„Goriea*
Izhaja vsaki torck in loboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
flredniitvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini St. 9, kamor je
naslavljati pisma.
¦•frankiraua pisma
te ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo  pisma   brez   podpisa.
Rokopisi
dopisov se ne vračajo.
TELEFON št. 201.
.ttortea"
»tane na leto 1Ü K, za pol let»
5 K, za četrt leta 250.
Dpravniitvo
$e nahaja v „Narodni Tiskarn:"
ulica Vetturini  St. 9.
La. uglatte
se plafuje od čveterostolpne petit
vrste po 14 vin., za večkratni
natis phmeren popust.
Posamezne fttevilke
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznih gonških trafikah.
St. 59.
V Gorici, v torek dne 23. julija  1912.
Leto XIII.
Hovi kazenskopraveni
red- za vo]aske so&Hje.
(Piše državni poslanec fbn)v
Kazenski zakon döiqc^i k a-
t e r a d e j a n j a ali n e h a n j a ^eilma-
i<> sodnijsko preganjati in kaznova-
t i, k a z e n s ki p r a v d n i r e d pa do-
loča način, k a k o se p o s t o p a, da se
kaznjiva dejanja doženejo in potem
kaznujejo.
Vojaški kazenski zakon osta-
ne kakoršen je do sedaj, v o j a š k i k a-
zenskopravni red pa se je z naj-
novejšo postavo korenito premenil in
postavil na moderna načela.
Dosedanje kazensko postopanje je
slonelo na dekretu, izdanem 31. decem-
bra 1768 po cesarici Mariji Tereziji, ki
se je imenoval »peinliche Halsgerichts-
ordnung« (slovenski približno »mučno
postopanje, ko gre človeku za vrat«!)
Podlaga tej postavi pa je bilo cer-
kveno postopanje izdano po slavnem
papežu Inocencu HI. leta 12 16.
Yojaske sodnije so postopale torej
do danes po načelih, ki so stara skoraj
700 let.
Novi zakon se je postavil večino-
ma na naeela, ki vladajo v civilnem ka ¦
zenskopravnem redu, seveda z bistve-
nimi razlikami, koje zahtevajo oziri na
vojaško disciplino. Ne more se trditi, da
bi bila vzorna ta postava, ali v pri-
meri s staro je v e 1 i k a n s k n a p r e-
d e k in je vsekako p r a v d o b r a po-
stava.
V kratkih črtah hočem narisati do-
ločbe novega zakona, kolikor je mogo-
če v obliki jednega članka.
V o j a š k e sodnije so trojne:
brigadne in divizijske sodnije ter naj-
višji sodni dvor.
Brigadne sodnije sodijo :>
pregreških (prestopkih), za katere !e
dolocena kazen manj nego šest mesecev
zapora; odgovarjajo torej približno o-
krajnim sodnijam.
Divizijske sodnije sodijo n
vseh zločinih in onih pregreških (pre-
stopkih), za katere je določena kazen
več nego šest mesecev zapora. Razun
tega sodijo kakor druga instanca o pri-
tožbah zoper razsodbe brigadnih sodnij
(približno so torej naše okrožne sodni-
ic). -¦
Kazensko postopanje se uvede su-
mo na povelie p r i s t o j n e g a k o-
m andanta; ta je na brigadnih sodni-
jah brigadir, na divizijskih pa divizijo-
riar.
Opravila   obtožitelja (ui- |
žavnega pravdnika) izvršuje na prvih
sodnijah sodni   č a s t n i k    (navaden j
oficir), na drugih pa v o j a š k i prav-
d n i k, ki mora biti jurist.
Dosedaj je bil vojaški sodnik (av-
ditor) istočasno obtožitelj, zagovornik
in sodnik. To so tri službe, ki se ne dajo
zjediniti veni osebi: obtožitelj vidi vse
črno,*) zagovornik vse belo, sodnik bi
pa moral videti pravo barvo.
Za to določa novi zakon, da si
sine obtoženec, potem ko se je napra-
vila proti njeinu obtožnica, izbrati z a-
g o v o rn i k a. Ako si ga pa sam ne iz-
bere, mu ga mora vojaška sodnija
imenovati tedaj, ako je tožen radi deja-
nja, za katero določa postava kazen več
nego pet let, ali ako prosi varuh ma-
loletnega obtoženca, da se mu imenuje
zagovornika. Ako pa spozna vojaška
sodnija za potrebno, imenuje obtozeneu
tudi proti njegovi volji zago-
vornika za obravnavo.
To so zelo dragocene določbe, ker
je na ta način zajamčena obramba ob-
tožencu, ki se navadno odveč boji svo-
jih predstojnikov.
Vojaške sodnije bodo pri r a z p r a-
v a h tako sestavljene: B r i g a d n a
sodnija bo imela tri sodnike:
predsednika, ki je oberstlajtnam
(ali major), clalje eneg a in a j o r j a in
konečno takozvanega v o d i t e 1 j a
r a z p r a v e, ki mora biti jurist. Divl-
zijska sodnija ima pet sodni kov.
Kakor se vidi, bodo sodili samo
častniki, ne pa, kakor dosedaj, tudi mo-
štvo. Skazalo se je namreč, da je mo-
štvo bilo preveč odvisno od oficirjev:
ni sledilo zadosti teku razprave in se jc
večinoma pridružilo mnenju svojih viš-
3ill. Sodnik mora pa soditi po svoji ve-
sti, ne pa po tern, kar utegne biti koniu
drugemu ljubo.
O b r a v n a v e na vojaskih sodni-
jah bodo odslej javne: pristop imajo
*) Prosim  goriškoga  državne<ia pravdrika, naj
radi te opazke lista no zaploni !
dorasle osebe m o š k e g a spola; ž e n-
s k e so i z k 1 i u č e n e, najbrže radi te-
ga, da ne bodo mestne fraile delale sun-
dra, kadar bo obtožen kak lep oficir.
