Dure je ubral 29. aprila prefekte 98 pokrajin in Vis. komisarja Ljubljanske pokrajine k poročilu v Beneško palačo v Rimu. Sestanka so se udeležili tudi Tajnik Stranke, državni podtajnik za notranje zadeve, minister za kmetijstvo, gozdove in ljudsko kulturo in drugi dostojanstveniki. Duce je najprej razpravljal o položaju v sedanji vojni in omenil, da ie naiveč-la težava pač s prehrano zaradi pomanjšanega uvoza spričo vojnih razmer in zaradi povečanja prebivalstva prikliučenih pokrajin. Poudaril je oa. da bo oblast strogo nastopila proti izdajalcem naroda slede prehrane. Zagotovil je. da pripravljajo takšne ukrepe, ki bodo zagotovili kruh italijanskemu narodu. Glede denarja ie Duce dejal, da so po njegovem govoru 26. marca ustavili nakup nepremičnin in da bodo preprečili sleherni podoben pojav, Nato ie Duce govoril o pomenu industrije in pozval prefekte, naj skupni s fašisti skrbe za sodelovanje ljudstva v sedanji vojni. Niego-ve besede so navzočni sprejeli z navdušenimi manifestacijami. Nazadnje je izpregovoril minister Pareschi o prehranjevalni politiki Prodajo in porabo vina z ničtim odstotkom alkohola dovoljuje odlok, ki ga ie te dni objavil rimski »Uradni liste. Rdeče vino sme imeti 9 od« Spedizione in abbonamento postala Poštnina plačana v gotovini Cena 1 lir« DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 7. maja 1942-XX. štev. 15 (651) M Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Slovenski rek .DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava ▼ Ljubljani, Miklcfiičeva 14/111, PoStnl predal St. 345. Telefon St. 33-32. — Račun poStne hranilnice ▼ Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA */« leta 10 lir, ll% leta 20 Ur, vse leto 40 Ur. V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostblpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm In Strina 55 mm) 7 Ur; ▼ oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice : vrstica 7 lir. Mali o g 1 a -s 1 : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod ie posebej. Tri večkratnem naročilu popust. Danes: Njen prvi mož Naš novi roman (Gl. sir. 5) Ob obletnici ustanovitve Uubliamke pokrajine Z ustavo z dne 3. maja 1941. je našemu ljudstvu zagotovljen kulturni in gospodarski napredek i S. maj 191,1. bo ostal v neizbrisnem spominu vseh prebivalcev Ljubljanske pokrajine. Ta dan je Duce fašizma ustanovil avtonomno Ljubljansko pokrajino in ji dal ustavo, obsegajočo zakone, ki spoštujejo slovensko kulturno in narodnostno tra-dic 'jo. S to ustavo je Duce priznal slovenskemu narodu, da ga smatra za strnjen živelj, vreden_ posebnega položaja v mogočni Kraljevini. Razen tega je za čuvarja vseh teh zakonov in pravic našega življenja gostuvil svojega zaupnika Eskc. Vis. 'omisarja Emilija Graziolija, ki se je v letu dni bivanja med vami izkazal vrednega njegovega zaupanja in pričakovanja našega prebivalstva v njegovo pravičnost. Z isto preudarnostjo in sposobnostjo, zlasti pa čutom za najsiromašnejše prebivalstvo, s katerim Duce fašizma vodi svoj narod, si je Vis. Koniisar Grazioli pridobil v naši pokrajini simpatije vsega prebivalstva. Že takoj v prvih mesecih je pokazal veliko skrb in zanimanje za naše prebivalstvo, podal se je v vse, še tako skrite kotičke naše pokrajine, se povsod zanimal za delo in_ potrebe prebivalstva 'in ga izpodbujal ter mu obljubil lepše življenje v okrilju Italije. Že v kratkem letu so se pokazali sadovi njegovega zanimanja za naše prebivalstvo. Povsod, kamor je prišel, je odredil to in ono za izboljšanje okrajev, odredil mnogoštevilna javna dela, ki so se začela in se nadaljujejo smotreno in. v velikem obsegu vsepovsod in ne izboljšujejo samo nase življenjske razmere, temveč dajejo tudi delci in kruha našemu prebivalstvu. In za./vse te blaginje, ki smo jih bili deležni na vseh področjih javnega življenja, na področju kulture, gospodarstva, socialne ureditve itd., niso zahtevale italijanske oblasti ničesar drugega kakor popolno lo jalnost. Mirno 'in' delovno prebivalstvo vaše pokrajine jim jo vrača z vso odkritosrčnostjo. Zlasti ob obletnici in ob pogledu na vse dobro, kar smo prejeli od Kraljevine Italije, so misli prebivalstva z vdanostjo in hvaležnostjo uprte v Kralja in Cesarja Viktorja Emanuela, Duceja Fašizma in njegove zaupnike v naši pokra jini, zagotavljajoč jim vso svojo hvaležno lojalnost tudi v bodoče. Eksc. Vis. Komisar slovenskim županom Ob prvi obletnici ustanovitve Ljubljanske pokrajine je bil v slavnostni dvorani Vis. Komisariata sestanek vseh pokrajinskih županov, ki jih je Eksc. Vis. Komisar nagovoril kot Predstavnike javnega življenja v pokrajini, Navzočni so bili zastopniki Vo.iske in Stranke. Po pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju je Eksc. Vis. Komisar izpregovoril : Ekscelence, tovariši, gospodje l V istem dnevu in ob isti uri so se tu pred letom dni zbrale oblasti, odličniki in župani, ki so hoteli ob priliki razglasitve kraljevega ukaza o ustanovitvi pokrajine odkrito in z navdušenjem izraziti globoko lastno in narodno hvaležnost Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju in Duceju, ki sta z velikodušnim delanjem . omogočila Slovencem življenje in mirno prihodnost v okviru italijanskega in fašističnega imperija. Danes smo se zbrali ob prisotnosti strankinih predstavnikov in voditeljev od njih ustanovljenih organizacij, da pogledamo izvršeno delo, da ugotovimo sedanji položaj in predvsem, da bodo posebno tisti, ki so na odgovornih mestih, točno vedeli, kaj nameravamo za prihodnost. Popreje pa vas vabim, da dvignete Vaso vdano misel do Njegovega Veličanstva Kralja in Cesarja in do Duceja fašistične Italije (Živio Kralj — živio Duce) in se spoštljivo spomnite vojakov, ki so častno padli na tej zemlji, ki brati vse kulturne Italijane in tudi Slovence, ki so jih komunisti ubili zaradi njihovih poštenih in lojalnih čustev in njihove volje, da bi sodelovali z Italijo. Predvsem vam, županom, kličem v spomin ubitega Antona Tegavca in c ranča Sterleta, župana odnosno taj-Uika pri Sv. Vidu, oba barbarsko Umorjena, ker sta vršila svojo dolžnost v prid prebivalstvu in 'katerih častni spomin se bo ohranil tudi pri prihodnjih rodovih. Ekscelenci Poveljniku Armadnega zbora izrekam, ponosen in občudujoč P?se junaške vojake, skupno s pre-“jvalstvom najtoplejši pozdrav vseh SA>n, ki smejo biti ponosni, da slu-domovini z orožjem in ne samo v duhu. In sedaj vam, Ekscelence, tovariši, gospodje, želim v kratkem izvlečku predložiti, kar je bilo storjenega v prvem letu življenja ljubljanske pokrajine. Eksc. Vis. Komisar je podrobno orisal delo v Ljubljanski pokrajini, izvršeno v prvem letu, nato je pa dal smernice za bodoče delo: To, kar sem Vam predložil, je samo suh izvleček izvršenega dela. Vendar pa bo tistim, ki imajo pošteno dobro voljo, zadoščal, da postavijo na najbolj absoluten in glasen način na laz, kar so služabniki in plačanci sovražnika pisali in govorili v nasprotnem smislu. Posebno v prvih mesecih je bilo sodelovanje med oblastmi in prebivalstvom popolno in je bilo zato ustvarjajoče delo bolj rodovitno. Pozneje je neznatna manjšina ljudi, mastno plačanih od sovražnika, skrivajoč se pod plašč domnevnega nacionalizma pričela z vrsto zločinov, umorov in vandalizmov, z določnim namenom, da bi izzvala teror, nered in uničenje, kjer so nadvse potrebni mir, red in ustvarjanje. Ali ste se morda kdaj vprašali, kdaj se je pričelo to zločinsko delo? Pretekli 22. junij je namreč datum pričetka vojne držav osi z Rusijo. Ali ste se kdaj vprašali, zakaj niso voditelji tega komunističnega pokre+a prijeli za orožje za neodvisno Slovenijo? Zato ne, ker oni niso ne Jugoslovani, ne Slovenci, ne nikake druge narodnosti. Oni so samo komunisti, morilci, od Moskve najeti, da uničujejo vse, kar tvori za nas smisel življenja: »vero, družino, blaginjo«, zakaj samo v zmedi in obupu lahko najdejo ugodna tla za svojo zločinsko propagando. Kdor tu vlada v imenu velikega naroda s tisočletno kulturo, naravno ni mogel ostati neobčutljiv za take odvratne zločinske pojave (ubiti soi bili otroci 2, 4, 7 in 9 let, žene in | starci), ki mečejo temno senco na I kulturo slovenskega naroda in dajejo mnogo misliti posebno vzgojiteljem vseh stopenj. Ukrepi za obrambo in zaščito javnega reda so postajali čedalje trši in brezpogojni z znanimi vam neizogibnimi posledicami moralnega in gospodarskega značaja, ki pa padajo v celoti na one dobro- ali zlonamerne ljudi, ki so ustvarili tako stanje. Medtem ko vam izjavljam, da se utegnejo s povratkom normalnega miru taki ukrepi postopno ukiniti, vam na najodločnejši način izjavljam tudi, da se bodo, če bo potrebno, izvajali brez oklevanja drugi, še bolj drakonični ukrepi, da se bo tu v imenu velikega Rima čimprej zopet vzpostavil red. , Znano mi je, da mnogi mladi ljudje, ki so šli bolj ali manj prostovoljno med komuniste, danes žele samo to, da bi se mogli vrniti. Pooblaščam vas, da javno objavite, da lahko tisti, ki se bodo do 10. tekočega meseca javili policijskim organom ali pa oboroženi sili, če le niso bili vodje ali zarotniki tolp in če še niso sodelovali pri zločinskih dejanjih, računajo na dobrohotnost obla stev in fašistične pravičnosti. _Kdor bo vztrajal v zmoti, ve. kakšen bo njegov konec, ki je že neizprosno določen. _ Gotovo je, da se bo politični položaj pokrajine tudi glede pojavov, ki sem jih omenil in ki nam nikakor ne morejo in ne bodo mogli delati skrbi, razjasnil v teku pomladi. Potem ko bodo po zaslugi armad osi m njenih zastopnikav v pokrajini sa-mi zaradi vedno strožjega postopanja naših oboroženih sil izginile utopije glede nekih namišljenih ruskih zmag, se bo zopet nudila možnost plodnega .avjn Popolnega miru v mnogo obetajoči bodočnosti, katero bo delavnemu ljudstvu dala zmaga proletarskih narodov. Želim vam pojasniti še: 1. Da je izrečen pogoj avtonomije, priznane tej pokrajini, popolna lojalnost slovenskega naroda in njegova volja za sodelovanje. 2. Da mora tvoriti spoštovanje kulture, običajev in jezika vedno silnejše sredstvo za sodelovanje z italijanskim narodom. 3. Da bi bilo skrajno smešno misliti, da vzdržuje Italija z velikodušnimi prispevki vaše kulturne ustanove in šole na splošno, zato da bi ne postale žarišče protiitalijanstva in torej protifašizma, namesto da bi bile sredstvo za uspešno sodelovanja. 4. Predvsem oni, ki so semkaj prišli z inozemstva in so tukaj našli velikodušno pribežališče in podporo, naj se izkažejo vredne, kajti v nasprotnem primferu naj se ne čudijo, če jih bodo oblasti napodile tja, od koder so prišli. 5. Kdor je v službi italijanske države, mora služiti lojalno, kajti samo na ta način si bo zajamčil svoj obstanek. Vodilne smernice za novo leto so naslednje: 1. Kdor ima čast vršiti javno službo, mora izpolnjevati svojo nalogo v edinem interesu množice državljanov in biti zgled v vsakršnem udejstvovanju svojega javnega in zasebnega življenja. 2. Normaliziranje gospodarskega življenja pokrajine na vseh področjih in pospeševanje produktivne delavnosti, zlasti kar se tiče poljedelstva, ki tvori hrbtenico gospodarstva te dežele. 3. čedalje večji razmah dela za pomoč delovnemu ljudstvu. 4. Izvršitev načrta javnih del, s čimer bi bila podana možnost dela za vse. Gospodje župani, ob povratku na svoje sedeže nesite moj srčni pozdrav' delavnemu ljudstvu, ki mi je ob priliki mojih številnih obiskov v pokrajinskih središčih prišlo naproti odkritosrčno in z izrazi hvaležnosti do Italije. . Strnite svoje vrste okrog italijanske zastave in liktorskega simbola, svetih znamenj pravičnosti in varne bodočnosti. Bodite trdno uverjeni, da je sovražnikom človeštva Bog že določil konec. V veri, v ljubezni do domovine, v lojalnosti do velike Države, katere dol sle in boste in ki se jo boste naučili čedalje bolj ljubiti, naj slovenski narod nadaljuje svoje delo za lastni blagor in za blagor bodočih rodov. Tovariši! Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju! Vsi navzočni so se navdušeno pridružili vzklikom Eksc. Visokega Komisarja, čigar izvajanja so že prej ponovno prekinjali z izrazi odobravanja. V Salzburgu sla se 29. in 30. aprila seslala Duce in kancler Hitler in razpravljala o sedanjejn položaju in bodočem vodstvu obeh držav na političnem in vojaškem področju. Razgovori so potekli v duhu tesnega prijateljstva. Političnih razgovorov sta se udeležila zunanja ministra obeh držav, vojaških razgovorov pa šefa generalnih štabov obeh držav, general Ugo Cavallero in maršal Keitel. Navzočna sta bila tudi veleposlanik v Berlinu Dino Alfieri in nemški veleposlanik v Rimu v. Mackensen. razen tega pa še drugi vojaški dostojanstveniki. Posebej sta se sestala zunanja ministra Ciano in Ribbentrop, njunim razgovorom sta pa prisostvovala poslanika Alfieri in v. Mackensen. Zvezni tajnik Orlaudijii je za obletnico ustave Ljubljanske pokrajine poslal Eksc. Vis. komisarju tole brzojavko: Ob prvi obletnici priključitve nove italijanske pokrajine Ti pošiljam navdušen pozdrav črnih srajc in Ti, izražam svoje goreče tovariške čestitke. Živel Duce! — Zvezni tajnik Or-' landini. Uspešno bombardiranje Aleksandrije, Mahe in Pori-Saida Sestreljena angleška letala in uničena oporišča Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja svoje 697. vojno poročilo: V puščavskem predelu jugovzhodno od Mekiliia smo odločno odbili napad sovražne kolone, ki io ie podpiralo oklepno orožje. Naša bojna letala so uspešno s strojnicami obstreljevala tabore iti zbirališča sovražnih avtomobilov blizu Tobruka. Protiletalska obramba ie sestrelila sovražni bombnik vrste »VVellington« liri napadu na Martubo. Nemško letalstvo ie večkrat ponovilo napad na pristanišča in letališča na Malti ter ie zadelo in po večini uničilo skladišča orožja, tovarne, vo-tašniee, plavajoče naprave: prav tako so težko poškodovala mnoga letala na tleh kakor tudi protiletalsko topništvo. Letalske skupine Osi so brez ozira na neugodne vremenske razmere poletele nad Aleksandrih) v Egiptu, kjer so močno bombardirale vojaško luko. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je obiavil 39. aprila naslednje 698. voino poročilo: Na cirenaiškem bojišču živahno delovanje naših izvidniških patrulj, ki ga ie oviral silovit peščeni vihar. Naša letala so z uspehom nanadla pristanišče v Tobruku in obstreljevala s strojnicami sovražna zbirališča av-toriiobilskih vozil zapadno od trdnjave. Nemški lovci so sestrelili eno letalo tipa Curtiss. Nemške in italijanske enote so ponovno bombardirale Malto in dosegle obsežne uničevalne učinke. Izvidniško letalo Kr. mornarice, ki ie spremljalo neki konvoj v sredinem Sredozemlju, ie zmagovito zavrnilo napad treh letal Bristol-Blenheitn in eno izmed njih težko zadelo. Nuše letalo, poškodovano med spopadom, se ie vrnilo na oporišče s tremi ranjenci. