, da se po željah c. kr. ministerstva kmetijstva od 27. decembra 1868. razdelijo iz državnega denarja nakupljeni biki za pleme tako, kakor je kaže razglas v Oglasniku „Novic" v 8. listu. Pa c. kr. ministerskem potrdilu od 3. svečana 1869. 1. se imajo taki biki dajati na deželo tako, da se ozir jemlje na gorensko, dolensko in notranjsko stran kranjsko,, potem pa da so prvi na vrsti poddružnice kmetijske in pa občine (soseske), in to pred posames-nimi gospodarji, kteri bika želijo. Družba je dobila 29 oglasov, al le samo 8 bikov se je moglo kupiti, ker so dragi in vožnina iz Salcburškega, Miricne doline štajarske in iz Koroškega bode velike stroške naredila* Imenovanemu zboru tedaj nikakor ni bilo mogoče, da bi bil letos vstregel vsem željam; zgodilo se bo to prihodnje leto in tako naprej, ker si. ministerstvo bode še naprej po tej poti podpiralo živinorejo. Po statističnih zapiskih ima Gorensko največ živinoreje, po tem Dolensko in potem Notranjsko. Pravično se je tedaj odboru zdelo, da gorenska stran dobi 4, do-lenska 3 (enega bika iz Miricne doline kupi namreč iz svojega denarja deželni glavar pl. dr. "VVurzbach in ga da na grad svoj v Črnem potoku okraja litijskega), notranjska stran pa 2. — Veliko gorensko stratt od gornjega Bohinja doli do Ljubljane je razdelil odbor tako, da okraj radoliški dobi 1, okraj kranjski 1, okraj kamniški 1 in okraj ljubljanski 1, in sicer: za soseske v gornjem Bohinji g-Janez Sodnik na Koprivniku, — za sosesko v Pred-oslji in z ozirom na poddružnico kmetijsko kranjsko g* baronvAnton Zois na Brdu nad Kranjem, — za občino S t. Vidško nad Ljubljano gospodar Fr. Je-šek v Poljanah, — za občino Mekinsko posestnik in župan Fortunat Košir v Podjevšem, — obžaloval je odbor, da že letos nikakor ni bilo mogoče v Rečice^ Kranjsko goro in Lesce dati bikov. — Za Dolensko pride eden poddružnici črnomeljsko-metliški gosp. Ho-maču, drugi občini kočevski županiji mej3tni? tretji, lastnina pl. dr. Wurzbacha, na grad v Črnem potoku. — Za Notranjsko dobi enega za poddružnico Vrhniško gosp. Fr. Kotnik v Vrdu in pa za občino cerkniško posestnik Jož. Grbec. — Ako bi se naključilo, da bi kdo teh gospodarjev zdaj ne mogel prevzeti bika, da se drugemu na Gorenskem, Dolen-skem ali Notranjskem, tako, da na Gorensko na vsaki način pridejo 4, na Dolensko 3, na Notranjsko 2.
— (Volitve mestnega zbora) so dognane. Izvoljence 3. razreda smo naznanili zadnjič; povedati imamo tedaj danes, da v 2. razredu so bili izvoljeni gg.: Biirger,. Dežman, dr. pl. Kaltenegger, dr. Kasbacher, Mahr, Pirker, Rudež, dr. Schoppl, Stedrv,, dr. Zupan, — v 1. razredu pa: Dreo, Lasnik^ Malic, Pauer, dr. Pfefferer, dr. Recher, Sa-massa Alb., SeunigV., dr. Zupančič, Trpin. — V „Tagblattu" se glorija poje tej „velikanskej zmagi" in pišejo se jim na hvalo dolgi „leitartikelni" — se ve da: kdo ne bi se veselil, da se spočije, kdor je noč in dan okoli sopihal, zdrave in bolne obiskaval, jezik brusil, fijakarje komandiralin v vedni božjasti živel, da ne bi narodni voditelji s svojimi možmi nenadoma planili na mesto  volitve in   bi zmagali.   In čemu vse to
89