Obravnav o o t v o r i predsed -
nik, v o d i jo pa j u r i s t do konca, ka-
teri proglasi tudi razsodbo.
!)a se zajamči popolno neodvisnost
sodnikov, določa postava, da se mora
držati posvetovanje vojaških sodnij
strogo tajno; po končani razpravi in do
proglasitve razsodbe ne smejo sodniki
z nikomur govoriti; sodniki so popolno-
ma neodvisni in podvrženi sanio po-
stavi.
V  ostalem je   vojaško   postopanje
skoraj enako civilnemu.
Doslej je bilo vojaško kazensko po-
stopanje tajno in pismeno: zasli-
šale so se price, po potrebi zvedenci. in
obdolženec.
Yse izpovedbe so se zapisale in m-.
podlagi teh spisov se je sodilo: nn
razpravi, ki je bila t a j n a, so se s p i s i
prečitali in, le kar je bilo zapisano. ?c
bilo merodajno. Nikdar niso voiaski
sodniki slišali prič govoriti; nikdar ni
mogel obtoženec pričam staviti vpra-
šania, kar je tako važno, da se stvarni
položaj pojasni. Pismeno postopanje pa
je bilo tern bolj nevarno, ker so avditorii
(oficirji juristi) pred razpravo v pre-
iskavi zaslišavali price: avditorii eesto
niso poznali jezika obdolženca in sve-
dokov, morali so se torej posluzevati
tolrriaea. Ako je bil tolmae oficir, je si-
cer poznal n e m š k i jezik, v katerem
so se i z k 1 j u č n o zapisale izpovedbe.
pogosto pa je le za silo lomil jezik mo-
štva. Ako je bil tolmač podčastnik, je
poznal jezik moštva, toda navadno le
pomanjkljivo nemski.
V  vsakem slučaju je bilo mogoee.
da se urinijo nesporazumljenja   in   po-
mote v zapisnike, ki so tvorili kasnej po-
dlago razsodbi.
Po novem zakonu bodo price zasll-
sane na obravnavi; sodniki jih bodo ne-
posredno slišali in si bodo lahko stvaril
sodbe o njihovi verodostojnosti. Ker
bodo vse price na isti razpravi zasll-
šane, se bo stvarni položaj temeljito po-
jasnil, posebno ker bo obtoženec oziro-
ma njegov branitelj imel priliko v živem
pogovoru s prieanii oraniti svoje sta-
liščc.
Tako bodo vojaske sodnije zgubile
dosedanjo grozoto, ko vojak na razpra-
vi ni razumel ničesar in ni vedel, kaj se
ž njim godi, dokler ga niso utaknili v
jeeo.
Ampak tudi v jezikovnem po-
gledu donaša nova postava velik n a-
p r <j d e k.
Praviloma se vrše zasliševa-
nia in razprave v n e m § k e m jezik u
(zakon ga imenuje sramežljivo »službe-
ni« jezik).
Toda zasliševanja izven razprave
se zapišejo, ako zaslišanec ne razume
nemškega jezika, razven v nemškem
tudi v ieziku zaslišanca, tore recimo
nemški i n slovenski.
Na glavni razpravi se sestavi za-
pisnik" n e in š k i; če je pa izpovedba
kake osebe v a ž n a, potem se zabiležl
v jeziku, v katerem je dotična oseba
govorila.
Kdor zna nemški, mora govoriti
nemški.
Ako obtoženec ne govori nem-
ski, se vrši g 1 a v n a r a z p r a v a v
n j c g o v e m jeziku, ako je njegov
jezik deželni jezik in ako se brez težkoče
more dobiti za razpravo obtožitelja, za-
govornika in sodnike, ki so vešči obto-
ženčevega jezika.
Ako to ni mogoee se vrši razprava
s pomocjo tolmaca; vsekakor se mora
o b t o ž e n c u r a z s o d b a razglasiti
v n j e g o v e m jeziku. Razume se,
da se morajo obtožencu raztolmačiti
tudi vsa pričevanja in sploh vsa dokazi-
la. ki se na razpravi uporabijo.
Obdolzencu, neveščemu neniškega
jezika, se morajo konečno izdati na nje-
gov predlog \- n j e g o v e ni j e z i k n
obfožnica. razsodbe vseh instanc z raz-
logi vred in sploh vse odredbe in od-
ločbe.
Da se omogočijo razprave v obtožen-
čeveni jeziku, določa § 53, da je gledati
pri imenovanju vojaskih sodnikov na
znanje jezika tistega vojaškega krdela,
kjer bodo sodili.
Yse to velja pa samo za vojastvo,
ki je nastanjeno v tostranski polovict
države. Na Ogrskem je stvar po ma-
žarsko prikrojena: zapisniki so samo
mažarski, obravnava samo mažarska;
edinole razsodba sc izda mažarsko in
OdpadnikL
(Odlomki )                  Češki: P. Eopa).
(Dalje.)
II.
Kratka zniota, dolga sirota.
Bližala se je polnoč. Po schönwald-
skill ulicah se je razprostrla gosta tema,
dasi je gorela petrolejka nakakšnem vo-
glu ulice.Vcčina svetilnic se jc bila že u-
gasla, ker se je vasičnemu svetilničarju
bolje zdelo, če nc nalije v nje preveč
tvarine za življenje. Samo na trgu ste
goreli še dve svetilnici, in sicer na nia-
gistratu in dvenadstropni hiši župana
Schindlerja.