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. maja naslednje 709. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču živahno delovanje topništva. Naše topništvo je učinkovito obstreljevalo sovražna oklopna vozila in jih prisililo k umiku. Med sovražnim letalskim napadom na Bengazi ie bilo poškodovanih nekaj poslopij; žrtev ni bilo. V dolgem poletu so italijanska in nemška letala dosegla Port Said in ca bombardirala. Nastali so obsežni požari na področju ciljev, ki so bili večkrat zadeti Tudi proti Malti^so letalski oddelki osi. ki so podnevi* in ponoči potiav-liali svoje mogočne napade na letalske in pomorske napravo na otoku, nadaljevali svoje uničevalno delo. V pogostih stikih s sovražnimi lovci, so nemški letalci sestrelili tri letala tina Spitfire. Več drugih angleških letal so zažgali in uničili na tleh. Odredba civilne in vojaške oblasti Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora na podstavi razglasa z dne 24. aprila 1942-XX objavljata: Zvečer dne 28. aprila t. 1. so oboroženi komunisti v Radohovi vasi izdajalsko streljali proti našemu vojaškemu vlaku, pri čemer so ranili štiri vojake. od teh dva težko. Ker je preteklo 48 ur. ne da bi so izsledili povzročitelji zločina, je bilo odrejeno, da se zaradi izvršitve določil razglasa od 24. aprila t. 1. ustrelita dve osebi, zanesljivo krivi komunističnega udejstvovanja. Usmrtitev ie bila izvršena danes ob’ 8. uri. Ljubljana, dne 1. maja 1942-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli s. r. General Poveljnik XI. Armadnega Zbora Mario Robotti s. r. Roma.: L offcrta delta lana per i combattenti, — Rim; Zbiranj e volne za bojevnike. 7. V. 1942-XX. ptotkov alkohola, belo 8, prav tako ie (dovoljeno prodajati tudi pelinkovec s 15 odstotki alkohola. Odlok dovoljuje jprodajo omenjenih alkoholnih pijač ■amo do 14. novembra 1942. Rimski »Uradni list« je 1. maja oli-lavil ministrski odlok, po katerem je prepovedano izdelovati hladilne omare Sta domačo uporabo, izdelane v celoti tli delno iz kakršne koli kovine, elek-rične boilerje za segrevanje vode v kopalnicah, grelce za domačo uporabo električne peči in električne kuhalnike, kadi za kopalnice in radiatorje. Omenjene predmete ie dovoljeno prodajati do 1. iuliia, če so izdelani še pred 1. majem, ko ie ta odlok stopil v veljavo. Zvezni Tajnik Orlando Orlandini je v spremstvu zaupnika CONIja obiskal ljubljanska športna društva. Ogledal si ie najprej športne naprave kluba Ilirije, plavalni bazen, tenišče in pahkoatletsko igrišče. Nato si je ogle-klal še naprave »Hermesa«, »Planine« !in igrišče SK Ljubljane. Povsod se ie zanimal za razmej-e, za njihovo izbolj-Kanie in izpopolnitev. Sprejeli so ga predsedniki in voditelji klubov. Zvezni jj a mik iih i"nnriK..;ni i- x „ ~ (delavnosti. ie izpodbujal k še večji . Maksimalne cene povrtnini in sadiu je določil Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Česen sme stati največ 9.50 L kila, rdeči korenček 4.35 L, (cvetača 4.45 L, glavnata solata 5.30 L. rdeči radič 8 L. pomaranče I. vrste 5 Ji- II- vrste 6.10 L. jabolka I. vrste 8.8d L, II. vrste 7.80 L, limone 2.90 L. Obvezno ceplienje zoper davico je odredil Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Cepljenje je obvezno za vse otroke^ med 18. mesecem in 10. letom starosti, ki prebivajo na ozemlju Ljub-Jianske pokrajine. Cepljenja so oproščeni samo tisti otroci, o katerih zdrav-J11'? ugotovi, da so slabotni, jetični, bolehajo na ledvicah ali srcu ali so Pa že imeli davico in bili tudi cepljeni. Javno cepljenje bo zastonj, opraviti ga morajo občinski zdravniki. Nov_ železniški vozni red je stopil 4. maja v veljavo ra vseh progah Ljubljanske pokrajine in sploh v vsej italijanski kraljevini. Novi vozni redi so nabiti na žel. postajali. Od 1. maja dalje mlekarice iz Device Marije v Polju ne dostavljajo več mleka zasebnikom. Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino javlja zato vsem strankam teh mlekaric, da bodo dobili nabavne knjižice za mleko v svojih rajonskih [mlekarnah. Stranke, ki morda teh (knjižic ne bi dobile v mlekarnah, naj (pridejo ponje osebno v urad za razdeljevanje mleka v Maistrovi ulici 10. Ljubljanska mestna občina je letos tposkrbela. da bo v Ljubljani obdelan Bleherni košček zemlje. Plug je zarezal brazde celo v trate Zvezde; mestna vrtnarija bo tu zasadila nizki fižol. Na Valvazorjevem trgu in pred banovinsko hranilnico bo 20 družin obdelalo zemljo. Prav tako je občina dodelila manj premožnim tudi park ma Rimskem trgu, svet za rimskim izidom. ves Ambrožev trg. Marmontov trg in zemljišče okrog Kolezije. Tudi otroško igrišče pri cerkvi v Mostah in zemljišče pri gasilskem domu v Mostah bodo zasadili. V gredah za Jakopičevim paviljonom v Tivoliju nas petos ne bodo mamile s svojim vonjem glokse. zato bomo pa lahko opazovali, Btako raste ohrovt, por. zelena in še kaj drugega. Tudi na nekdanjem igri-Iču Atene so že posejali oves in de-ftel jo za kunce in koze. Nekdanji šol-teki vrt v Koleziji in posestva pri Kol-jrianovem gradu letos ne bo krasila Srava, ker so vso zorali in zemljo za-padili • povrtnino. Učenci IV. deške ljudske šole in [. deške in dekliške šole, ki so doslej imeli pouk v šoli na Prulah. imajo pd ponedeljka 4. maja dalje pouk v Boli na Grabnu, kjer je objavljen tudi urnik posameznih razredov. Zdravstvena avtokolona bo brezplačno vršila svojo službo v Ljubljani, in sicer v deškem vzgajališču na Selu dne 11., 12.. 13.. 15.. 16.. 18.. 19. in 20. maja ter v Salezijanskem zavodu na Rakovniku 21.. 22.. 23.. 25., 26., 26.. 28., 29. in 30. maja. Zdravljenja potrebni naj se prijavijo na omenjenih mestih ob imenovanih #dneh od 8.30 do 12. ure in od 15. do 17.30 ure. Italijanski listi so za 42. letnico japonskega cesarja Hirohita objavili uvodnike, v katerih poveličujejo nje-g?ve sposobnosti in vrline kot državnika in kot človeka. Zlasti poudarjajo njegov pomen v času. ko Japonska prispeva svoj delež k novemu redu na svetu. Zbiranje volne se je pričelo konec aprila po vsej Italiji. Dosedanji uspehi baje presegajo vse pričakovanje. Prebivalstvo z veliko vnemo zbira volno in volnene predmete in iih pri-n?,. .n? zbirališča. V Rimu so postavili šotore Rdečega križa na trgih, kjer le zbiranje volnenih predmetov v rokah mladinske organizacije UlLa. Sejmi za plemensko živino v Kočevju. določeni za dni od 5. do 8. maja. so preloženi na pozneje. Datum bo o pravem casu razglašen. V o jaške sodne pravice, ki jih ima vrhovni poveljnik Italijanske Oboro-e’ 80 3 Posebnim dekretom dobili vrhovni poveljnik italijanske vojske v Grčiji in na Egejskih otokih, guverner v Črni gori in poverjenik italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodni Ironti. vsak na svojem območju. S tem jim je dana tudi pravica pomilostitve v primerih smrtne obsodbe. Letošnji milanski velesejem je imel po poročilu uprave velik uspeh. Razstavljalo ie 5593 razstavljalcev iz 18 držav. Kljub vojni so bili razsta^ie prostore povečali in zgradili ter prenovili nekatera poslopja. Število obiskovalcev je doseglo blizu 2 milijona. Izmenjava blaga med Italijo in Slovaško se je prvo četrtletje letošnjega leta znatno pomnožila. Lani decembra-sta zastopstvi obeh držav določili iz menjavo za letošnje leto na 400 milijonov Ks. Že v prvem četrtletju se je povišal slovaški uvoz iz Italije na 111 milijonov (lani 55 milijonov), slovaški izvoz v Italijo pa znaša 70 milijonov (lani 23 milijonov). V kratkem se bodo začela nova gospodarska pogajanja glede izmenjave blaga. Papež Pij XII. je sprejel v avdienco skupino Hrvatov pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Roma šteje po stanju konec meseca marca 1,437.778 prebivalcev. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je objavil, da morajo tisti, ki hočejo prodati ali dati v najem zemljišča, prositi za dovoljenje deželnega svetnika v Celju. Brez njegove odobritve pogodbe niso veljavne. Plitvička jezera bodo po poročilih nrvatskih listov, na predlog trgovinskega ministrstva proglasili za narodni park. Bolgarija bo prodala Nemčiji 45 milijonov litrov vina po pogodbi, ki sta jo podpisali zastopstvi obeh vlad. Madžarska vlada jo vzela obrtno dovoljenje vsem židovskim lekarnarjem in namerava razpustiti socialdemokratsko stranko, katere člani so po večini Židje. Hkrati je predsednik vlade Allav izjavil, da bodo strogo .nastopili proti tistim Židom, ki na videz prodajajo svoja posestva, in tudi tistim arijcem, ki na videz kupujejo židovska posestva. Bolgarski kralj Boris je pretekli teden obiskal zasedeno Traciio in si ogledal nekaj mest. Ko se je vrnil v prestolnico, je takoj sprejel predsednika vlade. Izdajanje koledarjev so v Nemčiji omejili. Že lani so zmanjšali količine papirja, namenjenega za tiskanje koledarjev. letos so pa izdali o tem nove naredbe. Izdajanje reklamnih koledarjev je sploh prepovedano, dovoljeni so pa koledarji v strokovnih in znanstvenih knjigah ter letopisih. 1. maj bodo od letos dalje na Hr-vatskem praznovali kot državni praznik. Ta dan bo počivalo vse delo, delavci bodo imeli pa vseeno pravico do svojih mezd. Korporacijski minister ima pravico, da ta praznik iz gospodarskih in koledarskih razlogov prestavi za nekaj dni nazaj ali naprej. Letos so Hrvati namesto 1. maja imeli državni praznik 2. maja. . Hrvatsko kmetijsko ministrstvo poziva kmete, naj sade čim več oljčnic predvsem sončnic in buč. Oličnice nai sade zlasti ob železniških progah in deželnih cestah, kjer zemlja ni obdelana. Novo železniško progo Okučani— Bosanska Gradiška—Banjaluka je začelo graditi hrvatsko železniško ministrstvo. Ivova proga bo vezala glavno zelezinsko progo Zagreb—Zemun z drugim glavnim hrvatskim mestom Banjaluko. Na zagrebškem velesejmu je zlasti zanimiv zdravstveni oddelek V njem nazorno prikazujejo statistične podatke o zdravstvenih razmerah v neodvisni hrvatski državi. Velike povodnji v Srbiji so napravile na posevkih precej škode. Zlasti občutno so narasli Nišava in njeni pritoki. Del mesta Niša. ki leži ob reki. je preplavila voda, vendar človeških žrtev ni bilo. 8000 ha zemlje so posejali s pšenico v valjevskem okraju v Srbiji. Posejali bodo tudi koruzo in ječmen in posadili krompir. Seme za ječmen je dala kmetom na razpolago valievska pivovarna. Film o bojih romunske vojske z naslovom »Sveta vojska« so predvajali pretekli teden v Bukarešti. Film kaže boje romunskih čet proti boljševizmu. Predstave se je udeležil tudi krali Mihael s kralnco-niaterjo. Navzočni so bili tudi vsi člani vlade in diplomatskega zbora. . 1. maja. ki ga v Nemčiji proslavljajo kot narodni praznik, letošnje leto niso praznovali. Oblasti so odredile, naj prebivalstvo ne izobeša zastav in ne krasi hiš s cvetjem. Ta dan ie bil običajen delavnik. Bolgarija ie uvedla obvezno negotovinsko plačilo pri večjih zneskih. S tem hoče vlada zmanjšati obtok ban-kovcev, ki je zadnie leto precej na-rasel. Med bankami so odslej prepovedana plačila v gotovini, zato iih morajo poravnavati samo z nakazili Prav i/i',°,SIIlei° trgovska podjetja vsote čez 100 levov poravnati samo s čeki. Plačila davkov in carin ali plačila za dobavo državnim ali samoupravni uradom. presegajoča 30.000 levov, ie treba nakazovati s čeki. Obtok bankovcev se ie namreč lani dvignil s 6,5 milijarde na 13,5 milijarde levov. Gospodarske zbornice so popolnoma preuredili v Nemčiji. Namesto doseda-njih 205 trgovinskih industrijskih in obrtnih zbornic so ustanovili 40 pokrajinskih gospodarskih zbornic, ki bodo prevzele delo vseh prejšnjih zbornic. V krajih, kjer so bile doslej zbornice, a jih odslej ne bo. bodo po potrebi ustanovili podružnice. Izpremenili bodo tudi področja zbornic, ki so se doslej nanašala na prejšnje deželne meje. Zdai bo vsaka pokrajina posebno področje gospodarske zbornice. Zbiranje židovskih kožuhov so priredili na Slovaškem. Oblasti so Hlin-kovi mladini poverile nalogo, naj zbere vse židovske kožuhe, ki jih je skupaj 21.899, v vrednosti 4 milijonov Ks. Uporabili jih bodo v vojaške namene. Švicarsko diplomatsko zastopstvo na Japonskem, ki zastopa tudi angleške interese in interese Združenih držav, je prevzelo še argentinsko zastopstvo, ker novi argentinski poslanik zaradi vojne ne more odpotovati na svoje mesto. Novo radijsko oddajno postajo bodo postavili v Monacu. Imenovala se bo Radio Monte Carlo. Usnjeni izdelki se dajo dobro prebarvati le s specijelno barvo za usnje. Zaloga barv in acetona: Efaks. Napoleonov trg. _ Vato za odeje, šivanje odej, tape-ciranje in popravljanje zof nudi najugodneje Dolničar, tapetništvo. Celovška cesta 102. pri policiji. Glavni pooblaščenec za uporabo delovnih sil v Nemčiji gauleiter Sauckel je pretekli teden izjavil, da sedanji položaj zahteva takojšnjo in neobhod-no totalno mobilizacijo vseh delovnih sil. torej tudi tistih, ki so jih doslej pustili vnemar, bodisi v Nemčiji ali državah, ki z Nemčijo sodelujejo v tej vojni. Izjavil je. da bo Nemčija postopno pomnožila število delavcev iz tu ji ti držav, da bo tako zagotovila zmago Nemčije in njenih zaveznikov. Zato — je poudaril — evropska solidarnost ni gola fraza brez resnične vsebine. Izpremembo sodstva so uvedli na Hrvatskem. Proti razsodbam naglih in izrednih sodišč doslej ni bilo priziva, novi zakon pa pooblašča višjega državnega tožilca. da lahko razsodbe teh sodišč zavrača po zakonskih predpisih. Sodbo potem lahko sodišče potrdi ali zavrne. Prav tako lahko pravosodni minister potrdi ali zavrne odloke komisije za preiskavo premoženjskih razmer bivših politikov. Pri nakupu nepremičnin, ki so postale nemška državna last. ker so bile zaplenjene ali zato. ker so njihovi lastniki zbežali, bodo imeli prednost nemški vojaki. Zato so do nove odredbe nemškega finančnega ministra odgodene vse druge prodaje tega imetja. Ženskam v Zagrebu je policija prepovedala ^voziti avtomobile, ki so v javni službi. To prepoved je izdala zagrebška policijska oblast. Za poročene delavce in javne nameščence je predpisalo korporacijsko ministrstvo v Zagrebu posebne doklade. Po novi odredbi bodo dobivali delavci in nameščenci, ki imajo več ko dva otroka, za vsako osebo po 150 kun na mesec. Hotel »Moskvo« v Beogradu je po prenovitvi oddala v najem Poštna hranilnica v Beogradu. Hotel je zdaj eden najmodernejših ter razpolaga s 100 sobami s približno 140 posteljami. V kavarni bo prostora za 1000 gostov. Otroka z dvema glavama jo rodila pred nekaj dnevi neka revna kmetica iz okolice Ložnice v Srbiji. Otrok je bil popolnoma razvit in ie imel tudi dva vratova. Po mnenju zdravnikov bi otrok lahko živel, če se ne bi bil zadušil pri težkem porodu. Vse Hrvate v Bolgariji, predvsem pa v novo priključeni pokrajini Makedoniji je hrvatski poslanik v Sofiji, dr. Židovec. pozval, nai se vrnejo v domovino. Vsem tem Hrvatom in njihovim družinam bo hrvatska vlada dala na razpolago potrebno zemljo in stanovanjske prostore. Proračun beograjske mestne občine za leto 1942. predvideva 263 milijonov dinarjev izdatkov. Primanjkljaj bo občina krila ž 80°/onim povečanjem vseh občinskih doklad. Zdravstveni dom v Veliki Kikindi so pretekli teden izročili njegovemu namenu. V domu bo posvetovalnica za mlade matere in zakonce, imel bo ia tudi poseben oddelek za obsevanje. / domu se bodo pa zdravile le nemške družine. Kurjenje s premogom so s prvim pomladanskim vremenom v Nemčiji popolnoma ukinili. Nemški državni urad za premog je objavil, da vsak. kdor ne kuri s premogom, zmanjšuje porabo premoga in tako pomaga k zmagi. -Avtomobile za invalide brez nor* so pričeli izdelovati v Spandauu v Nemčiji. Vozila so tako narejena, da jih je moči krmiti samo z rokami. Invalidi dobijo vozilo od države brezplačno za izvrševanje svojega poklica hkrati jim pa poravnajo vsak mesec sproti tudi vse izdatke. Ko ne bo več primanjkovalo bencina, bodo lahko poleg izvrševanja svojega poklica delali izlete, ki si iih sicer ne bi mogli privoščiti. Pol milijona mark je darovala beograjska radijska postaja Hitlerju za 53. rojstni dan. Denar je postaja nabrala iz različnih prispevkov, ki so jih poslali vojaki in zasebniki iz raznih nemških krajev. l)o 10. maja v Nemčiji ne smejo saditi fižola. V listih je izšlo uradno opozorilo, ki svari vse tiste, ki bi hoteli prezgodaj saditi fižol, da bi jim ga slana in mraz uničila. Poseben spominski žig na zadnji Hitlerjev govor so nedavno izdali z napisom »Grossdeutscher Reichstag 26. April 1942«. Na žigu obkroža hrastov venec kljukasti križ. Nemec, ki hoče imeti ta spominski žig. mora. poslati kuverto z nalepljenimi znamkami na poštni urad v Berlinu, kjer lili bodo žigosali le nekaj dni. Osebne vesli POROČILI SO SE: V Ljubljani: inž. Stanko ZavirŠek in gdč. Lad.ca Lapajnetova; g. Edi Leskovšek, stroj-nik Ljudske tiskarne, in gdč. Cirila Tekavče* va, uradnica Okrožnega urada; dr. Janvid Flerč in gdč. Lilian Klemenčeva; g. Ervin Kolarič, poštni uradn’k, in gdč. Olga Primčeva, profesorica glasbe; g. Miro Stepančič in gdč. Iva Strojanova. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Karla Kratochvilova; Ema Pe* rovškova; Marija Windischerjeva, poštna uradnica v pok.; 51 letni dr. Srečko Puher, zobozdravnik; Marija Kadunčeva; 221etna Vidojka Zajčeva; Marija Dolenčeva; Josipina Medenova. V Dolu pri Ljubljani: Josip Reich, šolski upravitelj in posestnik. V Devici Mariji v Polju: Žulovec Mirko, brivski pomočnik. * V Dravljah: 781etna Marija Ferjančičeva. Mariboru: SOletna Antonija Megličeva; 67ktna Katarina Antlogarjeva; DOletna Marija Grahova; Slletni Feliks Obreht, železniški delavec. V Colju: 70Ietni Anton Cvahte, višji davčni inšpektor v pok. V Pobrežju pri Mariboru: 671etni Simon Pe-pelnik. V Dogošah pri Mariboru: 781etna Ivana Kraljeva. V Cerknici: Hinko Pogačnik, indust V Kroni: Elizabeta Kokaljeva. V Tržiču: Franc Babič, bivši trgo\ V Splitu: Olga Sircova. Naše sožalje! ŠPORT8S1 TEEZMK XXIV. ko!© v prvensivu 24. kolo prejšnje nedelje je spet nekoliko ovilo v meglo sam vrh razpre, delnice. Evo rezultatov: Mcdena-Livorno 3-0, Napoli-Ambro-siana 0-1, Bologna-Lazio 2-2, Juvcntus. Liguria 3-0, Genova-Tcrino 4-3, Roma-Triestina 0-0. Milano-Venezia 1-1, Ata. lanta-Fiorentina 2-1, Izidi s tekem Roma.Triestina, Ge-nova-Torino in Milano-Venezia so bi. stveno vplivali na zoblikovan:e raz-predelničinega vrha. Po zaslugi Geno-vezov je Roma spet v vrhu, samo z boljšim količnikom. Zasluga Triestine je. da ni Roma v čistem vodstvu. Mi. lano je dovolil Veneziji pol izkupička, tako da jo ločijo samo tri pike od vrha. V šestih tekmah, kolikor jih je še igrati, se taka razdalja da še vedno premagati. Vrh torej še ni čist in velja to tudi za sredino. Pač pa je konec dovolj jasen. V prihodnji sezoni se bosta ločila iz elitnega društva Modena in Napoli, ki nimata nobenih nad- da bi se še rešila. Milano-Venezia je imela največ}! obisk: skoraj 25.000 gledalcev je .bilo na tekmi. Genova-Torino in Roma-Triestina sta dosegli po 15.000, vse ostale prireditve mnogo manj. Dobrih 80.000 gledalcev je bilo na vseh osmih tekmah skupaj. V Budimpešti so imeli razprodano igrišče. Madžarska-NemčMa je privabila okoli 40.000 ljudi. Borba je morala biti zelo dramatična -sodeč po poteku. Ob odmoru je bilo 3-1 za domačine, na koneu pa 5-3 za go?te. Tekmo je zelo dobro sodil Barlassina. Švicarji so v nedeljskem prvenstvenem kolu zabeležili te rezultate: Chaux de Fonds-Lausanne 1-2, Grenchen-Lu. gano 3-2, Luaern-Cantonal 4-1. Nord-stern-Young Boys 1-1, Servette.St. Gallen 5-1, Young Fellows-Grasshoppers 1-1, Ziirich-Biel 9-3. Francozi so igrali pokalni finale: Red Star-Lens 1-1 (v Parizu). Osemnajsta krožna po Toscani je bila prava senzacija. Zmagal je neod-visnež Ortelli iz Faenze v 17:33,45 (253,9 km ali 33,789 na uro) Ta dirka je bila obenem tretja v vrsti onih. ki štejejo za »vojno krožno po Italiji«; Ortelli se je uvrstil med vodilno trojico v tem tekmovanju. O. C. JDEIAIDA VZTRAJA DO KONCA SKRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA I »Bojim... bojim se. da je vaša žena... da-.« Moje grlo je bilo iznenada čisto ■uho. »Nedvomno ie imela Annie vzrok za to, da vas ni... obvestila o lem, da ie zapustila službo.« S Široko razprtimi očmi ie strmel (rame. [ »Svoj živ dan ni imela skrivnosti pred menoj. Miss Adamsova.« V svoii pnemi, da bi me prepričal, me je »grabil za laket. »Prosila me je celo, naj jo naučim Morsovih znakov in pogosto, ko nisva mogla nemoteno govoriti. sva Bi brzojavljala ljubezenska pisma. Razumete, tako s prstnimi členki »va trkala na stol ali na mizo. To pe nama je zdelo strašno zabavno.« Njegovi prsti so se tesneje oklenili moje lakti. »Ne morem verjeti. Moja iAnnie me ne bi zapustila zaradi dru-tee službe... ali zaradi drugega moškega.« »A tukaj ie ni bilo, odkar je včeraj opoldne končala službo.« »Povem vam. da ni prišla iz hiše.« Nejeverno sem ga pogledala. »Nikarte...« »Pazil sem. Iz hotela ni stopila!« Takrat _ me ie iznenada obšlo navdahnjen ie, ki me je privedlo tako t)lizu smrti, da še danes nerada mi-»lim nanj. »Bog nebeški!« sem polglasno izda-ivila in sem se morala okleniti naslonjala bližnjega stola. Vse mogoče značilne okoliščine so mi preblisnile možgane, okoliščine, ki •o bile svojčas zbudile mojo pozornost. M da bi našla pojasnila zanje. Zdai so se izoblikovale v celoto; njenega strahotnega pomena se niti dojeti nisem upala. »Ali... ali ste sporočili policiji, da ie vaša žena izginila?« sem hlastno vprašala. Prebledel ie. »Menda ne mislite, da se ji je... kaj strašnega pripetilo?« Trepetala sem po vsem telesu. Nai-raiši bi deset različnih reči hkrati naredila. Hitro sem pogledala na uro. Bilo je dvajset minut čez dve. Tisto sekundo mi je začelo živčno trzati v desnem očesu, česar ge še do danes nisem čisto iznebila. »Počakajte me tukaj,« sem vzklik-njla in sem moža maie Annie posadila v enega izmed klubniakov. »Ne ganite se, dokler se ne vrnem. Z vami pojdem k nadzorniku Bunvanu. a poprej... moram še nekaj drugega opraviti.« Da le ne bi prišla prepozno, mi ie šinilov skozi možgane, ko sem hitela iz veže in skozi dolg hodnik med lepotnim salonom in kuhinjo. Bržčas sem bila precej strahotna na pogled, ko sem v divji naglici odprla kuhinjska vrata. V kuhinji si ie črnska pomivalka Bella pravkar pripasovala umazan predpasnik. »Tisto dekle... natakarica Gloria! Ali Je že odšla?« sem zahlipala. »Ne, madam,« je odgovorila Bella, ne da bi jo moja nenadna prikazen vrgla iz ravnotežja. »Hvala Bogu,« sem dihnila. »Druga dekleta so odšla ob dveh. a Gloria gre za zmerom in mora počakati. da ji šef napiše ček.« »Brž... kje je?« »Spodaj v izbi za preoblačenje, se slači, se mi zdi. Vsekako še nisem slišala, da bi bila prišla gor.« Pozabila sem bila, da se nekatere natakarice preoblačijo v majhni kletni sobi. Srce mi je utripalo do grla, ko sem tekla iz kuhinje in dalje po hodniku. Da, vse se je čisto logično ujemalo. Zdaj sem naposled vedela, zakaj skoraj vsa dekleta, ki jih ie najel Ciril Fancher, niso imela žive duše na svetu, tako da ni niti vrana zakrakala za njimi, če so izginila, kakor da bi se v zemljo vdrla. Vedela sem tudi. zakaj jim je branil, da bi se z gosti razgovarjale. zakaj niso dolgo ostajale in zakaj so bile vse mlade, sveže in ljubke... »O Bog,« sem zaječala, »daj, da pridem o pravem času!« Ze pogosto sem bila v Richelieujevi kleti, a še nikoli nisem šla vanjo po ozkih stopnicah, držečih med kuhinjskimi vrati in vhodom za uslužbence. Pod vežo je velik prostor za kovčege, kamor sem se pogosto peliala z dvigalom. da sem shranila svoje zimske krznene reči. Ko sem hitela po stopnicah navzdol, sem se domislila, da ne vem. kie ie soba za preoblačenje, v kateri nai bi bila zdai Gloria Larue. Na srečo je strme stopnice razsvetljevala velika žarnica, pritrjena nad zgornjo stopnico. Približno v sredi zavijejo stopnice iznenada ostro proti desni. S sredine stopnic sem zagledala naravnost pred seboi »hod v kurilnico s kotlom. Čeprav ie bil hodnik le slabo razsvetljen, se mi ie zdelo, da sem spoznala tudi vrata sobe za preoblačenje poleg pralnice. Bila so sicer zaprta, a razločno sem slišala iumljanje vodovoda. »Hvala Bogu,« sem dihnila, »še je notri!« Tisti trenutek ie luč nad menoj na lepem ugasnila. Objela me je tako ne-prodirna tema, da še roke pred očmi nisem videla. Mislim, da mi je srce za nekaj trenutkov nehalo utripati; kri mi je otrpnila v žilah. Nekaj sekund se nisem mogla ne ganiti ne misliti... Potem pa na lepem zaslišim rahle korake, prihajajoče bliže in bliže in z njimi strahotno, sopeče dihanje, kakor hropenje divje zveri. Ali prihaja od zgoraj ali od spodaj, kajpak nisem mogla razločiti, tako mi ie kri butala v ušesih. Potlej sem se s pridušenim krikom obrnila in iztegnila roke. da bi se ubranila nečesa grozotnega. Prihodnji mah so se tiste strahotne, daveče roke oklenile mojega vratu in me čedalje bolj stiskale za grlo... 17. poglavje Počasi so rdeči kolobarji, ki so kakor blazni krožili pred mojimi očmi, izginili, m zdelo se mi je. kakor da krč v grlu in pljučih popušča. Zajela sem sape... potem še enkrat, in nato sem začela hlipati, tako hropeče, da so me samo ušesa bolela. »Pomirite se. Adelaida.« sem zaslišala glas Stephena Lansinga nekje čisto blizu. Okrog mene je bilo še črno kakor v rogu. Moj odpor je bil ob zvoku zaupnega glasu pri kraju, in zdaj. ko sem bila toliko pri moči, sem začela tuliti, kakor da bi me iz kože .devali. »Tak dajte no!« je zamrmral Ste-phen čisto blizu moje rame in me objel. »Tako. kar naslonite se name!« To _sem tudi storila, hkrati obupno trudeč se. da bi si ohranila poslednji ostanek razuma. Ko je nadzornik minuto pozneje zgoraj na stopnicah prižgal luč in z revolverjem v roki planil po stopnicah navzdol, za njim pa prav ti>io oboroženi Sweeney, naju ie našel v prisrčnem objemu. _ »Spet so nalu dobili in flagranti!« ie zamrmral Stephen Lansing. Nadzornik je tako hitro obstal, da le vrli Sweeney krepko obsedel na zadnji plati. Oba sta s sredine stopnic osupla strmela v naju. Kako sem prišla v klet. si takrat kajpak še nisem mogla razložiti. »Oho,« se je ujezil Mr. Sweeney, »spet nedolžen randevu. kaj?« Nadzornik je pa presenečen gledal temnordeče sledove davljenja na mojem vratu. »Kaj se vam je zgodilo. Miss Adamsova?« je vprašal razburjen. Med tem časom sem si toliko opomogla. da sem se osvobodila Stephe-novega objema. Hkrati sem poskušala biti na pogled čim bolj dostojanstvena; zato sem pripela ponarejene ko-drce, ki so mi bili zlezli na nos. spet tja, kamor so spadali. »Mislim, da ie precej jasno, kaj se mi je zgodilo, gospod nadzornik,« sem hladno odgovorila. »Torej vas ie morilec napadel?« je vzkliknil nadzornik Bunvan. »Nekai ali nekdo me ie vsekako napadel. to drži.« »Kje je? Ali ste ga videli? Kam je izginil?« To in še celo vrsto vprašani sta mi hkrati nasula nadzornik in njegov spremljevalec. »Na vsa ta vprašanja lahko samo tole odgovorim: ne vem.< sem rekla izčrpana. »Na lepem je luč ugasnila in... in... ne vem niti. ali se i.i splazil k meni od zgoraj ali iz kleti. Iznenada je bil tu, hropeč kakor divia zver, in potem... potem so me njegovi prsti stisnili za vrat.« Listek ..Družinskega tednika“ Hipermangan v gospodinjstvu Napisala Ida Wegnerjeva Kalijev permanganat, znan pod imenom hipermangan, nam še zdaleč ne služi v tisti meri, v kakršni bi ga lahko izkoristili. Kupimo ga v obliki temnovijoliča-stordečih kristalčkov. V vodi se_ izredno hitro raztope in jo obarvajo z nasičeno vijoličasto barvo. Če takšno raztopino hudo razredčimo, dobi sve-tlordečo barvo. .Ta kemična snov je odlično oksida-cijsko in razkuževalno sredstvo in razen tega še zelo poceni, zraven pa izredno izdatno. Raztopina hipermangana izgubi v dotiku z organskimi snovmi svojo barvo, pri čemer se stvori neka rjava usedlina. Če jo močno razredčimo, lahko z njo rjavo obarvamo lesene in koščene predmete. Takšne predmete kratko in malo večkrat zapo; vrstjo pomažemo s to raztopino ali jih pa — če gre za manjše kose — Potopimo v raztopino. Kadar dobe zaželeni barvni odtenek, jih posušimo in natremo s parketnim voskom ter zloščimo. Tako dobe leskečočo se polituro. Nezaželene rjave madeže, ki jih Pusti hipermangan na perilu, lesu ali Koži, z lahkoto odstranimo, če jih narahlo pomažemo z zelo razredčeno solno kislino. Hudo razredčena raztopina hiper-TOangana da velerazkuževalno ustno Vodo. Nekaj kapljic takšne raztopine zadostuje za kozarec vode. Ta sol je ena na j dragocene j.