napenjanje? Društvo „Slovenije" je odločno izreklo  in razglasilo,   da   se   glede   na   to,   kako je   bil   lani mestni  zbor   razpuščen,   ne   vdeleži   volitve.   — Imena izvoljencev,   ki so jih na listnico postavili kon-stitucijonalci v 3. razredu, potrjuje oČividno to, kar se je govorilo po vsem mestu, da so se res bali, da stopi narodna stranka   na   volišče  in  da jim  p o pihne od prvega  do  zadnjega  vse liberalne kandidate; zato pa so djali na listnico imena taka, za ktera jim ni bilo nič mar.   Ko so pa privrženci „konst. društva videli, da res ni tistega „plumpes Wablmanover", o kterem so po časnikih pisarili in sami sebe sleparili, misliti se je smelo, da se saj v 2. in 1. razredu ne bojo več napenjali na pretrganje, — al ni bilo tako! Slo jim je zdaj za to,  da pritirajo kar največ mogoče vo-lilcev v volilno zbornico, da potem svetu kažejo:   „po-gledite", koliko nas je!    In začel se je zdaj nemški direndaj.    Nabijali so tedaj svoje kandidate na vse vogale mestne, in so celo Deschmanna oblekli v Dež-mana, Seuniga  v Zevnik,  Suppantschitscha v Zupančič itd.;   volilcem  so  na dom pošiljali svoje liste; vsak je na aku imel svoje, in 5 fiakarjev je celo dopoldne stalo za škofijo pripravljenih, da so dirjali po take, o kterih so se bali, da ne pridejo;  tu je sin pripeljal starega onemoglega očeta, ki je že bolj v nebesih kakor na svetu;   tam je oprt na žensko taval hromast starček proti mestni hiši, in celo take so nadlegovali z vozmi,  ki imajo zdrave noge.    Tako se je očitno pred svetom delalo  na vse kriplje,  in „Tagblatt-a" vendar ni sram,   da se priduša, da se ni delalo nič, česar n i bilo treba! — Zdaj pa poglejmo: koliko so dosegli z vsem groznim svojim napenjanjem?   V 2. razredu je 611 volilcev, in spravili so jih skupaj le 297, — tedaj še polovice ne.   In v tem razredu je vendar Germania najbolj zastopana:  212 uradnikov, 49 oficirjev v pokoji, 72 p r o f e s o r j e v in d o k t o r j e v, skupaj tedaj 333,  kteri po velikem številu stojijo na strani ,,konst. društva"  in  so se večidel udeležili volitev.    Kje pa je zdaj še tistih 270 volilcev v 2. razredu, ki se štejejo v vrsto mestjansko (biirgerliche Wahler)? Vzemi Dio-genovo laterno — in naj del jih bodeš celo cel6 malo! — V 1. razredu je  volilcev 268;  prišlo jih je volit  137, tedaj celi 3 čez polovico; v tem razredu je delalo „konst. društvo" prav „mit Dampfkraft"; pristopili so celo vo-lilci iz dežele in  drugi,   o kterih  nam volilna pravica ni jasna; celo Anastazija Griina je napovedal „Tagbl.", da pride iz Dunaja na pomoč liberalizmu v Ljubljano; pritirali so tudi bolnike k tej volitvi, kakor smo že gori povedali,  in delali  na pritrganje po  dnevi in po noči. In vse sile konec je bil ta,  da od 1201 volilcev se je volitve  udeležilo  le 545,   —  666 pa ne.    Tedaj izvoljenci   komaj   tretjino   mestjanov   (Biirger)   zastopajo,   ako  iz 2. razreda odštejemo  veliko število uradnikov, oficirjev itd., kteri so danes tukaj jutri tam, ne namestujejo pravega ljubljanskega mestjanstva. Res, da vlada ni pritiskala na volilce, pa jej tudi treba ni bilo, ker ima v „konst. društvu" svojo zdatno pomoč. — Po vsem tem tedaj zdaj vprašamo: ali je res, s čemur se „Tagblatt" baha, da je „mestni zbor sestavljen samo iz mož, ki naše zaupanje popolnoma vživajo?" Ko bi bil „Tagbl." tem   besedam   podpisal „društvo konst/', ne bi mu ugovarjali; al ker ni podpisa pod njimi,  zavrnemo jih kot prazno frazo,   ktera je  z Ljubljano v tolikošni razmeri kakor 545 k 666.  Kdor sicer hoče zaupanje imeti,  si ga mora zaslužiti; na brado se zaupanje ne daje.    Sicer  pa naj  se  „Tagblatt"   nikar  ne boji, da bi novim „mestnim očetom" narodna stranka krivično napotje delala; saj se je prav iz proste volje začasno sama  umaknila,   da  ni  napoti svitlobi,   ki bo mestu odsihmal dohajala z nemškega sonca!