Nad durimi v prveui nadstropju je
bilo videti tudi še svetlo; ali prav za
prav le kresnico. Prihajala je iz nočne
lampice, postavljene pri peči, in poleg ]e
na pol sedela, na pol ležala gospa blizo
tridesctih let. Postelja je bila še nedo-
taknjena. Na obličju gospe je bila razlita
britka žalost. Qledala je zamišljena pred
se. Videti je bila bolehna.
»Se ga ni doma« — je vzdihnila. 1st]
hip se zaslišijo nagli koraki s trga in
človeški glasovi poznih prišlecev iz
krčme.
»To še ni on. Zakaj sem pa zdaj ta-
ko nemirna? Prej mi je bilo vsejedno,
če je prihajal kasneje domov. Navadila
sem se vsega, zakaj pa sem zdaj tako
ncinirna?«
Po teh besedah se jej izvije till vz-
dihljaj iz firsi in solze jej zalijejo oči. 7a\
korak od njene postelje je stalo nianjše
ležišče, na kojem je spala blizo osern
letna deklica. Zganila se je. Mati se na-
gtie in se zaglcda v njeuo obličje. Spala
je mirno kot angelčck.
»Oil, kaj te čaka, ubogo dctc! Kaka
prevara! Ljudjc mi vedno donašajo no-
vice, da hodi k oni luteranski, ki ga je
za dobra navezala na se. Seveda Je
mlajša in lepša od niene, po desetletnem
zakonu in daljši bolezni. Tarn pri njei
zapravlja, a mi doma trpimo že skoro
pomanjkanje. Obleko, j<i bi jo imela jaz
nositi, nosi ona. Prej ni bil tak.«
Nov vzdih. Polnoč je bila mimila.
»Prej je bilo pri nas veselejše,« pre-
mišljevala je dalje. »Ni bil sicer najboljši
niož, ali dalo se je izhajati ž njim. Ali
dve leti sem, odkar so ga izvolili za
prcdstojiiika, in kar se je vrgel na poll-
tiko, se je za dobro pokazil. Prej je skr-
bel za kupčijo; od tega easa pa jo za-
nemarja. Zjutraj hodi v vinarno, popo-
ludne pa v gostilno. ------To predstoj-
ništvo je njegova uesreca, in moja tudi.
— In zdaj ko je prišel pastor Schreier
s hčerami iz Saksonije, zaeenja še lc tu
goreči pckel. \rsako nedeljo imajo shod.
Pastor vabi ljudstvo k cvangeljski (lu-
terauski) cerkvi; ali oba kapelana se mu
stavita nasproti. Zlasti češkega liocelo
spraviti od tu. ee nc bo odpoklican, žu-
gajo, da odstopijo od cerkve — — In
moj mož, kot mi pravijo, stoji na čelu
teh kričačev. Prej bi mislila, da ga nek-
do povsod stavi na čelo. Kako se je ta
človek spremcnil! Kaj so napravili ti
zdražbarji iz  njega!  Bojim se. da  za-
brede v dolgove. Je tudi predsednik
hraniluice, ali blagajnik je ta Scheiner,
ki je prišel pred tremi leti v izlizanem
haveloku sem, dandanes pa se dela tu
kot bi bil vsemogoč.«
Na trgu se spet zaslišijo glasovi in
koraki.
»To še vedno ni on. Kako svinčeno
leno lezejo te ure, kako mueno je to ča-
kanje. Morda vendar zaspim.«
Cas je tekel, odbila je ena in dve.
Koiično zarožlja ključ v vratih. Bil je on
-- predstojnik Schindler, zakonec In
oce.
»Danes prihaja sam, brez tovari-
šev« ~ timovala je gospa, ki jo je bilo
lirebudilo po ražljanje iz polsna. »Tedaj
že ne gre iz gostilne, nego od drugod.«
Težki koraki so odmevali po stop-
nicali in za vrati jc bilo čuti sopihanje. •
»Zakaj je tu še svetlo?« — vzkrik-
ne, ko stopi skozi duri s palico v rok!.
»Tega nadzorovanja imam že do grla
dovoli. Zakaj ne spiš?«
»Za to, ker ne morem.«
(Dalje pride.)
nemško, ako je obtoženec Neniec. SIo-
venci, Hrvati, Srbi, Slovaki. Ruimin;
bodo rnorali požirati te mažarske ra;:-
sodbc.
V justičnem odseku, kjer sem bii
prcdnik razpravljanju, so se Nemci silno
luidovali erez te določbe; nam Slova-
nom sieer tudi niso bile všeč; toda ko-
nečno smo mi laliko v toliko ž njhni za-
dovolini. da naui postava p o d e I u j e
kolikor toliko j e z i k o v n i h p r a v i ^.
ki jih poprej nisino imeli, dočim se je vc
ijava neinškega jezika znatno o m e j :-
1 a. .lusticni uiin. dr. Hochenburger. ki
je bil v odseku, je v z a u p n e m d e 1 u
seje Nemcc tolažil, dal je pa tudi nam
važne obljubc.....
Clii vivra, vedra.
Telefonične zveze.
(Akcija v poiimožitev telefoničnih zvez).
zvez).
Aprila nieseca leta 1909. je deželni
odbor skupno s trgovsko in obrtno
zbonrico predložil tedanjenm trgovin-
skemu niinistru potom Nj. Svitlosti go-
spoda nainestnika tržaškega spomeni-
co, ki strenii za tern, da bi se čim prej
izpopolnila telefoniena mreža v pokne-
ženi groiovini Goriško-Gradiščanski.
Peželni odbor je v spomenici za-
stopal stališče, da je za pospeševanje in
uspešno varovanje trgovinskih in obrt-
nih interesov v naši deželi neöbhodno
potrebno, da se uvedejo in pomnože vsa
komunikacijska sredstva in je torej
smatral za svojo nalogo posvetiti vso
skrb v to, da bi se teleionična slnžba v
naši deželi v vsakem pogledu zlagala
z zahtevarni modernih časov in s potre-
bami naših trgovcev in obrtnikov, ka-
kor tudi ostalega   prebivalstva.