š ih ustnih vod, ker ima to svojstvo, da zelo lahko oddaja kisik organskim snovem in s tem odstrani sleherni duh v ustih, ker gnijoče snovi oksidira. Duh po tobačnem dimu takoj zaduši. Ko s to raztopino izplaknemo usta, si osnažite zobe z ustno vodo, ki ste ji dodaji nekoliko poprove mete. ki pusti v Ustih osvežujoč okus. Divjačino, ki začne rada kmalu dišati, če jo pustimo obešeno, položimo v svežo vodo, ki smo ji dodali ,lekaj kristalov hipermangana. Voda ^'ne biti le malce vijoličasta. Tudi v tem primeru hipermangan zanesljivo razkuži s tem, da mesu oddaja kisik. Če slab duh mesa takoj ne izgine, moramo vodo pogosto menjati in ji vselej dodati nekaj hipermangana. Mnogi ljudje ne prenesejo duha po morskih ribali in jih zato kot hrano odklanjajo. Tudi v tem primeru nam Pomaga hipermangan. Položimo morsko ribo za nekaj trenutkov v vodo s hipermanganom in jo nato oplaknem s čisto vodo. Pogosto zadostuje, če ribo samo hjtro potegnemo skozi hipermanganovo vodo. Hladilnike, v katerih posebno ob vročih poletnih dne hhitro nastane slab duh in na stenah sluzasta plast, ■sHožimo prav tako z raztopino hiper-ftiangana. Dodamo ga čisti vroči vodi >n z njo temeljito umijemo notranjščino hladilnika. Nato pa izplaknemo s čisto vodo. Lahko rečemo, da je brez hipermangana skoraj nemogoče obvarovati notranjščino hladilnika Pred škodljivimi klicami. Pomisliti moramo namreč, da sestoji sluzasta usedlina, ki se nabere znotraj hladilnika, iz milijonov bakterij, ki končaj čakajo na to, da bi planile na shranjena živila. . Podobna je zadeva z nočnimi omaricami v spalnicah. V njih ne prevladuje vselej prijeten duh. Slabe ^dišave«, ki uhajajo iz njih v spalnico, pa okužujejo zrak v njej in utegnejo postati ljudem nevarne. Za-fo tudi nočne omarice razkužujemo s nipermanganom. Tudi v zaprtih omarah, v katerih hranimo kruh, po daljši uporabi rado zaudarja po kislem. Ta duh utegne postati celo tako jnočan, da trpi zaradi njega kakovost Kruha. S hipermanganom se iznebijo tudi te nevšečnosti. Razen tega nioramo omaro izmiti še s čisto vročo Vodo. če omare, v katerih hranimo kruh, tako kdaj pa kdaj očistimo in razkužimo, ne bo v njih nikoli vladal slab zrak. Raztopina hipermangana je izvrstno čistilo za vse vrste umazanih steklenic. Iz dolgoletne izkušnje vemo, da kosci svinca za to ne pridejo v poštev. Pokazalo se je namreč, da pogosto ostanejo drobci na dnu steklenic, pozneje jih pa različne tekočine raztope in tako pride svinec v sloveški organizem, kjer pogosto povzroči neljube posledice. Dobro in varno pa očistimo steklenice z raztopino hipermangana. Z njo napolnimo steklenice in jo nekaj časa pustimo v njih. Celo še tako ostarele usedline se z lahkoto odločijo in potlej jih brez truda odstranimo s čopičem ali ščetko. Hipermanganovo svojstvo, da močno oksidira, lahko prav tako izkoristimo v mnogih primerih, ko moramo uničiti druge, močno učinkujoče snovi. Na primer, če smo iz neprevidnosti namazali ogrodje tople grede s karbolinejem. Ta močno dišeči katran sicer les odlično konservira, ker uniči bakterije. Za rastlino je pa njegov duh zelo škodljiv. Setvi v topli gredi, konservirani s karbolinejem, škoduje Prosimo, nakažite naročnino! Hvala! močni duh ali jo pa celo uniči, če sploh začne poganjati. Tudi v tem primeru nam bo hipermangan zanesljiva pomoč. Kisik, ki uhaja iz hipermangana, oksidira močnodišeče kar-bolinejeve snovi. V takšnih primerih vzamemo močnejšo raztopino in z njo izmijemo s karbolinejem pomazane dele. če je karbolinej zelo nasičen, je treba postopek večkrat ponoviti. Tudi pri gojenju rastlin lahko s pridom uporabljamo zelo šibko raztopino hipermangana. Ker je v hiper-manganu mnogo kisikovih snovi, more bolno rastlino ozdraviti, če jo z njim poškropimo. Pri sobnih rastlinah se poslužimo majhnega razpršilca, v vrtovih pa uporabljamo ročne ali strojne razpršilce. Voda, s katero.poškropimo rastline, sme biti samo rahlo rdečkasta. Po vsod, kjer poškropimo s takšno raztopino, lahko rastline vdihavajo mnogo kisika. Zato je priporočljivo ta postopek ponoviti vsakih 14 dni. Od takšnega ravnanja imajo rastline posredno in neposredno korist. Prvič neposredno izdihavajo kisik, hkrati pa hipermangan zemljo razkuži. Razen tega uniči tudi majhne zajedavce na rastlinah, kakor na primer mešice na vrtnicah in mnoge druge. Hipermangan dela čudeže, če ga le pravilno uporabljamo. Dolgo je bil čudodelno sredstvo uspešnih vrtnarjev. Zato ga bomo odslej v večji meri kakor doslej tudi mi uporabljali. C BOGOVI LJUBEZNI Napisal S. Caldvvell Fred Faulkner se ie vrnil domov. Družba za raziskovanje morskih globin. ki ga ie bila poslala na Južno otočie, ie bila več ko zadovoljna z njegovim poročilom in obilnim materialom, ki ga ie prinesel s seboj. In tako so ostali tamkajšnji sončni dnevi samo še spomin. Skoraj dve leti je prebil daleč od domovine, dve leti. polni hrepenenja po Evelini. In zdaj ie stalo dekle, ki ie mislil, da ie zanj že davno izgubljeno, nepričakovano pred njim. V njenih očeh se ie zrcalilo prijateljstvo. morda celo več ko priiateli-stvo. ko je — kakor majhno, slabo vzgojeno dekletce — vprašala: »Kaj si mi prinesel. Fred?« V mislih je prebrskal vse znamenitosti. ki jih je bil prinesel s seboi in ki so še ležale v neodprtih kovčegib, da hi 'izbral med njimi primerno, edino primerno darilo za Evelino. »Ali te srnein jutri obiskati. Evelina?« je vprašal. In previdno pristavil: »Tebe in tvojega moža seveda.« Zardela je nekoliko. »Nisem poročena. Še zmerom misliš na tisto neumnost z Morrisonom, a to je bilo vendar samo...« Ni dokončala stavka. Drugi dan ji ie prinesel pet majhnih slonovinastih bogov, od starosti porumejiele kipce s čudnimi obrazi in leskečočimi se očesci iz majcenih, poslikanih biserov, majhne bogove ljubezni s Tahitija. Bogove ljubezni, ki Izpolni e vanka Počrnite vsa s piko označena polja in zagledali boste zanimivo sliko so bili neranljivi in ki ie iz njih — kakor mu ie bil zaupal ranocelnik Launaloa - izhajal svojevrsten čar. Evelina je bila darila na moč vesela in morda je bila še boli vesela zaradi Freda, ki se ni bil čisto nič iz-premenil in ki — učeni možje so včasih tako neumni! — ni videl, kako zelo ga ljubi. Njeno ljubimkanje ji je vselej tako neznansko zameril. In ko je po neki dobljeni teniški tekmi vsa sijoča od veselja poljubila svojega partnerja Mika Morrisona, ie Fred na lepem izginil, zakai mislil je. da se bo po tem dogodku pač kmalu zaročila in poročila in zato ji dolgi, dolgi dve leti ni nič pisal. »Ti mali bogovi imajo moč. da ti pričarajo ljubezen vsakega moškega. Tisti, ki mu jih podariš ali podtakneš, je ves tvoj,« je rekel Kred z nekoliko grenko, norogliivo slovesnostjo. »In prinesel si mi kar pet talismanov. ti hudobni Fred. Kaj naj neki počnem s petimi razočaranimi moškimi srci?« »Kolikor te poznam, mala Evelina, boš morala zelo varčevati, če boš hotela s temi petimi ljubezenskimi bogovi ustreči svojim zahtevam. Bržčas boš že vse zdavnaj razdala, preden najdeš pravega.« »Misliš?« je rekla zdai tudi ona nekoliko grenko in porogljivo, a potem se je glasno zasmejala, kakor da bi ii bila šinila imenitna misel v njene muhaste možgane. Nič več nista govorila o talismanih ljubezni in ko se je Fred poslovil, se mu ie zdela Evelina izpremeniena, hladnejša, trpkeiša in nekoliko razočarana. In tako se ni malo začudil, da ga ie že drugi dan obiskala, kakor vrtavka smukala po njegovi študijski sobi sem in tja in občudovala njegove zaklade. Ko se je pa spričo njenega zanimanja za njegove raziskovalne uspehe ogrel in ii je začel razlagati in pojasnjevati. ie smehljaje se izginila. Aii niso njena mala. očarljiva usta zamrmrala nekaj tako nespoštljivega kakor: »Neumni profesor!«? Ko se ie vrnil k svojemu delu. ie našel na pisalni mizi enega izmed malih, smehljajočih se malikov, ki ga je bila Evelina očitno pozabila. Odločil se ie, da ga ji bo vrnil, brž ko bo mogoče. A učenjaki so zvečine pozabljivi in tako je bog ljubezni več dni pozabljen ležal v predalu Fredove pisalne mize. Ko je hotel Fred premenjati vodo v svojih akvarijih, polnih ribic čudovitih barv iz morskih globin, ki ii h je Evelina tako občudovala, ie našel na dnu drugega smehljajočega se boga. ki mu ie izpodbudno pomežikoval. Fredu ie bil to samo dokaz, kako malo Evelina spoštuje njegovo darilo. Skrbno ie obrisal malega malika in ga dal prvemu bogu za družbo. In ni dolgo trajalo, ko je iz para bogov nastala četvorica. saj ie našel še dva druga bogova v svojem stanovanju, in iu spravil v temni predal svoje pisalne mize. Tam očitno niso mogli prav oddajati svojega čara. zakai Fred Faulkner, zatopljen v svoje delo. od tistega dne ni več obiskal Evelinine družine in ii ni tudi nič pisal. Med tem časom ie vzbrstela pomlad, prišel je maj in bodisi, da ie čar pomladi boli učinkoval kakor čar ljubezenskih bogov s Tahitija — lepega dne ie Fred srečal Evelino na cesti. »Nisi znala ceniti mojega darila, mala Evelina,« ji je rekel resno. »Štiri bogove si pozabila v moii delovni sobi.« »Res?« je rekla. »Bržčas zato, ker mali bogovi s Tahitija niso nič vredni. Prav nič ne učinkujejo.« Jezno je zacepetala z nogo. Razočarana je. ie pomislil Fred. Bržčas je petega boga podtaknila izvoljencu svojega srca in nespametni športnik — zakai nedvomno ni to nihče drug ko Mike Morrison — ni bil ničesar opazil. »Torej vseh pet bogov si zapravila?« je rekel. »Ne. petega še imam. a mislim, da ni prav tako nič vreden kakor njego- vi štirje tovariši.« Počasi so se mu jele odpirati oči. a še zmerom je bil v negotovosti, ko ie vprašal: ZRCALO naših dn! Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lil Spoštujmo red in snagol Če se ti nikamor ne mudi, lahko po cestah opazuješ razne dogodke. Ko iztezaš vrat in vihaš nos, se ti kaj rado pripeti, da ti tudi kaj nanj prileti. Tako sem nedavno hodila po cestah in ogledovala izložbe in tudi ljudi. Po ljubljanskih ulicah vidiš na sto-brih plinskih svetilk ali po parkih pritrjene dokaj lične koške, ki so za to, da mečemo vanje razne odpadke. Vendar nekateri Ljubljančani teh koškov ne vidijo, ali so pa preleni, da bi stopili do njih in vrgli odnadke vanje namesto na tla. Koliko čistejše in bolj higienične bi bile naše ulice in ceste! Vendar to še ni tako hudo. Če hodiš dopoldne tik hiš pod okni, se lahko sprijazniš tudi z dejstvom, da ti skozi okno leti na glavo prah iz posteljnine in preprog in krpe za brisanje prahu — če imaš pa srečo, dobiš še ovelo cvetje za nameček. Tudi za takšne gospodinje bi bilo treba nekaj ukreniti, da bi preprečili njihovo neolikano početje. g g »Ti bogovi morejo pričarati ljubezen. mala Evelina, samo če jih podariš iz ljubezni.« Tisti trenutek je začutil maihen kipec v svoji roki. topla dekliška usta na svojih ustnicah in potlej ie zaslišal smeh in čisto razločne besede: »Ti neumni, neumni profesor!« In če nai verjamemo mali. od sreče* sijoči gospe Evelini Faulknerjevi. so med nebom in zemljo dogajajo res nenavadne reči. o katerih se naši šolski modrosti niti ne sanja — posebno, če gre za male ljubezenske bogove s Tahitija. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! FILATELISTI POZOR! Najugodnejšo kupite In vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupac^skili znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva G. FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strllarleva ul.6 pri IrančlSkanskem mostu tsakonrsina ocma, ranogedi, opiomen, čarom:, tivgromeln, itd. Velika izbira ur. lialmne m srebrnine. Samo kvalitetna optika Cenik' breiriatno £tllllllllllllllllllllllllll||IM||||||||||||Uj I O K V I R JI | zz u s E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE, § f KLEIN I = LJUBLJANA, Wo/fova 4 5 fTi 1111111111111111111111111111111111111111111 in »Tale žarnica ima dve stikali,« ie Pojasnil Sweeney. ki je bil s svoio ^•epno svetilko preiskal napol razsvetljene kote. »Lahko io je utrnil z pom je stopnice ali pa tudi spodaj v kleti.« »Strela. kako neki ste to tako hitro dognali?« se ie porogal Stephen Lan-Sing. Nadzornik ga je strmo pogledal. »Kako pa v i sem pridete. Lan-smg?« aa je vprašal. Pozabila sem povedati, da je bil od tragične smrti Hilde Anthonvieve nad-zornik odložil svoje ljubeznivo vede-hte in postal prav tako osoren, kakor le večina policistov v kriminalnih romanih, tista vrsta policistov, ki zme-£pin srdito sesajo ugasle smotke in ^usajo osumljence z divjimi pogledi Kar prebosti. i »Sem sem prišel na isti način ka-y.°r vi. gospod nadzornik, namreč sko-'vrata zgorai na hodniku.« je mirno l^iasnil Stephen. »Ravno še o pravem “Su. da sem se kakor ščuka vrgel na ‘^idnega napadalca Miss Adamsove. 'n čemer se je dama žal na glavo Zvaliia navzdol.« jZdaj sem razumela, zakai me ie ne-1 del telesa strašno bolel, tisti, ki po '°iem ni bil žrtev napada. . »Morilec,« je nadaljeval Stephen. »je j-uonstil zmešnjavo in jo odkuril... Hili V ,ia’pak ne vem’ Gospod nadzornico. tako.« je zagodrnjal nadzor-Ša,,■ »Prav za prav bi bili morali slivar,;. lansing. ali je morilec tekel na-sOr ali navzdol.« »VrD*len se m' ,e nasmehnil. ka]fl!lss Adamsova ie... ne vem prav, kar° naj se izrazim... skratka, vse. hin Pn' stori temeljito. In če se... yzro}:- tali po stopnicah navzdol, po-1 to ropot, kakor če bi se pošev- ni stolp v Pizi podrl. Saj ste morali ta... trušč že zgorai slišati.« »Priznali boste, gospod Lansing, da nič ne priča proti temu. da ste sami davili Miss Adamsovo in io pahnili po stopnicah!« Kakšno sekundo mi ie bilo tesno pri srcu Ce prav pomislim, sem nekoč fetephenu zagrozila, da bom vse povedala policiji, kar vem. in takrat me ie opozoril, da bi to utegnilo biti zelo nevarno... »Nikar se ne smešite, nadzornik Bu-nyan,< sem se kljub temu postavila po robuv »Zakai nai bi me Mr. Lansing skušal spraviti na drugi svet. že naslednjo minuto pa storil vse mogoče, da bi mi rešil življenje?« »Vaš skok v globino. Miss Adamso-va. je povzročil takšen hrup, da bi mrtveca obudil,« je rekel nadzornik suho. »Tako Stephenu Lansingu ni ostalo drugega, kakor da je — preden pride policija — izpremenil svojo vlogo. da bi se izdajal za vašega rešitelja.« »Pod pogojem,« je vnemamo rekel Stephen. »da sem bil iaz tisti napadalec.« Nadzornik ga ie zamišljeno pogledal. »Zmerom ste se mi zdeli nekoliko sumljivi, gospod Lansing.« »Oh, obžalujem.« »Ali morete tajiti, da ste tisto popoldne telefonirali iz lepotnega salona Jamesu Reidu, ko so ga umorili, in mu zagrozili, da mu boste razbili črepinjo, če ne bo nehal laziti za ljudmi?« Stephen ie izpremenil barvo. »Torej tudi to veste!« ie rekel, dosti manj samozavesten kakor prej. »Čim dalje se pečam z vami, tem bolj nenavadni se mi zdite, gospod Lansing. Poljubno nočno uro ste prvi na prizorišču dogodkov in vselej popolnoma oblečeni. Ali mi morete vsaj za to postreči z verjetnim pojasnilom, kako ste se znašli tu spodaj ravno tedaj, ko je nekdo napadel Miss Adamsovo?« Stephen se je zarežal. »Čeprav še tako neverjetno zveni, gospod nadzornik, sem slutil, da se namerava Miss Adamsova, ki mi je pač simpatična, spustiti v resno nevarnost. Zato sem se odločil, da je ne bom pustil izpred oči.« »Torej priznate, da ste ii sledili?« »Ko sem zapustil vežo, sem io videl ravno še, ko ie izginila skozi vrata, držeča v klet. Zla slutnja mi je rekla naj pospešim korake. Komai sem zaprl vrata za seboi. ie luč ugasnila. Eno ali dve sekundi sem stal mežikale, kakor ukopan. Potlej sem zaslišal Miss Adamsovo liropeti in... sem planil v negotovost.« »Ali res mislite, da bom verjel takšnim pravljicam?« ie vzkliknil nadzornik. »Zdajle sem se nečesa domislila, gospod nadzornik,« sem mu segla v besedo, »nečesa, kar bo enkrat za vselej razjasnilo, ali me ie napadel Stephen Lansing ali ne.« »In sicer, Miss Adamsova?« ie skeptično vprašal nadzornik. »Svojega... svojega napadalca sem ugriznila.« »To vam je čisto podobno. Adelai-da.c je navdušen vzkliknil Stephen. »Zasadila sem mu zobe v roko. tik nad zapestjem,« sem nadaljevala, zdr-zajoč se ob spominu. »Tu se pa vse neha!« ie zahlipal Sweeney. »Ugriz ie moral krvaveti, gospod nadzornik, zakai preden sem izgubila zavest, sem čutila kri na ustnicah.