— V 448. listu „Novega Pozora" izrekuje ,,zbor slovenske omladine" dunajske dr. Tomanu in slovenskim drugovim v državnem zboru „svoje nepovjerenje". Po prislovici, da „mora ljudi pustiti govoriti, kdor zida javno na planem", ne branijo naši poslanci gotovo nikomur, da govori kar koli misli, saj — sodnik spet najde sodnika. Odgovoren pa je poslanec le temu, kdor ga je poslal. Tako tudi nas ni volja, se pravdati o po-samnih točkah „otvorenega pisma", in na kratko rečemo le to, da obsega mnogo krivice in neresnice, in pa to, da bi bili naši poslanci proti mišlenju naroda slovenskega (ali vsaj velike večine njegove) glasovali, ako bi bili glasovali po „slobodoumnih načelih" mladine dunajske. Kdaj neki so državni naši poslanci glasovali za izjemni stan v Pragi? kdaj zoper minister-sko dogovornost? Glasovaje pa za konkordat, zoper civilni zakon, za smrtno kazen hudodelcev glasovali so prav v duhu ogromne večine naroda slovenskega. V tako mršavih časih kakor so sedanji, je stališče poslančevo zelo bridko: voditi ga morale čista vest in čisto rodoljubje v d janji njegovem, da poznejši čas pokaže, kaj je bolje bilo. Tudi Jelačića in Strosmajerja so grdili pred leti tako imenovani „iskreni rodoljubi" za izdajice, in — kaj so zdaj ti, kaj pa sta una?!
— (Čudna prikazen na ljubljanski gimnaziji,)  Znano je, da bodo sv. oče 11. aprila t. 1. obhajali svojo zlato novo mašo.    Ta sreča,  ki je doživi malokteri mašnik, vzbudila je   po   vsem   katoliškem   svetu   blago   misel, sv.  očetu  čestitati   k  njihovi  petdesetletnici,   in  v  ta namen katoličani tudi našega carstva podpisujejo pismo, ki se poda sv. očetu.    Kdo bi mislil, da bode komu v spotikljej, če tudi slovenski gimnazijalci, ki so vsi katoličani,  podpišejo  to  pismo?     Toda   glej!   to  profesorja H.,   ki se sam imenuje katoličana, tako razkači, da učencem iz rok vzame in vodju nese polo, na ktero so se podpisovali,   češ,   da  to  nasprotuje  šolskim postavam.    Kaj je ta liberalni profesor  še storil,  ni nam znano;   v „resnicoljubnem Tagblattu" pa je precej bilo brati, da kateheti naših srednjih šol pri učencih milodare pobirajo za papeža!!    Kdo neki bi bil mislil, da je hudodelstvo, ako katoliški učenci svojemu najvišemu duhovnemu pastirju po pismu čestitajo k zlati novi maši? Daleč so jo že  pritirali   z  „liberalizmom" nove dobe! Kam še pridemo?
—  (Šaloigra „Dobro jutro") 9 že od 1848. leta priljubljena, je v nedeljo privabila v čitalnico mnogo občinstva, ki je bilo z novo predstavo prav zadovoljno; vse, prav iz značaja naroda našega vzete r61e bile so v izvrstnih rokah: Martan, Grega in Primož, vsak na svojem mestu, igral je „con amore". „Stara mati" je sicer majhna rolica; al klasično je bila izpeljana; Cilka in Barbka, zali Kranjici, ste dopolnile ensemble lepo. „Kmetje" so lepo peli.      «
—  Bone Deus! ki ga je zložil An t. Nedved, in je prišel kot doklada „Učit. Tov." na svitlo, je prav pripravna in lahka kompozicija za mašo (graduale ali ofertorij). Dobiva se pri Milicu po 30 kr.
—  (Kaj je res j kaj ne?) „Tagblatt" je v 47. listu po gosp. Dežmanovi inspiraciji iz pogovora gospoda ministra dr. Giskre z dr. Bleiweisom pisal, da je minister rekel to-le: „Die Abhilfe des Mangels an fahigen slov. Beamten zur Amtirung in der Landessprache sei nicht Sache des Staates, sondern der Nation; diese habe den nothigen Beamtenfond beizuschaffen." — Gospod Svetec je v državnem zboru rekel to-le: „Wenn die Slovenen Beamte, die auch in der slovenischen Sprache zu amtiren fahig sind, haben wollen, so mogen sie  sich   dieselben   selbst erziehen."    Na  te  besede je
90
gosp. minister zaklical:   „Das ist nieht wahr!" —   Kaj pravi „Tagblatt" k temu? Kako, da molči?