Skoro tri leta so potekla, ne da bi
bil dobil deželni odbor na spomenieo
odgovor c. kr. vlade, tako da je vse ka-
zalo na brezuspešnost akeije, zapriče-
te od deželnega odbora in trgovske
zbornice, to pa kljub okoliščini, da je
visoka vlada v svojem programu iz le-
ta 1908., ki se tiče pomožne akcije v go-
spodarsko povzdigo naše dežele, for-
malno zagotovila, da bo dovolila olaj-
šave za potrebni razvoj teleioničnih črt
in nirež v naši deželi.
C. kr. poštno in brzojavno ravna-
teljstvo tržaško je že leta 1908. dogna-
lo, da ie črta Kon.iin-Gorica-Trst pre-
obremenjena z delom in zato je poskr-
bela za postavitev druge telefonične
žice med Trstom in Tržičem.
Stern po se je le delonia rešilo pri-
čujoče vprašanje, kajti število abonen-
tov je v poslednjem času zelo narastlo
in vedno pogosteji so slučaji, da se ne
more takoj govoriti po telefonični črti
Trst-Tržič-Gorica - Korniin. Neprijetm
položaj pa pade še bolj v oči, ako se po-
rnisli, da se nedostatki odbijajo v toliki
meri na mednarodno telefonično službo
s sosednjim kraljestvom, da je pogovor
na tej črti često nemogoč.
Z nmožitvijo prebivaistva in trgo-
vine postaja položaj s sleherniin dnem
bolj kritieen; vsled tega je nujno po-
trebno, da c. kr. trgovinsko minister-
stvo takoj odredi zgradbo druge telefo-
nične črte Gorioi-Kormin-Tržič.
Soška dolina, kakor tudi Vipavska
dolina niniata danes telefonične zveze
niti z ostalimi deli dežele, tem nianj pa s
sosednjimi deželami in z inozemstvom.
Ustanovitev telefoničnih zvez je ne-
preccnljivc vrednosti za gospodarski
razvoj naše dežele, to pa v trgovinskem
in obrtnem, kakor tudi v kmetijskem
pogledu, kajti kmetijska trgovina za-
vzema tudi pri nas vedno večje dinien-
zije, zato se jo mora v vsakem pogledu
najizdatnejše podpirati, da bo mogla
vztrajati v mednarodni tekmi.
Visoki deželni zbor se je bavil s
tein vprašanjem v svojem preteklem
zasedanju in kakor se je poroealo v 1. in
2. številki »Samouprave«, je pozval c.
kr. trgovinsko ministerstvo, naj poskr-
bi, da se brez odloga zgradi:
1.  druga telefoniena črta Tržie-Go-
riea-Kormin;
2.  teletomena crtu po Soški dolini,
ki jje naj zveže s teleiouično črto Be-
ljak-Trbiž:
3.  teletoniena črta po Vipuvski do-
lini, ki se naj /veže s teletonično inrežo
na Kranjskein;
4.  telekmicne orte Loenik-Mosa-^t.
Lovrenc - Kapriva - Marijan - Medea
Kormin;   Belvedere-Oglej-Fiumicel-Yila
Yieentina - Červinjan; Červinjan - Per-
teole-Campolongo-Ajelo.
Ta sklep deželnega zastopa je de-
želni odbor odposlal c. kr. vladi s to-
püm priporocilom, da ga resno uvažuje.
(Konec prih.)
Dopisi.
Iz učiteijskih krogov. — Nesramni
oglas. ki se ga je drznila priobčiti »So-
ea«, je zbndil opravičeno ogorčeuje vseli
poštenih Ijndi brez razlike stranke. \'
zaduji številki se opraviäije na prav ne-
innen naein: Potegnili snio »N. Ü.u, kr
se je vsedel na limanice. Bravo, gospo-
da okoli »Soče«.! Lahko uganjate še ta-
ko bedaste burke, odloeno pa nioranio
ugovarjati, da vlačite v svoje umazano-
sti uciteljski stau! Žalostno, da patenti-
raiia ^prijateljica« ueiteljstva tako pla-
čuje svoje pristaše (niato jih je vee!) v
licit, vrstah! Ali še ne izpregleda tista
peščica zaslepljenih tovarišev, kje so
resnicni prijatelji ueiteljstva in kje kri-
cači in zabavljaci. — Ni še davno od
tega, ko se je bila ustaiiovila na Goriš-
ke:n »Kmeeka stranka«. Yelika večina
ueiteljstva jo je z veseljem pozdravila;
bila je lepa prilika, da so se otresli libe-
ralnega janna. Program stranke je bil
iep, priznaval je krščanska načela, ka-
kor jih priznava ljudstvo, med katerini
delujemo in iz katerega sino izšli slov.
učitelji. Z veseljem so sprejeli ta pro-
gram, saj je bil isti, na katerem so de-
lovali pred nesrečnim razkoloni pod iz-
bornim vodstvom. Podpisali, oziroma
priznali so ta program tudi tisti tovari-
si, ki sedaj zopet prisegajo na »Soüna«
načela! To je obžalovanja vredna zmo-
ta, ki se mora popraviti. Poglejmo le de-
lo in vspehe na narodnem in gospodar-
skem polju v deželi! Na eni strani prid-
no in vstraino dclo. na drugi kričanie.
zavoženo gospodarstvo in peiomi. Ka-
kor narodno eutece ucitelje nas mora
zanimati in razveseliti krasen razvoj
slov. šolstva v Oorici. Tovariši, roko na
sree, komu se imamo zahvaüti za ves
napredek? In vendar je ^Soča" blatüa
najpožrtvovalnejšega rodoljuba, ki nam
je v prvi vrsti vse to pridobil.