« »Ali nisem rekel, da ste tigral« ie ušlo Sweeneyu- Stephen ie zavihal rokava do komolca. »Obtoženec je nedolžen, gospod nadzornik!« ie vzkliknil in iztegnil obe zagoreli mišičasti lakti. Nadzornik ie pogledal zdai mene zdaj njega. »To je ali prebrisana pravljica, ki ste si jo izmislili. Miss Adamsova. ali pa prav posebno ugodna okoliščina za Stephena Lansinsa. A menda ne boste ne od mene... ne od porotnikov pričakovali, da vam verjamemo brez dokazov.« »Dokaze imam. gospod nadzornik.« sem odvrnila in pokazala na vrat s sledovi davljenja. »Zdaj boste pač verjeli. da razen teh višnjevih madežev moja koža sicer ni ranjena. Ali pa želite. da me preišče vaša uradnica?« »Premagani ste. gospod nadzornik!« se je nasmehnil Stephen. »1:0 zame.« Nadzornik Bunvan se je jezno zganil, medtem ie pa Sweeney prižgal luč na hodniku. »Samo tega ne razumem,« ie rekel policist majaie z glavo, »kako ie mogoče človeka tako ugrizniti, da ie tu spodaj vse polno krvi.« sKaj pravite?« ie vzkliknil nadzornik. »Dajte mi mojo svetilko!« Šele zdaj, ko ie medel pramen luči osvetlil kletna tla tja do vrat sobe za preoblačenje, sem se domislila vzroka, ki me ie bil privedel sem dol. »Dekle!« sem kriknila. »Bog pomagaj, njo sem pa čisto pozabila!« Nadzornik in Sweeney sta strmela vame, kakor da bi bila prepričana, da sem zdai končnoveliavno ob pamet. Stephen Lansing ie pa smrtno prebledel, me zgrabil za laket in me začel močno stresati. »Dekle? Katero dekle? Za božio voljo. govorite vendar!« ie zakričal. »Natakarica,« sem zajecljala. »Glo- ria Lame! šla ie... sem dol. da... bi se preoblekla... in se ni vrnila.« Še preden sem dogovorila, ie Ste-phen planil k vratom sobe za preoblačenje. Bila so zaprta, a to ga ie la za trenutek zadržalo. V zaletu ie a svojimi širokimi rameni butnil ob vrata. Tresk... prepereli les je hreščeč popustil... in že ie bil notri. Bila sem mu za petami, za menoj pa nadzornik in Svveenev. Soba za preoblačenje ie bila prazna. Bila je pust. turoben prostor, z belo pleskanimi stenami. Skozi maihno podstropno lino ie lila vanjo medla svetloba. Nekaj ozkih omar z odprtimi vrati, zraven preprost umivalnik, na žeblju rabljena brisača, razbito stensko zrcalo — to ie bilo vse... le io mlaka krvi tik pri vratih... mlaka krvi. na katero je strmel Stephen s grozo v očeh... »O Bog!« sem kriknila. »Tega no vzdržim več!« »Torej mu tudi ona ni ušla,« ie hri-< pavo rekel nadzornik. 7. obrazom, spačenim od besa in sovraštva, me je Stephen pahnil stran in spet zdirjal na hodnik. »Gloria! Gloria! Kje ste?« je zavpil, da ie odjeknilo od zidov. »Mrtvi molče.« ie zamrmral Swee-ney in si zamišljeno podrgnil brado. »Gloria! Za božio voljo... dajte mi znamenje!... Odgovorite mi!« je izno-va zarjul Stephen. In potem smo iznenada zaslišali rahlo škrabljanje... nič glasnejše od mišjega glodanja. Nadzornik ie prvi opazil star lesen zaboj za kurilnim kotlom, stoječim poleg mnogih, drug vrh drugega naloženih praznih zabo^ jev. očitno, da bi ga pokurili kot ne-porabno šaro. Toda ta zaboj ni bil prazen... Dalje prihodniit. Naključje — prijatelj ali sovražnik človeka? UsoJna skodelica črne kave Resničen doživljaj profesorja, ki je za las ušel smrti in rešil življenje mladi materi Profesorja Webra. slovi tetra berlin-Bltega porodničarja, so telefonsko poklicali v Rim, kjer ie neka mlada mati ležala na porodniški postelji v poslednjih vzdihljajih. Samo spretnost velikega ginekologa in kirurga bi jo mogla še rešiti. Profesor se je s prvim rednim potniškim letalom odpeljal proti Rimu. Pet ur je že sedel na ne posebno udobnem sedežu, ko je moralo letelo nepričakovano pristati na nekem letališču v gornji Italiji zaradi nenadne okvare motorja. Pilot je ugotovil, da se bodo zamudili kvečjemu 30 minut, in je dovolil popotnikom, da se okrepčajo v bližnjem ,Grand-Hotelu‘. ker ie bila letalska restavracija prazna. Profesor si je zaželel kaj toplega, vsaj skodelico črne kave. zakaj od dolgega Bedenja ie bil že čisto trd in premrl. Krenil je proti ,Grand-Hotelu‘. po poti, ki mu jo je pokazal neki star možiček. Profesor na žalost ni znal italijanski, razumel je le toliko, da ni zgrešil smeri. Hlastno je korakal po enolični cesti, mudeč se v mislih pri tuji ženi, ki je v bolečinah čakala rešitve in življenja iz njegovih rok... ,Grand-Hotel‘ je po starčkovih podatkih stal nekje v bližini, toda profesor je hodil že deset minut, ne da bi ga bil zagledal. Predstavljal si je veliko, mogočno zgradbo, in je bil nemalo presenečen, ko je zagledal pred seboj nizko gostilnico z dvema prezračenima sobama. Ob tej uri ni bilo nikjer nobenega gosta, a tudi nobenega natakarja. Profesor je neodločno sedel za mizo in krepko potrkal na kozarec. Nehote je poželjivo upiral oči v velik pokroman ekspresni sainovar, kakor da bi hotel s pogledom pričarati pod pipico kadeč se curek vroče kave... Kljub bobnanju po mizi se živ krst ni oglasil. Za bufetom so bila vrata, držeča najbrže v kakšno zasebno sobo. Druga vrata poleg so vodila menda na cesto. Profesor je z neprijetnim občutkom ogledoval ta vrata, zakaj bila so tistim, skozi katera ie bil vstopil, na las podobna. Nehote si ie torej zapomnil, da so vrata, skozi katera se mora vrniti na letališče, za njegovim stolom. Postal je nestrpen. Nazadnje je vstal, stopil za točilno mizo in odprl vrata, držeča v notranjost. Pritipal se je po temnem hodniku do drugih vrat in jih odprl. V majhni, mračni sobi je na temnordečem baržunastem divanu kinkala .padrona*. častivredna dama zrelih let in bujnih oblik. Prestrašila se je vsiljivca, se jecaie opravičila in zaveslala z golimi nogami po brezpetnikih. >Cafe!« je dejal profesor energično in s kolikor mogoče italijanskim naglasom. >Hitro! Vroče«! Lastnica hvalevrednega hotela je za obilno postavo še dokaj gibko stekla k samovarju: »Caldo?« >Ne, ne caldo !< je vzkliknil profesor. »Vroče! Toplo! Chaud!« Takoj nato se je pa domislil, da se je zmotil. Caldo — latinski caliclus — pomeni, po italijansko vendar vroče! »Si/ Si/« je pokimal, zcaldoft »Ma che vole?« je nejevoljno vprašala padrona in ga debelo pogledala. Vendar je uganila, da bo premrlemu gostu skodelica vroče kave dobro dela. in mu jo je čez nekaj sekund postavila na mizo. Kajpak si je profesor opalil jezik, toda zvrnil je kavo skoraj na dušek. plačal s petakom. ne da bi bil počakal na izmenjavo, in planil iz sobe. Zamudil se je bil dalj, kakor je bil nameraval. V hitrici in razburjenosti je odhitel skozi napačna vrata, zakaj pozabil je bil, da je tedaj, ko se ie vrnil iz padronine sobe. sedel na čisto drug stol... Šele za prvim vogalom je opazil pomoto. Bilo je pa prepozno. Vse hiše v tem nesrečnem kraju so se mu zdele podobne kakor jajce jajcu. Ženske in otroci pred vrati so ga debelo gle: dali, ko je vihral sem in tja, ne da bi našel pravo pot. »Na letališče!« je zakričal obupano. »Piazza da volerel Aero-Llovd!« Nazadnje ga je neki ^dobrodušen | možak odpeljal na letališče. Profesor Weber ie pritekel tja prav v trenutku. ko se ie letalo dvigalo v zračne višave. Odplulo ie brez njega... Bilo je strašno! Prav nič tolažilno se mu ni zdelo, da je zagledal svojo prtljago, zloženo v čakalnici bližnje restavracije. Slabost se ga je lotevala ob misli, da ie morda zakrivil smrt dveh nedolžnih bitij... zaradi ene same skodelice kave. In vendar je naključje — ta muhasti prijatelj ali sovražnik človeka — rešil življenje trem ljudem: mladi materi, njenemu novorojencu in profesorju Webru, medtem ko je več drugih nedolžnih ljudi neusmiljeno pahnilo v smrt. Profesorju se je posrečilo. da je telefonsko naročil posebno letalo iz Milana. Odpeljalo ga je v Rim. kjer je še v pravem času prihitel k porodničini postelji. S spretno operacijo ie rešil mladi materi življenje, in še več, pripomogel ji ie. da je povila zdravega sinka. Letalo, ki ga ie bil zamudil in je odletelo brez njega, je pa v megli zašlo v vrhove Apeninov in se razbilo ob čereh. Vsi potniki^ s pilotom vred so zgoreli... Koralle, Berlin. j"? UGANKE Križanka * 1930 fu fatto conoscere la prima volta* Vodoravno: 1. Vrsta stroja. 2. Hra-al pubblico, amante della mušica, daljna (brez samoglasnika); fizikalne suo mventore, fmg. dott. Ferico Traut.*enote ali kakor se izgovarja franco-wem che gii diede il nome. L’ingegnereXsko kosilo; sončni bog. 3. Oblika gla-e riuscito ad usare musicalmente i*gola umreti; gospodična (angleški, fischi che nascono nella tramutazione»kakor se izgovarja). 4. Nekdanji sve-delle scosse elettnche in suoni. II nufl ♦ tovni boksarski prvak; vedno zelen v? istrumento riesce a raggiungere la Xgrm> daje nevestam venec. 5. Skopimi delicata e diversa coloratura dei$fjeneCj je čuval harem; brez (fran-tom dando ai suoni un particolarejcoskij tudi izraz pri kvartah). 6. Pa-fascino che finora non era possibileJ^ron (preko vseh polj). 7. Nikalnica; raggiungere a mezzo del pianoforte.»uradni naziv japonskega poglavarja; Sopra: il prof Oscar Scala al trau-^keg^jg (brez zadnje črke). 8. Mesto toni°-..— Trautomj se imenuje naj.jv šlezjj; (; = 0); nekdanja kratica novejši instrument, ki bo najbrze kaj »(dva enaka soglasnika); 21. črka Kmalu prodrl v koncertne dvorane. J abecede. 9. Francoski skladatelj (»Jea-Ze leta 1930 ga je prvi pokazal zajne d’Arc«); luč (latinski) ali ime glasbo navdušenemu občinstvu njegov {pralnega sredstva. 10. Desni pritok izumitelj m*, dr. Friderik Trautwein,»Volge; nedoločni zaimek. 11. Pred-po katerem je dobil tudi ime. Inženir-»semitska kultura v Mezopotamiji v 4. Ju Trautwemu se je posrečilo, da jeJ;n 3 tisočletju pr. Kr. 12. Trstov; glasbeno uporabil žvižgajoče tone, ki*dva enaka samoglasnika, nastanejo pri izpremembi električnih { Navpign0. j. Prijetna čednost. 2. tresljajev v zvoke. Na novem inštni-JT • ... ... f -j. , v., , j mentu je mogoče doseči izredno mehko » ’ K1?1*1. .le,.ucii, aa . Električno drevo Če bi mogli drevesne bolezni ali žuželke pod njegovo skorjo ugotoviti prej. preden se začne listje sušiti in drevo neha rasti, bi lahko brez težav in velikih stroškov o pravem času poskrbeli za pomoč. Doslej pa strokovnjaki nikakor niso mogli ugotoviti, kdaj drevo zboli. Zdaj so pa izumili način, kako se da kaj enostavno ugotoviti bolezen ali napad zajedavcev, posebno lubadarjev. Pri tem so izhajali iz okoliščine. da ima vsako drevo določeno električno napetost. To se pravi: drevo ie na enem koncu pozitivno, na drugem pa negativno naelektreno. f"e med oba električna pola polože občutljivo merilno pripravo, lahko natanko izmerijo električno napetost. Pozitivni pol se z letnim časom premika. Spomladi, takrat torej, ko drevo najhitreje raste, je vrh drevesa pozitivno naelektren, a počasi se električni pol pomika dalje, dokler ne1 pride do drevesnih korenin. Če pa rast drevesa ovirajo bolezen ali žuželke. zabeleži merilna priprava manjšo električno napetost ali pa ugotovi, da se je električni pol premaknil. Če torej sadjar zasluti, da drevo ni zdravo, lahko z merilno pripravo to na-.tanko preizkusi in ukrene vse potrebno proti škodljivcem. Kolesa iz zamaškov Kolesa so čedalje bolj priljubljena, gumi ie pa vse redkejši. Kaj storiti? Iznajdljive glave se že dolgo časa trudijo z izdelavo bolj ali mani prožnih obročev. Na zadnji pariški vzorčni razstavi je neki iznajditelj pokazal kolo s prožnimi prečkami. A vsak obroč je tehtal nič manj ko 10 kg. Za prakso se to kajpak ni obneslo. Pozneje so Sreizkusili kolo 8 stotimi vzmetmi. A malu je tudi vzmeti zmanjkalo. Zdaj se zdi, da so to vprašanje vendar re-Sili, in sicer s pomočjo — plutovinastih zamaškov. Za kolesa, ki imajo zavore v osi, pritrdijo vsak zamašek z žico na obroč. Pri drugih pa potegnejo žico skozi zamaške in jo pritrdijo skozi ventilno odprtinico. Kokoši in golobi ne jedo višnjeve pice Zastrupljeno žito. ki ga nastavljajo poljskim mišim, je nevarno tudi perutnini. Zato so v nekaterih državah x zakonom predpisali, da mora biti zastrupljeno žito pobarvano. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da se perutnina izlepa ne dotakne višnjevo ali vijoličasto pobarvane piče. ' Kokoši in golobi v prvi vrsti gledajo na obliko, potem šele na barvo piče. Od treh vrst jedi. ki jih nastavijo poljskim mišim — pšenice, rži in narezane repe — nairaisi sezeio po pšenicL medtem ko rž sploh odklanjajo. Tri poskusih z obarvano in ne-obarvano pšenico so vse živali zobale neobarvano. Če so bile hudo lačne, so segle tudi še po belo in zeleno-obarvani pšenici, jerebice tudi po rdeči. Višnjeve in vijoličaste pšenice se pa ni dotaknila nobena žival. Toda največjo pozornost je zbudilo vedenje fazank, ki se višnjeve in vijoličaste pšenice niso hotele dotakniti trideset dni. Ena izmed njih je sredi višnjeve pšenice poginila od lakote. V nobenem primeru se pa živali zastrupljenega žita niso najedle do sitega. Le oklevajoče so se ga lotile, a kmalu nehale zobati. in različno barvo tona, kar daje zvo- j spoznanje, in nravnost vodita do sreč- ♦ „ „. ------------------------------------- umetnik na trautoniju, profesor Oskar• predsednik^ in borec za neod- kom poseben čar, ki ga doslej na k>a J ^Predlog8 s'1 3 skl ^poModba-virju m bilo mogoče doseči. Zgoraj: .3; skl poškodba, Kr.). ame- Skala. La tastiera del trautonio. 136 vrst češnjevega cvetja Na Japonskem imajo v času, ko češnje cveto. pravi praznik. Sicer pa tam češnje niso tako enovrstne kakor pri nas, temveč uspeva kar 136 vrst tega čislanega drevesa. Kdor na Japonskem pozna vse vrste češenj in jih tudi loči med seboj, uživa pied ljudmi že velik ugled. Sirom po svetu Razstavo del Leonarda da Vinci pripravljajo Japonci v Tokiu. Razstavili bodo okrog 000 posrečenih posnetkov izvirnih Leonardovih slik. prav tako bodo obiskovalci razstave lahko spoznali tudi razne umetnikove izume in njegova prirodoslovna raziskovanja. Charles Seignobos. profesor francoske zgodovine na pariški Sorbonni. je te dni umrl v mestu Saint:Bneucu v 11 trautonio e piu recente istrumento musicale che probabilmente tra poco invadera le sale dei concerti. Gia nel »klaviaturo« trautonija severozahodni Franciji. Bil je star' 88 let. : Velikanska povodenj je zajela več mestec in vasi v bližini mesta Per-^ pignana v južni Franciji. Zaradi ne-: prestanega deževja je naraslo več; hudournikov, voda ie odnesla mostove; in se razlila čez bregove, tako da so‘ cestne zveze med več vasmi pretrgane.I Tretji brezmesni dan v tednu je; uvedla bolgarska vlada zaradi pomanjkanja mesa. Ob ponedeljkih, četrtkih in petkih je odslej po sklepu vlade prodajanje govedine in teletine naistrože prepovedano. Veterinarski svet se je sestal te dni v Sofiji 'in razpravljal o preskrbi Sofije z mlekom. Odslej bodo dobivali kravje mleko v Sofiji samo otroci in bolniki, kislo mleko bodo pa smeli odslej pridobivati samo iz ovčjega in bivoličjega mleka. • visnost (1768—1826). 