Učiteljstvo mora protestirati, od-
locno protestirati proti takim nesramno-
stim, toda ne samo z besedo, ampak /.
deianjem! Obrnite vsi hrbet taki stran-
ki in njenemu čednemu glasiln. — Sl.
uredništvu "(iorice« pa lepa hvala, da
je v sobotni stev. tako dostoino zavrni-
lo nezaslišano uniazanost in branilo cast
učiteljskega stanu, — ne da bi bilo sicer
bombastičnc protestiralo, a ob enem
pomagalo »Soči^ blatiti učiteljstvo!
Z Vojščice. (Strcla.) Pretekii pc
tek ob 9. Liri v jutro je tu treščilo v stre-
lovod farovza. Bil je strašanski pok!
Velik strah, ker nenadoma. En del toka
je rušil vogel strehe ter napravil i)rccej-
šnjo škodo, drugi pa je vdaril proti vod-
njaku, kjer je razbil stopnjico, ki je tarn
okoli. Na cerkvi ni poškodbe. rso je
v rnalo letih že v eetrto, kar je treščilo
v jiTübru«, kjer se nahajata cerkev in
farovz. livala Bogu, da ni bilo nobene
smrti! -- Nevihte in hude ure reši na.^
o Oospod!
PoliMčni pregled.
Turški kabinet.
Sultan je poveril sestavonovegamini-
sterstva Ahmed Muktar-u, pustivši tun
vso prostost v izberi ministrov. Mlado-
turki so v neki seji sklenili zadovoljitl
se z vsakoršnim ministerstvom, a da se
bodo energičiio protivili zahtevi po raz-
l>ustu državnega zbora.
Koniplot v Lizboni.
\" Lisboni so prišli na sied vojaške-
tmi monarliističnemu kouiplotu. Izvršile
so se razne aretaeije.
Rusko-japonski sporazum.
V Petrogradu pricakujejo prihod
japouskega kneza Katsure za M. t. in.
Knez Katsura se bo z ruskim niinistroni
za zunaiije zadevc posvetoval glede de-
litve Mandžurije in Mongolije med Ru-
sijo in Japonsko.
Napad na Dardanele.
Yesti o uapadu na Uardauele od
strani italijanske torpedne flotilje so se
potrdile. Y noči na 20. t. m. so nainree
vdrle stiri italijanske torpedovke v dar-
danelsko ožino, a so jih Turki še pravo-
časuo opazili. Zaeeli so iz iortov na nje
streljati, dokler se niso umaknilc. Neka
porocila pravijo, da se je pri tem ena
torpedovka pogreznila v morje. To vest
so italijanska poročila odločno zaniko-
vala. Toda »Zeit« od nedelje je priob-
čila brzojavno poročilo konzularnega
urada, ki pravi, da se je prav gotovo
pogreznila v morje ena torpedovka, od
katere se ni resil niti eden mož. Druge
torpedovke so skoro vse poškodovane.
Laške torpedovke so nameravale po
gnati v zrak turško brodovje, ki se na-
haja v Dardanelali. () tej nanieri pišejo
razni listi razlicno. Strokovnjak poro-
čevalec lista »Neue Freie Pressea prav!,
da je ta napad dokazal, da je italijanska
mornarica ne-le močna, marveč da ima
tudi dobre in hrabre mornarje.
Zaradi tega napada pa baje Turki
niso zaprli Pardanel »Novoje Yremja«
iinenuje sedanji napad na Dardanele
provokiiciio. Lalii hočejo da bi Turčija
zopet zaprla Dardanele in da hi morale
vines poseči druge velevlasti.
Darovi.
Za   »Šolski   Dom«:
so plačali predsedništvu: dr. A. Oregor-
čič 20 K; Ana Bolko, veleposestnikova
2 K; Franc Plohl, šolski svetnik 5 K:
Ignac Saunig, puškar 2 K 20 h.
L e t n i n o so plaeale gospe in g.ne:
Makuc Eliza 2 K; Fon Josipina 1 K;
Kos Marita 2 K: Pikl lvanka 2 K; Brau-
nitzer Ljudmila 2 K; Zajec Olga 2 K;
Obizzi Dora markiza 2 K; Hrovatln
Kiementina 2 K: Doininko Marija 2 K:.
Dekleva Gabrijela 1 K; Dekleva lvanka
1 K; \elikonia Amalija 2 K: Kovač Ro-
za 2 K: Žnideršic Josipina 2 K; Pečen-
ko Adele 2 K; Cernetič Matilda 1 K;
Klavžar Zora 1 K; Bežek Hcdviga 2 K:
Jakončič Amalija 5 K; Jeretič Antonija
1  K; Rutar Marija 2 K; Tuma Marija 5
K; Pirjevec Irma 2 K; Cigoj Ana 2 K;
Ceščut Marija 2 K.
Mesečnino za julij so plačali:
Bežek Viktor, ravnatelj 5 K; Bitežnik
Fran, vodja 2 K; Leopold Bolko, vele-
posc:-tr.;k ID K; i^reščak Anton, trgovec
2  K; Cigoj Karol, deželni uradnik  3 K:
Cebular Jakob, profesor 2 K;   Finžger
Fran, c. kr. okrajni šolski nadzornik A
K; Fon Josip, državni poslanec 10 K;
Fras Anton, šolski .svetnik 5 K: Gvaiz
Anton, profesor 2 K: Hedzet in Korit-
nik, trgovca 2 K; Teodor Hribar, trgo-
vec 6 K; Ipavcc Andrej, profesor 3 K;
Ivančič in Kurinčič, trgovca 2 K; Kalin
I\\, rcvident 2 K; Klavžar Milton, nad-
zornik 2 K; Kobal dr. Ignac, stolni vi-
kar 2 K; Kokošar .lanez, župnik 3 K:
Kopač Jernej svečar 2 K; Košnik Tvan.
profesor 2 K;  Mercina Ivan, vadnične
učitelj 3 K; Novak Gustav, šolski svet-
nik 2 K; Papež dr. Anton, profesor 2 K;
Pavletič dr. Franc, odvetnik 6 K; Pav-
lin dr. Josip, profesor   2   K;   Premron
Svetoslav 2 K; Sedlaček Tomaž, upra-
vitelj 1 K; Setničar Fran, kancelist 2 K;
Sfiligoj   Ferdinand,    denarniear    1    K;
Šantel Anton, šolski svetnik 5 K; Tabaj
Andrej, katehet 2 K; Tabaj Ivan, vero-
učitelj 2 K;  Medvešček dr. lJcter, od-
vetnik 2 K; dr. J. Sket, odvetnik 2 K.
Dalje gospe in g.ne: Fin/ger Gize-
la, okr. š. nadzornika 2 K: Havel Štefa-
nija, uciteljica 40 vin.; Hrovatin Anto-
nija, nadučiteljeva 2 K; Kopač Marija,
svecarieva 5 K; Papež Milena, profc-
sorjeva 1 K; Pavletič Berta, odvetniko-
va 2 K; Santel Avgusta, š. svetnika 1 K.
Presrčna hvala   vsem   blagim  do-
brotuikom!
Oomače in razne vesti.
Nova masa. Prihodnjo soboto, dne
27. L in. ob 9. uri do pel slovesuo sv.
mašo novotnašnik č. g. Franjo Crnigoj
iz Sv. Križa-Ceste in sicer v semeniški
kapeü v (jorici. Č. g. tiovoinašniku na-
še iskrene čestitkc!
Raziuere na izvozneni trgu v Go-
rici. O teh razmerah smo že innogo pi-
sali. Dregali smo pri pristojnih cinite-
1Jill, a vse nič ne pomaga. Komisar Re-
sen pašuje dalje na izvozneni trgu kakor
se inn zljubi. To niorauio vsi obžalova-
ti, da mcrodajne osebe na goriškem ma-
gistratu se ue zganejo, da bi napravile
red in da bi povedale Resenu, da nc sine
tako barbarski postopati z našini ljuci-
stvom. Zadnja »Soča« pa pravi, da smo
mi in naši poslanci krivi, da se Resen §e
nahaja na svojem mestii. To zamore tr-
diti leširokoustnihujskačv»Soei«. Zakaj
pa ue poskušajo liberalci spoditi Resena
z zelenega trga? Zakaj pošiljajo veno-
mer le naše poslance nad Resena in
Bombiga? Alo, napredna goypoda. na
delo! Saj pravite, da se vse boji, kamor
denete vi roko zraven! Kje je znanl
)>Socin« gromovnik, da si ne upa nad
Resena! Saj je žugal vsem goriškirn La-
liom, da jih z mokro cunjo pometc! Se-
daj pa še enega Resena si ne upa spra-
viti z zelenega trga! — Sicer »Soča«
dobro ve, da Slovenci ne bomo Resena
spodili z zelenega trga, dokler ta tako
zvesto preganja riaše ljudstvo. Kar
lajsa »Sočin« hujskač o zvezi naših
poslancev z Bombigem je tako neinnno,
da se ne splača pomočiti peresa
v ernilo. 0 zvezi z Lain more govoriti
le i>Soča«, ki je faktičuo iskala zvezo
ž njimi.
DIJAŠKA MIZA.
V šolskeni letn 1912/13 debi pri
»Dijaski mizi« delonia brezplačno delo-
tna za majhno plačilo kosilo ali veccrjo,
ali pa tudi oboje skupaj, vcčje štcvilo
slovenskih učencev goriškhi šol (gim-
nazijei. realci. učiteljiščniki, pa tudi u-
čenci nižjih šol). Knhinja in jedilnica bo-
ste v »Slovcnskem Alojzijeviščii'«, kate-
ro da tudi v svojili razširjenih prostorih
»Dijaški mizia na razpolago eno učilno
sobo za one licence iz goriške okolice,
ki ostajajo le črez dan v (iorici in ki ho-
dijo spat domov. Hrana bo dobra in teč-
na. Nadzorstvo pri mizi in nčciiju bodo
imeli poleg odbornikov marljivi učenci
najvišjih razredov. Prošnje za vsprejem
k )»Dijaski mizi« ic vlagati do 15. av-
gusta t. 1. na naslov: Dijaška iniza v
Slovenskcm Alojzijevišču v Gorici. V
prošnji se morajo natančno navesti raz-
red in zavod, katercga obiskuje prosilec,
kakor tudi nreinoženjske razmere. Z
ozironi na pičle radodarnc doneske in
veliko draginjo dobe lirano popolnoma
zastonj ah po močno znižani ceni le ont
dijaki, ki so res revni in ki v šoli odlič-
no napredujejo. Prošnje morajo obnovitl
tudi oni, ki so že bili do zdaj pri »Dija-
ški mizi«. — Pri tcj priliki prosi odbor
vse mladinoljube, zupanstva,posojilnice,
naj podpirajo »Dijaško mizo«, da bo mo-
gla vsprejeti čim večje število ubogih
pa pridnili dijakov. Darovi v blagu naj
se oddajo v Slov. Alojzijevišče, denarne
prispevke pa sprejema prof. Ivan Tabal,
Gorica, c. kr. gininazija. — Odbor,
Izredni občni zbor okrajne bolniške
blagajne v Gorici, ki se je vršil niinulo
nedeljo ob lOVa uri dopoludne v urad-
nih prostorih je soglasno sprejel pred-
lagano premembo pravil, glasom katere
sc odvzame nadzorovalna oblast prve
stopinje goriškemu magistrate in' se jo
poveri c. kr. okrajnemu glavarstvu. Od-
bor okr. bolniške blagajne je utemeljil
to pmiiembo pravil, češ, da goriški ma-
^istrat je šikaniral blagajno kjer je mo-
gel. Se celo v zadujcm času, mcscca
junija, nekai dui pred občnim zboroin
je delalneumetnetežkoče.Nadaljc jc utc-
tneljeval odbor okrajnc bolniške blagaj-
ne premcmbo pravil tudi zaradi tega,
kcr goriški magistrat, kot nadzorovalna
oblast prve stopinjc jc uradoval Ie v
italijanskem jcziku, in mnogi člani, de-
lavci in dclodajalci slovcnske narodno-
sti, ki italijanščine nc umcjo so imeli ve-
likc sitnosti. Stranke niso liotclc spreje-
rnati italijanskili dopisov, magistrat pa
ill hotel sloveusko dopisovati. - Sprc-
lneniba pravil je bila nato soglasno
sprcjeta, nakar se jc občni zbor po krat-
ki debati, v katero so posegli predsed-
nik Callin, voditclj Tuntar, delcgat Pcr-
ko in delcgat Mihelič zakljueen.