4. Hudo gospo-_ , idarsko izkoriščanje; in (latinsko). Pogled na>5. Glodavec; ženski potomci (2. skl.; PLAČAJTE NAROČNINO! Leteči koveeg / Piosto po Andersenu aftitiU SASA bila ura eno po polnoči, se je strah skril, in v gradu ie spet zavladal mir. Polonček je drugi dan premišljeval, kako bi strahu ugnal, šel je y grajsko orožarno in si tam izbral prozen in močan meč O polnoči ie šel na prežo: ko je strah Polonček nastavil meč na prsi in zaklical Dalje prišel, mu ie : »Vdaj se!« prihodnjič zadnji dve črki sta zamenjani); kralj (italijansko). Atehski državnik, ki je premagal Perzijce pri Salamini leta 480 pr. Kr. 6. Osebni zaimek; meter; priredni veznik; dalmatinsko mestece s škofijo. 8. Veznik; azijska visoka planota; deleži rudniške družbe. 9. Sodobnik: modna barva. 10. Dva ena; ka samoglasnika, ki sta tudi ime več rek; strogo vzdržna, samozatajevana. ZATEMNITE OKNA Gospod Jernač je neko nedeljo zvečer udobno sedel v svoji sobici in bral. Prižgal si je cigareto in zdaj oa. zdaj zadovoljno puhnil v zrak. Medtem se je slučajno ozrl proti oknu, a že v tistem hipu je planil pokonci: »Vraga, saj še zatemnil nisem !« Tedajci je močno zazvonilo. Gospod Jernač je hitro ugasil luč in stopil v predsobo odpirat. Bil je stražnik, ki mu je vljudno pojasnil, da bi moralo biti že 20 minut zatemnjeno. Razumljivo je, da gospod Jernač ni hotel takoj priznati prestopka, saj policistu ni bilo mogoče prav točno ugotoviti, iz katerega stanovanja je svetila luč na cesto. Toda zvito oko postave se ni dalo kar tako ugnati.. Stražnik je namreč stopil v sobo. privil električno luč in že odločno izjavil: »Tukaj je bilo!« Gospod Jernač se je še dolgo jezil, da si je z nepazljivostjo pokvaril prijeten večer. Kako je mogel stražnik nedvoumno ugotoviti, ne da bi se bil sploh dotaknil žarnice, da je bil gospod Jernač pravi grešnik? OPGOVOR •upioS sol iqos a 3111 af up ‘zcnop ojicj af tun ox 'njip JmartSp of,Unr>i![.\U(l a^oiiloj i4iA up af 011 r.uy: 'aoiuju? Sojjjo uiuip >P-Tlu jižudo foji: 1 ■’[ 11 [ ^siojiod '’1 oji ČAROBEN LIK 2 1 1 A 1 A | A | A j K I 1 , |K [ K j K j K | L j L | ° 4 | 1 P j P | S j S | T | I Vodoravno in navpično: 1. del obleke 2. ples 3. indijsko velemesto 4. vrh v Kamniških Alpah 5. oče _ Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka« Vodoravno po vrsti: 1. smr-toglavec. 2. a, ulj, Kol, i. 3. na Dvoje »src«: jaguar« Liana io ie hvaležno pogledala. če-prav ii tudi tolažilne besede niso mo-gle vliti miru. Toda v nienem pogledu si bral toliko obupa in odpovedi, da se ie zganila celo Marija Minarso-va, naistareiša uslužbenka salona Ma-dame Limayeve. in dejala: »Gabv ima prav. V življenju se boš morala privaditi tudi krivičnim očitkom, kaj šele takšnim, ki so upravičeni. Madame Limaveva je točna v svojih obveznostih, zato zahteva točnost tudi od drugih. Tebi ie bila doslej še precej naklonjena, ker si prišla s priporočilom. Navaditi se moraš Pač tudi na senčne strani naše službe! Vendar se ti ni treba bati. da bi se ti kaj hudega zgodilo. Odpustila te ne ho. to je pa danes, ko jih ie toliko brez službe, glavno — ali ne. Anetta?« Anetta. ljubko dekle štiriindvajsetih let in Lianina najbližia soseda, se ie nasmehnila: »Liana bo prav storila, če bo pozabila tistega, ki mora zaradi njega jokati... Preveč ie moških v Parizu, da bi si lepo dekle izjokalo oči zaradi enega...« Liana je zmajala z glavo. »Motite se,« je tiho dejala, »zaradi moškega ne bi jokala. Dobila sem slabe novice od doma. To me muči.« »Oh. oprosti,« so vzkliknile vse v en #ias- , - , . »Se slutile nismo,« ie deiala Gaby. »Ali je mogoče mati zbolela?« se je pozanimala Anetta. ki ie bila od vseh najbolj radovedna. »Da... zakaj tudi to je gotovo neke vrsta bolezen.« je kakor sama zase zašepetala Liana, in vsa zardela, kakor da bi bila to njena krivda, ie jela pripovedovati: »Moj oče ie bil znanstvenik. Umrl je že pred več leti. Moja mati ni bila posebno srečna z njim. Kmalu nato se je vnovič poročila. In kakor veste, očim navadno ni posebno naklonjen otrokom iz prvega zakona.« Marija Minarsova ie živahno prikimala: »Meni se ie prav tako godilo. Ko se ie moja mati v drugo poročila, zame ni bilo več mesta pod domačo streho. Zatekla sem se k babici. Doma nisem mogla več vzdržati. Kar sem naredila, vse ie bilo narobe. Preveč sem jedla in premalo delala. Morala sem zibati otroke, ki jih ie bilo vsako leto več. Gorje, če ie kateri od njih jokal, kadar je bil očim slabe Volje. Oklofutal me ie. da ie bilo ioi! Jaz že vem, kaj je takšno življenje...« Glasna beseda Marije Minarsove ie segla celo do gospe Limaveve. ki ie pravkar merila obleko neki stranki v sosednjem salončku. Še preden so utegnile utihniti, je vsa rdeča in zasopla prihitela v delavnico: »Glejte no, ali ste tukaj zato. da klepetate, ali zato, da delate?« In kakor da bi slutila, da ie prav Liana sprožila ta razgovor, se ie pod vtiskom prejšnje jeze obrnila k njej in vzkliknila: »Gospodična Dalimoursova. m vam bilo dovoli, da ste prišli četrt ure prepozno! Zdaj bi radi mojo delavnico še izpremenili v kavarno! Oh. kaj vidim! Spet ste jokali! Pomislite, kakšne madeže utegnejo pustiti solze na občutljivi svili, ki io imate v rokah... Kaj. če se stranka pritoži? Opozarjam vas, da vam bom zaračunala stroške zg čiščenje!« Liana je začutila neukrotljivo željo, da bi se zagovarjala, namesto tega ie pa sklonila glavo in molčala. Bolje je. da potrpi in ne izgubi še tega skromnega zaslužka. Videla je. da so njene tovarišice isto storile. In nekaj trenutkov potem, ko so se vrata za gospo Limavevo s hudim truščem zaprla, ni bilo slišati drugega kakor vbadanje šivank v blago in pa kdaj pa kdaj vzdih, ki se ie izvil tej ali oni iz prsi. Ko se je Liana tisti večer vračala iz menze v svojo skromno podstrešno sobico, je bila na ulici nehote priča prizoru, ki ie še vzvaloval njeno že tako vzburjeno duševnost. Na vogalu ulice, kjer ie stanovala, so stale tri ženske. Dve od njih sta bili že starejši, medtem ko ie mlajša, izredno lepa plavolaska izzivalne zunanjosti, utegnila imeti komaj osemnajst ali dvajset let. Očitno so se zaradi nečesa zagrizeno pričkale, toda Liana ie ujela samo poslednje besede, ki jih ie starejša ženska zalučala mlajši: »Sram te bodi. pokvarjenka! Odšla si od doma. torej nisi dosti vredna! Meni ne moreš škodovati z opravljanjem! Jaz sem poročena ženska! S te- njiii girni mož j boj se pa nikoli ne bo poročil noben pošten moški!« Liani se ie zdelo, kakor da bi ta ženska govorila njej te strupene besede. Ali ji ni mati v pismu prav to pisala? Instinktivno ie sklonila glavo in tiho odšla proti svojemu domu. Ko je stopala po samotnih ulicah, ki so se zdele tisti večer, ko se_ je pripravljal dež. posebno zapuščene in otožne, ji je ob vsakem koraku odmevalo od tlaku: . »Ti si pokvarjenka! Nikoli se nihče ne bo poročil s teboj! Zapustila si svojo mater!« .... Vzravnala se je. hoteč se otresti teh strašnih obtožb. Skušala ie misliti na druge stvari, na Marto, na svoje delo, ki jo je veselilo, na sobico, ki io bo morda prav kmalu lahko opremila po svojem okusu, če bo varčevala. Vendar so io nehote preganjale zle misli. Ali je mogoče, da ima poročena ženska v velemestu več ugleda kakor dekle? Ali more možitev vrniti dekletu dobro ime? Ali je res za vse večne čase zaznamovana, ker je zbežala od doma? Dolgo ni mogla zaspati. Sirota ni vedela, kako naj si pomaga iz duševne stiske, toda nečesa se ie zavedala: storiti mora nekaj odločilnega, da bo spet zadobila srčni mir in tisti občutek enakovrednosti z drugimi, ki ii ie zdaj tako zelo manjkal... Tisti večer — bilo ie nekaj dni po materinem pismu — si ie Liana na Špiritnem kuhalniku v izbici pripravljala skromno večerjo. Dve jajci, dve rezini kruha in nekaj jabolk, ki si jih ie kupila pri branjevki na vogalu. Sadje si je privoščila samo dvakrat na teden, zato se ji je zdelo vselei še posebno razkošje. Bila je nekoliko mirnejša. Odpisala je bila materi nežno, dolgo pismo, v katerem ii je skušala pojasniti vzroke svojega odhoda. Zdaj ie čakala na odgovor. Nekje na dnu srca ie slutila, da tega odgovora pač ne bo dočakala, toda glej, zdaj se za to ni več tako zelo razburjala. Zdelo se ie, kakor da ie čas. ta najboljši tolažnik. že nekoliko zacelil rano. ki je prej tako neusmiljeno krvavela. Usoda ima včasih posebno veselje, da se pokaže muhasto in škodoželjno. So ljudje, s katerimi se igra po mili volji, ne meneč se za njihove želje in načrte za bodočnost. Takšno namero ie menda imela z malo Liano, ko ji je potisnila v roke časopis, v katerem ie bilo zavito sadje, da ga ie pričela brati, prigrizovaje zraven skromno večerjo. Slučaj — ta skrivnostni pomočnik Usode — je nanesel, da ii ie obstal pogled na debelo tiskanem naslovu: Tujke se može s starci, da bi postale Francozinje Liana ie raztreseno pojedla načeto jabolko, tako jo ie pritegnilo branje tega na prvi pogled ne posebno zanimivega članka. Brala ie napeto, oprta na bele komolce. podpirajoč si brado z dlanmi. Zdaj pa zdaj ie od začudenja vzkliknila. kakor da ne bi verjela svojim očem. Niti opazila ni. da se ie večerja, ki jo je kljub gladu odrinila stran, že čisto shladila. »To je pa res zanimivo,« ie mrmrala sama pri sebi. »Ljudje si marsikaj domislijo! Kako ti mora bili neki pri srcu, če se poročiš z osemdesetletnim starcem? Kajpak, tukaj berem, da ie ostal mož v ubožnici in da ne živi z mlado ženo... Glej no! Štiriindvajsetletno dekle se poroči z osemdesetletnim siromakom iz ubožnice! Čuden okus pač! Vendar izvrstna ideja!« Prenehala ie brati in se zamislila. Zdaj se ie šele zavedela, kako io ie članek prevzel in skorajda pretresel. Upirajoč pogled čez strehe v daljavo, je Liana menda mislila na svojo lastno usodo, zakaj tiho ie nadaljevala: »Praktično vsekako!'Prijetno ie. če si poročena... svobodna pred javnostjo, hkrati pa nimaš nobene obveznosti do moža... Nihče več ti ne more očitatL da si izgnanka.« Temne oči so se ii nehote razširile ob spominu na besede v materinem pismu: ,Po vsem tem. kar si storila, ne moreš več veljati za dostojno dekle! Nikoli ne boš dobila moža...‘ Zadrhtela je. »Kako revno, dolgočasno in tvegano življenje živi v Parizu dekle, ki si z delom rok služi svoj kruh!« je pomislila. »Koliko nevarnosti preži nanjo v tem velikem, skrivnostnem velemestu! Brž ko se pa poroči, zrase njen ugled. Nič več ni brezpravno bitje, na lepem je poštena, spoštovanja vredna ženska. Madame ta in ta.« Ne da bi se zavedala, se ji je pričela La misel zdeti vse bolj tehtna in zanimiva: »V moderni družbi daje možitev ženski nekakšno oporo in dostojanstvo... Če bi bila na primer jaz poročena, mi mati ne bi mogla ničesar več očitati... Oh. to bi bilo čudovito!« V nenadnem razsvetljenju ie zgrabila čepico, si ogrnila plašč in stekla do bližnje trafike. Tamkaj je kupila nekaj najbolj razširjenih dnevnikov in vsa v čaru svoje ideje hitela nazaj v podstrešno sobico. Z neučakanostjo, ki sicer ni bila v njenem značaju, je požirala dokaj dolge članke, posvečene isti zadevi, iz štirih dnevnikov, za katere ji ni bilo žal odriniti štirikrat pet in dvajset centimov. | V vsakem listu je bil krajši ali daljši članek o teh nenavadnih porokah. I kajpak z raznimi pripombami, ki sn' zbujale njeno radovednost in podžigale V 24 URAH barva. piisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, ra pestnice itd Pere. suši. munga in lika domače perilo Parno čisti postelmo pene ip puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA njeno zanimanje. Dolgo ie zamišljeno slonela nad razprostrtimi časopisi; ! njen zasanjani obraz pač ni izdajal, kakšne vročične načrte snuje njena drobna glavica. »To bi bilo blazno in nenavadno, toda izvedljivo!« je naposled vzkliknila. Pogledala ie na zapestno uro. Ali še utegne k Montelovim? Čeprav ie bilo že dokaj pozno, ni več strpela doma. Morala je imeti nekoga, da mu zaupa svojo idejo, to idejo, ki se je zaperila v njene možgane, da je noben ugovor ne bi mogel več izruvati... Morda se je prav zaradi upanja v boljšo bodočnost tako krčevito oprijela te misli, da jo je že sama pri sebi zagovarjala proti morebitnim ugovorom? Skoraj tekla ie. da je čim prej prispela v batignolski okraj, kjer sta stanovala njena prijatelja. Marta in Andre. ki sta bila pravkar povečerjala, sta io nekoliko začudeno sprejela. Na srečo sta bila otroka že v posteljicah, tako da so se lahko v miru razgovorili, kaj jo ie ob tako pozni uri prignalo k njima. »Andre! Marta! Prosila bi vaju. da bi mi pomagala uresničiti neko idejo...« je še vsa zasopla vzkliknila Liana. »Dobro veš. da se na Andreja in name lahko zaneseš.« je odgovorila Marta, vesela, da se ie prijateljica naposled vsaj nekoliko otresla otožnosti. »Vem. vidva sta dobra.« je pritrdila Liana in ju ljubeče pogledala, »toda to je nekaj tako nenavadnega!... Meni se pa vseeno ne zdi^ nemogoče! Zato upam v vajino pomoč!« »Za kaj vendar gre?« je radovedno vprašal Andre. »Berita!« je vzkliknila Liana in jima pomolila pod nos časopis, ki ga je bila v hitrici potisnila v žep. Andre in Marta sta se sklonila nadeni, ona je pa vsa drhteča od napete radovednosti čakala, kaj porečeta na to. Andre ie prvi dvignil glavo. Kakor vsak pristen Parižan je tudi on vsako jutro preletel svoj časopis in je že poznal ta članek. Začudeno je pogledal Liano, nato pa svojo ženo in dejal: »Sem že bral... Gre za formalne poroke mladih tujk s starčki iz javnih zavetišč...« »Tako?« je z zanimanjem deiala Marta. »S takšno poroko si pridobe tujke francosko državljanstvo...« »Da. tudi jaz sem prebrala ta članek,« je pritrdila Marta »Menda so ustanovili celo tajno družbo, ki posreduje takšne poroke...« »Ne. v resnici je vsa stvar preprostejša,« je pojasnil Andre. »Morda bo prišel čas, ko se bodo morali tujci zaradi nezaposlenosti ali iz kakšnega drugega vzroka vrniti v svojo domovino. Te ženske bi pa rade ostale v Parizu. Časopisi so kajpak vso stvar nekoliko nabušnili. kakor ie njihova navada.« »In te ženske žive s starci?« se je vznemirila Marta. »Kaj še! Ti vrli možje jim odstopijo svoje ime za mesečno rento ali za enkratno plačilo. Navadno celo ne gredo iz zavetišča. Le pomislita! Če bi vodstvo zavetišč izvedelo, da zdaj niso več siromaki, bi jih morda odslovilo, češ, naj le njihove mlade žene skrbe zanje. Zato starčki te nenavadne ženitve po navadi skrbno prikrivajo. Tako ostanejo še nadalje v zavodu, hkrati si pa za vsotico, ki io vsak mesec dobe. lahko privoščijo vsak dan dragoceno skodelico kave ali smotko.« »In njihove žene?« »Živijo kakor poprej.^ Vendar ne prav tako! Zdaj so poročene, zdaj so gospe. Že pred poroko so se s svojimi starimi ženini dogovorile, da bodo živele same zase. svobodno, samostojno...« »Oh. pa vendar nočeš reči...« »Nič slabega ne mislim reči. Njihovi možje morda celo ne poznajo njihovega naslova... Poročene so. toda brez moža... Zanje ie važno le, da imaio poročne listi ne v redu.