Za narodni muzej so darovali: O.
Josip Balič učitclj Vrli Sv. Mihacla 2 >s
dar. 1.) .lurija .la|)clj-a sv. pismo a)
stari zakon (Pcntatcvh), b) novi zakon
I. in 11. del (in duplo). 2.) Škrbine, Nc-
delskc pridige, 3.) Vcriti, življcnje svet-
nikov I. 11. in IV. del. (losp. Avgust
Bucik v (jorici, 1 knjigo: 1.) Vcriti,
Sliivljcnje svetnikov in prestavni go-
dovi IV. bnkve Ljubljana 1844, 2.) 3ba-
krovezi a) Malavashirch, P. rirasem iz
Jame 1845 b) Sliivljcnje sv. Ilene 1839.
-- (jospod .iancz Kozman v (iorici, 1
srebrn novec. Oospod Josip Buda!
naducitelj Podgora, 2 knjigi 1.) Franc
Hald, Octcthe Wien 17%, 2.) Verit!.
Sliivljcnje svetnikov 111. bnkve Ljublja-
na 1829.                                     Odbor.
Dež. Zadnje dui smo dobili in sicer
prav o pravem času obilo dcžja. ki bode
najblagodejiiejše vplival na razovj vseli
sc ne dozorclib poljskili pridelkov. Pri-
šel jc rakrat mirno in brez nikakih uc-
viht. Snicnio sc zaradi tcga nadejati šc
preecj dobrc Ictinc, katcrc jc našc Ij.id-
stvo z ozirom na lansko preslabo letino
jako. iako potrebno.
Sestanek slov. in hrv. nar. kat. di-
jaštva oh 1 Uletnici »Zarje«. Vsporcd:
V e e t r t c k, due 1. a v g u s t a: Ob
V-l uri popoldnc: Obeni zbor »Slov.
dij. zvczcff v dvorani Ljudskega doma.
Istoeasno: (llaviia godišnja skupština
sveukupnog lirvatskog kat. nar. djačtva
v veliki dvorani liotcla Union. Ob 8. un
zvečer: Pozdravni vcčcr v veliki dvo-
rani hotcla Union.
\' pc t ck, d n c 2. a vgu s ta: Or
8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. Ob 9.
uri dopoldne: Slavnostno zborovanjc v
proslavo desetletnice slov. akad. tclin.
drustva »Zarja« vLjudskem domu. Isto-
časno: Zborovanjc hrv. srcdnjesolcev v
Rokodelskem domu. ()d 2. do 4. urc pop.
scja slov. nar. obranibne sckcijc v Ro-
kodciskein domu: a) Kako vzbu-diti na-
rodno zavest (res. iur. Fr. Jcž, »Dani-
ca«). b) O izseljevanju (res. iur. M. Za-
vadlal. »Daniea«). c) Taktika čcškcga
nar. obrainbncga dcla (rcf. iur. Fr. Stri-
. žič. i>!)anica«). Ob 4. uri scja slov. lite-
rarnc sckcije v Rokodclskcni domu.
Vzporedno ob 2. uri popoldnc: Skup-
stine i dogovori hrv. kat. akad. pokra-
jinskih drustva: »Paviinovič« (Dalma-
cija), »Oobrila« (Istra), »Martič« (Bo-
sna) i omladinskc sekcijc iz Banovinc.
(V veliki dvorani liotcla Union.) Zvečer
ob 8. uri v Ljudskcm domu: Slavnostna
predstava v proslavo »Zarje«. Igrajo
slov. kat. nar. akademiki.
V soboto, d n c 3. a v g u s t a:
Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. Ob
9. uri dopoldne: Skiipno zborovanje
slov. hrv. kat. nar. dijaštvavveliki dvo-
rani hotela Union: a) Slov. kat. nar. dl-
jaštvo in njegovi cilji (res. iur. J. Basaj,
»Danica). b) Katolička misao u hrv.-
slov. kulturiioni razvoju (rcf. mcd. M.
Basic, »Hrvatska«). c) Slovenski du-
hovnik in narodno delo (bog. Ciril Kan-
dut, Celovec). Ob 2. uri popoldne:-Seja
slov. org. sekcije v Rokodelskem domu.
Ob 2. uri popoldne vzporedno v prosto-
rih Ljudskega doma: a) Zborovanjc se-
r.iora hrv. akad. društava. b) Zborova-
nje »Hrvatske«, Domagoja« i »Preporo-
da«. c) Sastanak hrv. bogoslova — vodi
»Zbor duhovne mlad. zagrebačke«.  d)
Sastanak franjevačkih bogoslova — vo-
di »Duns Scot« (Zagreb). Ob 5. uri po-
poldne v dvorani Ljudskega doma: Or-
ganizator. sepcija hrv. aspincnata. Ob
8. uri zvcčer: Komcrz v veliki dvorani
hotela Union.