« »Hm. to ie stvar okusa,« je zamrmrala Marta. »Biti vezan za vse življenje in vendar živeti brez moža...« Liana se tedaj ni mo^la več premagovati in ie žarečih oči vzkliknila: »Meni se pa to zdi čudovito! Biti poročena, toda ne živeti z možem!« »Oh!« je deiala Marta in jo začudeno pogledala »Res. le poglejta.« ie nadaljevala Liana, ne da bi se dala motiti. »Pri nas na Francoskem položaj stare device ni posebno rožnat. Zenska, ki se ne poroči, ni tako svobodna kakor tista, ki ima moža. Še hujše: neomože-na ženska nostane s časom žrtev vseh mogočih zlih jezikov. Nikjer ni moškega. ki bi io ščitil s svojim imenom... Kakor hitro se na poroči, se na mah vse iznremeni. Zdaj je na lepem svobodna, stori lahko, kar hoče. nihče je več ne obsoja, nihče se ii več ne posmehuje...« »Menda se vendar tudi vi ne mislite poročiti?« jo ie z navihanim nasmehom vprašal Andre. »Oh. saj se ne boiim možitve.« ie vsa rdeča priznala Liana, »bojim se samo moža! Nikar me tako začudeno ne gleita! Za poroko morata biti dva. dva. ki se imata rada... Jaz pa sem sama.« »S tem pa ne misliš reči. da odobravaš to vrsto porok?« ie presenečeno vprašala Marta »Da in ne. Te ženske so vsekako imele vprav genialno zamisel. S tem. da se poročiš s starčkom, ki od življenja nima več čpsa pričakovati, nikomur ne škoduješ. Narobe! Morda ie marsikateri od teh starih dobričin vesel, da je mogel na stara leta nekomu koristiti v plemenit namen, razen tega pa uživa nekoliko udobja in prijetnosti. ne da bi mu bilo treba s prstom migniti... Meni se zdi to izvrstno!« »V takšnih okoliščinah morda res.« »V vseh okoliščinah!« ie živahno ugovarjala Liana. »Kaj pa, če namen takšne ženske ni tako plemenit, kakor vi pravite?« je ugovarjal Andrč. »Morda si kakšna pustolovka tako išče primernega plašča za svoje norčije... Hm. kaj pa v takšnem primeru?« »To je pač nekoliko tvegano,« ie priznala Liana, »vendar mislim, da ubogi starčki posebno hudega razočaranja ne morejo doživeti. Če si se poročil z nekom, tako kakor bi sklenil trgovsko pogodbo in če imaš razen tega osem križev, ti ie pač vseeno, kaj počne za tvojim hrbtom tvoj zakonski drug...« Razgovor je postajal vse živahnejši. Vsakdo ie zagovarjal svoje naziranje. »In kam meri vse to. Liana?« ie naposled vprašal Andre. »Prijatelj moj, takoj boste izvedeli,« je še dokaj pogumno odgovorila Liana. »Prosila bi vas. da bi mi dobili primernega moža... Prosim, počakajte, ne ugovarjajte! Odpeljite se v kraj. kjer je kakšno večje zavetišče za siromake, bodisi v Nanterre ali kam dr.u-gam. Meni ie vseeno, kam. Izberite mi poštenega, dobrega moža. pod pogoji, kakršne sem vama povedala... Rada bi moža. ki ne bo pravi mož!« »Nisi pri zdravi pameti!« se ie raz-burila Marta. »Narobe. Vse sem natanko premislila... Ta možiček ne bo imel nobene škode. Rada mu bom odstopila nekaj svojega zaslužka... Nisem bogata, toda prav rada mu bom poslala vsak mesec toliko, da si bo lahko vsak dan privoščil skodelico prave kave in nekaj dobrih cigaret. Jaz pa zahtevam za zameno troje: da ie pošten, da ie star in da mi da svoje ime.« »In zakaj vse to?« ie naposled s težavo izdavil Andre. Ni si bil še opomogel od prvega presenečenja. »Ker bi rada postala svobodna in neodvisna. Ker imam z dnem. ko se poročim, pravico do rente, ki mi io ie zapustila tetka Brigita. Ker bom Liko zavezala jezik vsem, ki me zdaj v rojstnem kraju obrekujejo. In vi. Andre. bodite tako ljubeznivi in posredujte. da dobim primernega moža!« »Lepa reč!« se ie pošalil Andrč. »Ali ne veste, da je to nevarno? Policija se ie že zanimala za takšne posredovalce.« »To je vendar nekai drugega.« je ugovarjala Liana. »Policija ie le hotela izvedeti, kaj se skriva za temi nenavadnimi porokami Francozov s tujkami. Jaz sem pa vendar Francozinja! i Noben francoski zakon mi ne brani. 1 da se ne bi smela poročiti s starim možem. Prosim vas. nikar ne zavračajte moje prošnje. Andrč. Tako bom lahko pisala domov, da sem poročena... Moja mati bo lahko dobivala delež rente po tetki Brigiti! Nič več ne bom izgnanka, nič več nespodobno dekle, ki ie pobegnila od doma!« »Vendar bi na koncu koncev rajši videl, da bi so poročili z Dupernoi-som. Liana,« ie resno dejal Andre. »Kaj pa. če bo ta papirnati mož na lepem hotel uveljaviti svoje pravicp0 »Mislim, da me nihče ne more prisiliti. da bi živela s svojim možem, če sama nočem. Razen tega ne verjamem. da bi hotel takšen starček zamenjati udobje v zavetišču z nezakurjeno podstrešno izbico, kjer zdai stanujem. O Dupernoisu mi pa kar molčite! Preveč sem se že žalostila zaradi njega. On vendar ne bi bil samo navidezen, temveč pravi zakonski mož! In to je precejšnja razlika!« I »Kaj pa ti k temu praviš. Marta?« ,se je obrnil Andrd k svoji ženi: zdai mu ie bilo namreč že zmanjkalo ugovorov. »Ali odobravaš Lianino idejo?« »Meni se sicer zdi ta misel zelo svojevrstna, vendar je v načelu ne odklanjam,« je dejala po kratkem premisleku Marti. »Priznati morava, da bi imela Liana od takšne poroke res precej koristi. Koliko žensk sanja o tem. da bi bila gospa in ne imela moža! Možitev sama is za dekleta pogosto privlačnejša kakor mož. Posebno ie takšna misel všeč tistim neizkušenim deklicam, ki še ne poznaio življenja.« Dalje ■prihodnjič. HUMOR Najnovejša škotska Neki škotski kmet bi si bil rad dal zavarovati posestvo pred ognjem. »Vedeti moram predvsem, kakšne požarne naprave imate v vaši vasi,« ga vpraša zavarovalni uradnik. Škot se popraska za ušesom: »Hm, včasih dežuje.« Dokaz po ovinkih »Ali pa tudi lahko dokažete, da se vam tedaj, ko se je zgodila nesreča, ni mudilo?« »Neposredno ne morem dokazati, toda saj vam pravim, da sem se peljal k zobozdravniku!« Svet narobe »Kaj, oženiti se nameravate? Takšen Don Juan!« »Da, res je. Sit sem namreč žensk že do grla!« Logično »Ti ne moreš živeti brez mene, jaz ne morem živeti brez tebe! Res sreča, da sva se spoznala, sicer bi oba umrla.« Ni prav razumel Tine leži v bolnišnici. »Kako, da vas nikoli ne obišče tena?« ga sočutno vpraša sosed. »Ne more. Sama je v bolnišnici.« »Kaj... oba hkrati?« se čudi sosed. »Da... toda pričela je ona,« prizna •tesano Peter. Zlobno »V nekaterih delih Afrike spozna mož ženo šele po poroki,« pripoveduje žena. »Kako, samo v Afriki?« vzdihne mož. Izgubljena stava Tone in Lojze stavita za sto lir, da lahko oba izpijeta steklenico konjaka, nato pa brez pomoči prideta domov. Tisti, ki tega ne bi mogel, plača drugemu sto lir. Ze sedita zvečer v baru, vsak s svojo steklenico pred seboj. Tone je skoraj že celo zvrnil, Lojze pa komaj nekaj Šilcev, toda vseeno je že hudo okrogel. Tone ima že prazno steklenico, Lojze pa niti do polovice, toda že se mu je ustavilo. Naposled ga mora Tene domov odpeljati. »Kako to, da nisi vzdržal niti do polovice?« se drugi dan čudi Tone, ogledovaje stotak, ki ga je dobil. »Vrag vedi,« se jezi Lojze, »vem, da mi ne boš verjel, toda popoldne, ko sem treniral, sem popil prav takšno steklenico na dušek!« Med prijateljicami »Zakaj’ praviš Petru .bumerang1?« »Ker se po vsaki košarici, ki mu jo dam, vrne k meni z novo snubitvijo « Nemogoče »Poznam dvojčke, ki sta se rodila v različnih letih.« »To je vendar nemogoče!« »Nikakor! Prvi se je rodil minuto l>red Silvestrovim, drugi pa dve minuti po Silvestrovem.« I NAŠE ZDRAVJE TETANUS Zdaj, ko je spet oživelo delo po vrtovih in na polju, je dobro, da se spomnimo in opozorimo na okuženje s tetanusovim bacilom, ki povzroča težko in nevarno bolezen — tetanus. Bacil tetanusa se posebno rad drži v vrtni prsti, konjskem gnoju in cestnem prahu. Najpogosteje zbolijo za tetanusom vrtnarji, poljedelci, ljudje, ki imajo opravka pri živini (zlasti pri konjih), ter ponesrečenci, katerih rane se zamažejo s cestnim prahom. Tetanusov bacil je zelo odporen in lahko živi leta in leta. Najbolj pa prija njegovi rasti in razmnoževanju brezzračna okolica, človek se okuži z njim tako, da si zamaže rano s prstjo ali prahom, v katerem je bacil. Za razvoj tetanusa so pa dosti bolj nevarne majhnev a globoke, zakrite rane, ker v taksne rane ne more prodreti zrak, kar je bacilu — kakor smo že rekli — posebno všeč, da se lahko razvija in začne svoje uničujoče delo. Velike zevajoče rane, ki močno krvavijo, so mnogo manj ugodno zatočišče za tetanusov bacil. To je dobro vedeti, da ne bi majhnih, a globokih ran, ki malo krvave, preveč zanemarili. Ko pridejo bacili v rano, ostanejo v njej in začno izločati močne strupe, ki se počasi širijo po telesu ob živcih proti centralnemu živčevju. Približno po ' štirih do štirinajstih dneh, le redko pozneje, se pokažejo prvi znaki bolezni. Prvi in najzna- čilnejši znak tetanusa je neka napetost in okornost v mišicah, s katerimi žvečimo. Ust ne moremo več popolnoma odpreti ali pa le s težavo. Včasih pa nastane tudi spalna krče-vitost v obrazni muskulaturi, tako da postane bolnikov izraz kar izpreme-njen. Včasih se zdi jokav, včasih smehljajoč se. Polagoma preide krče-vitost mišičja tudi na ostalo mišičje trupa in okončin. Normalni gibi z glavo in okončinami postanejo otež-kočeni ali pa celo docela nemogoči. Poleg opisane trajne okorelosti v mišičju so za tetanus značilni tudi nenadni krči mišičja, posebno požiral-niških mišic in prepone, kar lahko povzroči zadušenje. Taki krči utegnejo biti posledica neznatnih zunanjih dražljajev in je njih število značilno za vsak posamezen primer. Funkcije ostalih organov se izpreme; nijo le v toliko, v kolikor so v zvezi s splošnim mišičnim krčem. Zaradi oslabelosti dihalnih kretenj nastopi na primer kaj rada pljučnica. Bolniki s tetanusom so večinoma tudi zaprti, kar je posledica krča trebušne muskulature. Smrt nastopi pri tetanusu najpogosteje zaradi zaduše-nja, velikokrat pa tudi zaradi pljučnice, odnosno oslabelosti srca. Trajanje bolezni je zelo različno. Tetanus ialiko privede do žalostnega konca v najnevarnejših primerih že po nekaj urah ali dneh, sicer je pa trajanje bolezni odvisno od komplikacij, od katerih so naj pogostejše pljučnica, vnetje živcev in možganske krvavitve. Poleg opisanih tipičnih oblik tetanusa poznamo tudi posebne oblike. To so predvsem lažji primeri tetanusa, dalje tetanus, ki ie omejen le na po- samezne telesne dele. Tako dobimo včasih le krče v mišičju okoli rane, včasih pa govorimo na primer le o obraznem tetanusu. Umrljivost zaradi tetanusa je še zmerom zelo velika. Zanimivo je vedeti, da je njegova nevarnost nekako odvisna od inkubacijske dobe (čas med okuženjem in pojavom prvih bolezenskih znakov). Čim daljša je ta doba, tem lažjo bolezensko sliko lahko pričakujemo, in obratno. Za njegov povoljni konec je nad vse važno, kdaj je dobil Bolnik zdravilni serum. Serum pomaga le, če ga bolnik dobi, še preden so se strupi razširili po telesu. Pri vsaki sumljivi rani, torej globoki zamazani rani, moramo pomisliti na okuženje s tetanusovim bacilom. V vsakem takem primeru mora bolnik čim prej prejeti injekcijo seruma, ker z njo v prvem trenutku kaj lahko preprečimo bolezenski razvoj. Marsikdo poreče, da se je že po- " mil gosto ranil pri delu, a ni dobil nobene injekcije in tudi tetanusa ne. To je vse res! Vendar nam boste pritrdili, ds^ je veliko boljše, če dobi sto ljudi injekcijo proti tetanusu po nepotrebnem kakor samo eden premalo. Injekcija ne more prav nič škoditi, koristi pa lahko ogromno. Injekcija seruma sama pa ni zadosti, da bi zanesljivo preprečila tetanus. Rano, ki je sumljiva okuženja, je treba tudi temeljito očistiti in pravilno obvezati. Pri majhnih površnih ranah lahko opravi to vsakdo sam, ze glohoke, grdo scefrane rane pa mora poskrbeti zdravnik. Oboje je zelo važno. Ne smemo namreč pozabiti, da je tetanus veliko lažje preprečiti kakor že nastalo bolezen ozdravitL OBZIR DO OTROK Mnogi starši mislijo, da otroci ne znajo ceniti drobnih udobnosti domačega življenja. In vendar je oblikovanje njihovega značaja največ odvisno od njihove okolice. Zavedajte se predvsem, da potrebujejo otroci v vsakdanjem življenju red in vedro označje. Zato se izogibajte še tako nedolžnih prepirov v njihovi navzočnosti. Igrajte se z njimi, toda ne samo otročjih iger; desetleten dečko kaj lahko porazi očeta pri šahu — kajpak, če je bil oče nalašč ali nehote nekoliko raztresen. Med obedi, ko se zbere vsa družina okrog domače mize, naj otroci prav tako svobodno povedo svoje mnenje kakor odrasli. Staromodno na-ziranje, da morajo otroci pri mizi molčati, oblikuje zaprte značaje, pozneje si nikakor ni mogoče več pridobiti njih zaupanja. Porabite rajši teh nekaj ur za neprisiljen razgovor — ki se ga lahko udeleže tudi otroci! — ob katerem se česa novega, izpodbudnega nauče. Če si hočete pridobiti zaupanje teh mladih, toda že zahtevnih osebnosti, se navadite spoštovati njihove nazore, njihove prijatelje in želje prav tako kakor upoštevate svoje. Otroke lahko poučite, toda nikoli se jim ne posmehujte! Tako si zapravite njihovo nežno zaupanje. Učite otroke že od najnežnejše dobe, da znajo sami paziti na snago in na red. Nikoli jih pa ne pozabite pohvaliti za njih prizadevanja in pazite, da jih vaši opomini ne bodo žalili. V svoji sobi ali v svojem kotu naj bo otrok svoj gospodar. Če mati brska po otrokovih igračah, je to za otroka možnosti postavimo vse skupaj na kamnitna tla. Pred smetmi in dru'j'0 nesnago ga moramo pa seveda obvarovati s pokrovko. Čebula, ki smo jo nadele, ne segnije, če je vse ne olupimo in obrezani del zavijemo v tanek svilen papir. Z. B., Ljubljana. Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plača, mo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika« —■ Kotiček za praktične gospodinje — Ljubljana, Poštni predal 345. Ali gre ljubezen res skozi želodec? Da, ljubezen gre res skozi želodec, toda po mojem mnenju ne gre zanemarjati oči in nosu. Najljubša in še tako okusno pripravljena jed moža ne more razveseliti, če jo servira bitje z razmršenimi lasmi, v omaščenem predpasniku, dehtečem po spektru kuhinjskih vonjav. Z vsakim požirkom ubogi zakonski mož nehote požre očitek, ,da se je morala žena zaradi njega tako truditi'... Zato ne bo škodilo, če osvežimo nekoliko temeljnih resnic o kuhanju, ki jih znamo pred poroko sicer kakor rožni venec, po poroki jih pa mimogrede pozabimo. Z nekaj čuta za ureditev dela in za snago je lahko vsaka kuharica negovana. Preden stopimo za štedilnik, si zavežimo čez lase pisano rutico — vonj se namreč las najhitreje prime in najdalje drži — in si čez preprosto domačo obleko pripnemo kuhinj- „__________, _______________ ski predpasnik, ki naj bo iz prepro- prav tako mučno in težko, kakor če stega, pralnega blaga in takšen, da mu pozneje odpira pisma Oboje je : Pokri.i<‘ vso obleko. Le vtako bomo ob-nionm,* „ a m i 1 I varovale obleko madežev m kuhinj- le9° a osebna zadeva, pazite torej, j vonjav_ Ko nehamo kuhati, sleda ne zlorabite svo/ih pravic. Otroka gemo predpasnik, snamemo rutico, lahko mimogrede naučite na red. Vse nekaj potegljajev z glavnikom — in njegove knjige zberite v majhno ; že smo nared. Možu bo kosilo dva-,knjižnico', ki naj jo otrok sam ure- j krat bolj teknilo, če bo še žena sedla juje in vodi. Takšna nedolžna igra jza niizo ^irna, negovana in ne vsa ho vhnrliin „ rPrln zardela od kuhe in ognja. bo pa zenske, ki v rednosti preti- bo zbudila v otroku veselje do reda in mu krepila čut odgovornosti. Zelo važno je tudi, da znate ravnati s prijatelji svojih otrok. Kako neprijetno je otroku, če mora dan za dnem poslušati, da njegov prijatelj ni dober, ni priden, ni marljiv. Morda ga k njemu vleče prav tisto nasprotje, ki ga čuti, primerjaje ga s seboj. V takšnem primeru je bolje, da se z otrokom posvetujete kakor z odraslim, da skušate neopazno omejiti prijateljev vpliv, ne da bi se naravnost spustili v borbo z njim. Kadar otrok povabi svoje prijatelje, bodite z njimi ljubeznivi, toda pustite jih same. Otrokom, posebno odraščajočim otrokom, je treba pustiti zavest resničnosti in važnosti. Zato jim dovolite kolikor mogoče dosti svobode! Dvanajstleten dečko bo že znal preživeti počitnice na smučeh pri svojem stricu na kmetih ali pa v šotoru v družbi sebi enakih tovarišev in enega starejšega, šaljivega, dovtipnega ,strička'. Dajte otroku vsak mesec skromno vsotico denarja; ta denar naj bo čisto njegov. Zanj si lahko kupi, česar si poželi — bonbone, ,kapslne* ali vstopnico za gusarski Ulm — ne zahtevajte, da vam odgovarja zanj, toda zato se mora zadovoljiti s to vsoto, ki mu je nikoli ne povišajte, če jo je že prehitro porabil. S a. NAg NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Omleta iz koruzne moke Mešaj v skledi 1 rumenjak, žlioo sladkorja in žlico mleka, primešaj narahlo sneg 1 beljaka in žlico koruzne moke. Namaži omletno ponev z maslom ali mastjo, vlij vanjo pripravljeno testo pol prsta na debelo in postavi v precej vročo pečico za 10 do 15 minut. Ko lepo zarumeni, je pečen. Pečenega namaži z marmelado, zapogni čez pol in postavi s sladkorjem potresenega na mizo. E. N., Ljubljana. Špinačni zrezki Potrebujemo 1 kilo špinače, yt kile krompirja, sol, 1 jajce, 1 žlico moke, 2 dkg masti, čebulo, zelen peteršilj in. drobtine. Kuhano, ožeto in sesekljano Špinačo zmešamo * pretlačenim krompirjem s sesekljano In prepraženo čebulo in vsemi ostalimi primesmi. Iz vse te zmesi delamo neprevelike zrezke, jih prav narahlo povaljamo v moki in spečemo. Dam« jih kot samostojno jed s solato na mizo. A. F., Rožna dolina. Kako hranimo poleti jedila Poleti se nam jedila kaj rada pokvarijo, ker nimamo zmerom pri roki hladilnika, kamor bi brez skrbi postavile to ali ono. Ce hočemo ohraniti dalj časa sveže meso, ga denemo s krožnikom v večjo posodo z mrzlo vodo, kamor stresemo pest soli. Vodo na dan tudi do dvakrat menjamo. Ohrani se nam meso tudi tedaj, če ga samo nasolimo ali prelijemo s kisom. Pred uporabo ga dobro operemo, da izgubi sol ali kis. Mleko, ki ga hočemo ohraniti vsaj nekaj dni, damo vsakokrat, kadar ga potrebujemo, dobro grevreti. Tudi lonec z mlekom je do-ro, če postavimo v mrzlo vodo in po ravajo in niso samo redne, temveč pikolovske.^ Gorje, če stopi mož v sobo z neočiščenimi čevlji! Če pusti časopis na mizi in se za trenutek obrne, ga že.žena položi na radio, da ga siromak zaman išče. Važno je, da si znamo delo oddeliti, tako nikoli ne bomo hitele. Mizo pogrnimo v miru takoj po zajtrku* ko smo iztrepale prt in pomile posodo. Na lačnega moža nič ne učinkuje bolj pomirjevalno kakor lepo pogrnjena miza s pripravljenimi krožniki. Vsaka gospodinja ima svoj obred kuhanja, in prav je tako. Vendar se tudi v kuhanju da doseči nekakšen ,šik‘, ne da bi porabili preveč ognja in posode. Zelo praktične so ognja-varne posode, ki jih lahko pustiš na odprtem ognju, potem pa hkrati z gotovo jedjo odneseš na mizo. Tako si prihraniš prelivanje in serviranje. Ker pa ne moremo kuhati samo v takšnih posodah in jih je zdaj tudi teže dobiti, si mora vsaka gospodinia sarma narediti načrt, kako bo kuhala, da bo pomazala kar najmanj posode, hkrati pa jed okusno servirala. Nekatere gospodinje store to s kuhinjskim zabojem, druge s hitro kuhajočim Papinovim loncem. Prav praktičen je majhen električni štedilnik, posebno za kuhanje manjših obrokov, tako v nedeljo zvečer, ko se nam ne da netiti ognja. Električna plošča zato ne bi smela manjkati v nobenem gospodinjstvu in je primernejše poročno darilo od raznih čajnih servisov, desertnih žličk itd. Kako izvrstno se bo počutil vaš ,gospod in zapovednik', če bo smel in umel kdaj tudi sam zapeči na takšni plošči skrbno shranjeno, predragoceno jajce, ne da bi si umazal rok ali se spotil ob ognju! (n) PRIJATELJA SPOZNAŠ- Drobna darilo za bolnike Daruj s srcem in razumom Urejuje A. Preinfalk : ProkleSsSvo stranskih l rešitev { Težka je pot do popolnosti | »V potu svojega obraza ♦ boš sestavljal probleme...« t Vsak pravilen problem mora imeti {samo eno rešitev. Če torej več prvih j potez pripelje do rešitve v določenem ♦ številu potez, je problem nekorekten. ♦ Tak problem z dvojno ali večkratno {rešitvijo ima tudi dvojen učinek: raz- veseljiv in neprijeten. Ugodje povzroči reševalcu, saj s stransko re-• šitvijo dokaže, da problem bolje po-:zna kakor sam skladatelj, ki jo je ; prezrl. Na drugi strani je pa komponist ;zelo nezadovoljen, zakaj njegovo večdnevno težko delo in iskanje je uni-ičeno. Razvrednoti mu ga oni, ki je : iskal v problemu lepoto, a našel spa-;ko. Stranska rešitev je za avtorja ;zares pravo strašilo. Neki komponist pravi: »Kakor oče ;ne vidi napak svojih otrok, prav ta-’ko ne opazi komponist postranskih ! rešitev.« Ta resnični stavek hkrati J vsebuje rešitev te psihološke zagonetke- Komponist je preduverjen, če že ♦ ne prevzeten; on enostavno noče ver- ♦ jeti v svojo zmotljivost. Težko je pač {videti otroka svoje muze drugače ka- ♦ kor brez napak in madeža. ? Malo preveč samozaupanja, nekoliko neskrbnosti in malenkost niče-Imurnosti, pa ti pod imenom »pro-;blem« že splove v svet nestvor z dve-;ma ali več glavami. Komponist sanja o prvi nagradi in snuje nove imenitne načrte. Medtem pa so že popadli .problem reševalci. Z vseh strani si ti Gornja zelo nenavadna obleka, spominjajoča nekoliko na viteške oklepe, je {ga ogledajo, pretipljejo mu vsako fi-najnovejši dunajski model. Krilo je iz marinskomodrega krepa, životek je črn, Jguro, vsakega kmeta. Motrijo ga sko-ob ramah pa iz nežnovijoličastega mušljina. Takšno obleko bodo pa nosile Izi naočnike nezaupanja in secirajo z samo zelo nežne in mlade ženske z brezhibno postavo. {ostrim nožem kritike. Mnogo oči pač mnogo vidi. Tedaj se razlegne zrna- i• __________ . zffoviti krik: »Nekorekten!« in kom- ™ “ o Tloc'xPonist se pobit spravi na zoprno kr- kolonjske vode je zmerom dobro do-šla_, pa tudi škatlica dobrega pudra, košček dobrega mila ali steklenička parfuma. Bolnici se prileže tudi steklenica portskega vina, konjaka ali kakšnega drugega izbranega vina, ker lahko z njim postreže tudi svojim obiskovalcem. Za počitek so primerne dobre ilustracije in modne revije, ker prinašajo lahko branje in niso tako naporne kakor knjige. Ali ste pomislili Svoje cenjene stranke obvezam, da s-e or! dne 3. maja nahaja salon mcdistke Justi Šinkovec na Miklošičevi tresti, hiša dro"1.!-rije Hermes. Vhod Pražakova ulica 8/1. Pravkar ste izvedeli, da je vaša prijateljica povila zdravega krepkega dečka. Treba jo bo obiskati v bolnišnici. A kaj naj ji nesete? Zavedate se, da ima prijateljica izbran okus in da ji torej ne morete nesti česa čisto neosebnega. Prva misel pri takšnih priložnosti so cvetlice. A če pomislite, da bo prva misel tudi drugih znancev veljala cvetlicam, si lahko predstavljate, da bo prijateljica obdana s celim vrtom cvetlic, pogrešala bo pa morda kaj praktičnega in hkrati ljubkega. To pa ne velja samo za porodnico, temveč tudi za druge bolnike ali okrevajoče, v bolnišnici in doma. dar lezi človek v bolniški postelji, dvakrat topleje občuti prijateljstvo in naklonjenost, ki mu ga izkazujete. V zadregi, kaj naj nesete bolniku, vam pomagamo z nekaj nasveti. Če mladi materi poleg česa drugega pošljete tudi cvetlice, vam svetujemo tole: Najboljše je, da nekaj dni počakate, dokler si mlada mati toliko ne odpočije, da se bo cvetlic res lahko razveselila. Pri tem upoštevajte: najprimernejše so pisane in dolgotrajne cvetlice, še bolje je pa, če ji prinesete eno samo izbrano m redko cvetlico v primerni vazi, ki ji jo tudi podarite. Morda celo lepo loncnico, ki dolgo traja. Izogibajte se pa belih cvetlic, ker se ne podajo k bolniški postelji. In ne pozabite, da od vonja nekaterih cvetlic glava boli. A zakaj ne bi poskusili s kakšnim drugim darilom? Steklenica dobre I no omarico ali pa spalna jopica. In kaj bi ji podarili užitnega? Pri-j porogljivi so bonboni praline, dobrel slaščice in pecivo, najbolje, če jej panje, ker čast se mora rešiti. Pri začetniku je nevarnost postranske rešitve zelo velika. Toda tudi ve- doma spečeno. To lahko bolnica po-j ,m moJ.strom problemskega sahani nudi tudi obiskovalcem. Poleg tega*v'edpo prizaneseno. Se ve c. Zgod:lo izberite lepo. izbrano sadje ali med.Šse ^e. ze._ da jo je celo strokovnjaška V vsakem primeru bodite pa pre-lP?enjeva^na ,l5omLsl-ia prezrte in prepričani, da bo bolnica dvakrat takoj!3 m,n?K?,')ac Sramota, kaj^ ne. Pa vesela in hvaležna, če bo videla, da?|fm .'.1 škodoželjni smeh reševalcev, ste izbirali darila z razumom in* ava mednarodna afera, srcem. { L. 1910. je znani komponist Georqe __________>|>________ {Edward Carpenter priobčil v »The >White Rooks« tale problem: PM^KI_XASVETI iBeli; Kei_ Tfs in hCt kmeta Skrivnosti dobre gospodinje: črni: Kf'7-kmet e7- Kako hraniš presno maslo. mast. »Uef^^e mleko *ta Hitro uvidimo, da se ju tudi umi- Danes moramo boli ko kdai prei varčevati z živili, posebno z dragocenimi maščobami, ki se pa žal naj-raiši pokvarijo, posebno če niso shranjene na primernem mestu. A prav teh ne smemo nič. prav nič izgubiti. na to, da bi vašo prijateljico razveselilo tudi ročno zrcalo, ki ga ima sleherni trenutek pri roki? Podobno praktično darilo je majhna ljubka blazinica, prevlečena z nežnobarvnim pralnim blagom. Idealno bi seveda bilo, če bi mogli podariti zraven več prevlek. Ali ste pomislili na darilo, ki bo'mu primešajte 15 gramov drobtin na bolnici prav prišlo tudi pozneje, doma? Takšno darilo je na primer Slamniki so bili že od n*kdaj priljub Ijeni v ženskem svetu, toda njega dni si nihče ni mislil, da bi utegnile ženske nositi tudi slamnate torbice ali celo slamnate čevlje. Pariški čevljarji in torbarji so se pa nove mode oprijeli z veliko vnemo in ustvarili nekaj prav apartnih stvari. Na gornji sliki vidimo elegantno dopoldansko poletno torbico, ki dopolnjuje dopoldanske sandale, spletene iz prav takšne slame. kati ne splača. Pač pa ni preveč skrita misel, da bi črnemu prepustili izbiro, katero trdnjavo si izvoli, medtem bi pa beli kralj pristopil bliže in pomagal skleniti mat. Prva poteza je zares 1. Kfo; v na-p . Isprotju z Buridanovim oslom je se- * resno maslo {daj po črnem, ker se mora odločiti za Presno maslo za dalj časajdesni ali levi pašnik: 1. ... KXh6. najbolje shranite tako. da ga{2. Tf7, KXh5. 3. Th7 mat. Slično potresete s prav drobno soljo (60 g nalgre »zrcalna slika« ali »echo«, kakor kilogram presnega masla), zgnetete inlse strokovno imenuje: 1. ... KXf8. kakšnih desetkrat premešate. Denite{2. TgG, Ke8. 3. Tg8 mat. Beli kmet ga v prsteno posodo in še enkrat po-|h6 je zato, da ni dvoine rešitve: vrhu potresite s soljo. Hranite na tl. Thh8, Kg6. 2. Ke5 in 3. Tfg8 mat. hladnem. Z Ta ideja je vredna vse pohvale in Žarko Presno maslo bosteibi ji tudi trajno ostala, da ni zlo- spet lahko uporabliah. ce ga boste{g}asne postranske rešitve! Mnogo let naiprei dolgo casa gnetli v sveži vodi.{je res ostalo pri hvali in velikokrat nato pa v_ posodi, ki ste vanio vhh{so ta odlični problem prinesli tudi nekoliko ciste vode in ji primešali {drugi šahovski časopisi in kotički, dober ščepec natrijevega bikarbonata.tNeki šahist je pa prišel nekoč na se enkrat pregnetli. {preprosto misel, da bi v prvi potezi Še d rti g o sredstvo: presno|zajei s šahom, kar je pri problemih (ne pa pri študijah) le izjemno dovoljeno: 1. Tg6 + , Kh7. 2. Tg4 (3, 2, 1) ali K poljubno; Kh6. 3. Th8 mat; ali pa 1. ... KXf8. 2. Tg5 (4, 3, 2, 1) ali kralj poljubno; Ke8. 3. Tg8 mat. Problem je torej v resnici zelo nečist, nekorekten. Škoda! Ne vemo, če ga je komponist še utegnil popraviti. Za popolnost pri-, n&šamo dva enostavna predloga: I. Beli: Ke4, Thfi in f8; kmeta na d5 in e6; črni: Kg7 in kmeta d6 in e7; rešitev kakor zgoraj: 1. Kf5 itd. — II. Beli: Kf5. Tf8 in h4, kmet eG; črni: Kg7 in kmeta e7 in hfi; rešitev maslo umijte in na slabem ognju počasi stopite. Brž ko se začne kaditi. pol kile masla t<;r pustite kuhati četrt ure. Nato vzemite čist lonec, ga prevlecite z etaminom in vlijte ckozeni tekoče maslo. Hranite na hladnem in suhem prostoru. Mast Svinjsko mast hranite v prsteni posodi, ki naj bo popolnoma čista. Zavežite jo z žveplastim papirjem in postavite na suho. Kadar mast jemljete iz posode, jo zajemite z umi-r* in popolnoma suho žlico. Žarko mast boste spet lahko!1: TfXh6 kak°r Tf™ va; - - ,,nantama bi se menda ne dalo vec kaj koščkov olupljenega jabolka. Nato ;v brezno stranskih rešitev, vzemite oboje ven in shranite mast v'<’> drugi, popolnoma čisti posodi. Ali pa:J dodajte masti 80 gramov lesnega oglja;; v prahu in pustile počasi vreti 15 mi- ’ nut. Precedite in hranite v čistem loncu. V steklenico olja vlijte na vrh ne-;; koliko alkohola, ki varuje olje pred;; zunanjim vplivom. Žarko olje boste spet lahko uporabili, če boste dodali 125 gramov lesnega oglja v pralni na liter olia, dobro zmešali in nazadnje precedili skozi platno. Hranite na suhem. Mleko Mleko se vam bo zelo redkokdaj pokvarilo, če ga boste vreli v popolnoma snažni posodi, pustili ohladiti in nato pokrili, da se ne opraši. Če morate mleko pozneje še enkrat pogreti, je priporočljivo, da mu dodaste ščepec natrona. Če se hoče kljub temu zasiriti, ga rešite s tem. da mu dodaste malo soli. denete na močan ogenj in premešate, dokler ni spet normalno. Rešitev problema št. 162. 1. b8L!!, g5. 2. Le5, b4. 3. Lc7mat. 1. .. gf6. 2. Lf4, Kb4. 3. Ld2 mat. 1. . . g6. 2. Ld6, gf5. 3. Lb4 mat. Človek se kar srečnega počuti, če uspešno premaga vse težave in uživa ob lepem in skladnem problemu. Damski klobuki novi modeli za pomlad in poletje na zalogi. Sprejemam tudi v popravilo. Salon „TRUDA lllica 3. moja (Aleksandrova) 5 Izda.a K. Bratuša, »ovinar; odgovarja H. {Cern. novinar; tiska tiskarn* Merkur d. d. f Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi t Ljubljani.