V n e d c I j o, due 4. a v g u s t a.
Ob 8. uri zjutraj: Izredni občni zbor
»Slov. Ligc kat. akademikov»: a) Dose-
danje delo »Lige« (res. mcd. Bolkovae,
»Hrvatska«). b) Njeni cilji za bodočnost
(res. phil. L. Sušnik, »Danica«). Ob
V2I2. uri dopoldne izlet na Bled.
Akademikom in drugim dijakom se
ne bodo razpošiljala vabila, ker so itak
obvezni priti na sestanek.
Tovarišem in prijateljem!   Due 30.
in 31. iulija prircdi goriška podružnica
S. Dijaške Zveze svoje zborovanje
združeno s sestunkoni goriških kat. abi-
turijentov. Vrši sc tik pred Ijubljanskim
zborovaniem, tako da se lahko dijaštvo
skupno odpelje v Uubljano.
Spored:
Due 30. zvečer: kratek pozdravni
večer;
31. ob 7. uri sv. maša in skupno sv.
obhajilo;
od 9—12. zborovanjc abiturijentov.
Skupno kosilo.
Oh 3. popoldnc občni zbor podruz-
nice S. I). Z. z navadnim sporedom;
ob 8. zvečer se predstavlja Fin-
žgarjcva narodna igra »Nasa kfv 111c-
sto obicajnega komerza.
Vseni tovariseni in prijateljem na
vcsclo svidenje!
Pripravljalni odbor.
Volitev župana v Solkanu in konsti-
tuiranje tamošnjega starašinstva se bo-
de vršilo jutri ponoludne.
Izpred sodišča.   Veeraj se je vršila
prcd tiikajsnihn  okroziiini    kot kazen-
skini sodišeem šest ur trajajoča razpra-
va proti pctim mladcnieem zaradi raz-
nih tatvin kokoši.   gujati,   vina,    piva,
oblačil, draguljev, denarja — sploh vse-
ga, kar jim je prišlo pod roko. Ti tički
so Rudolf Fabjan, Josip Furlaiii, Fran •
čišek   Cugliati,    Franeišek   Brajnik in
Alojzij Batistič. Stari so se-le 14 do 16
let in so   vsi že   predkaznovani.    Ova
njih sta odsedela že daljše kazni zuracli
tatvinc in javnega nasilstva.   Pri    raz-
pravi je bilo zaslisanih mnogo prič.
Sodišče je prisodilo in sicer: Fabjanu lv
mescccv, Furlaniju 8 mesecev, Cuglia-
tiju 10 mesecev. Brajniku 13 mesecev in
Bativtiču 1 mesL\: ječe. Ohsoicnci so vsi
kazoii \-sprejeli. -¦  Skoro ueverjctno sc
zdi cloveku. da lahko obstnia taka nin-
ralna propalost pri tako mladili fantieili
in vciidar jc to žalostna in kruta rcsnica.
Ali niniajo taki fantje   prav   nobenega
pravega nadzorstva!?
Vojaške vaje. Kakor porocajo listi.
se bodo tudi lctos vršile na Krasu voja-
ske vaje. Pcšpolk št. 27. pride črez Col
\' \ipavsko dolino. od kodcr sc poda v
.^tauiel, kjer ostanc od 19. do 2?>, avgu-
sta. -
Zaradi vohunstva so veeraj areti-
rali na Srednjeni nekega Kopcrcana, kcr
se jc pa njegova identiteta spoznala, so
ga baje že izpustili.
K tatvini v sovodenjskeiw Sarovzu.
V zaporu se naliaja kot osumljenec, da
je ukradel sovodenjsko ecrkveno bla-
gajiio nek 171etni Pctcjan, domaein, ki
jc bil zaradi tatvinc že vcčkrat kazno-
van, potcpuh prve vrste. Fant sicer pre-
vidno zanikal,dabi bil on ukradel blagaj-
110. Državno pravduištvo ozirouia pre-
iskovalni sodnik je zaeel s nrciskavo in
z zasliševanjem raznih prie proti Pcte-
janu. Ta nesrečni mladenič ne prenočuje
doma, marvee sc klati ponoei okoli,. spi
na kniečkih sciiikih ali pavkopah na po-
Ijii. - Blagajna je bila najbrže razbita ob
bregu Soče, kajti v noči, ko je bila ukra••
dena jc slišala neka žena oh 2. uri popo-
lunoči moeno razbijanje po želežu, ki jc
prihajalo od tanikaj. — Omeniti mora-
'ino še, da je bila cerkvena blagajna
shranjena do dneva sv. birme, dne 24.
jimija, pri cerkveniku in da so 30 prene-
sli na dan sv. birme v prazen farovž v
svrho revizije. A toliko previdni niso
bili, da bi jo po reviziji spet odncsli ti
ccrkovniku ali |)a k kakemu cerkvenc-
mu ključarju.
Vlada proti tržašketnu inestnemu
gospodarstvu. Občinski tržaški mes.uii
svet je bil sklenil zvišanje doklad na
davke. Vlada pa tcga ni dovolila, ampak
jc dala magistratu razurncti, da ni do-
voljeno na tak način razsipati. Magi-
strat naj raznc nepotrebnc postavke čr-
ta, pa bo našcl pokritjc za nujne po-
trcbe.
Slovenska   trgovska sola v Trstu.
Lctno poročilo za leto 1911/12 izkazuje
sledcčc štcvilo učcncev: Pripravljalni
tečaj: 30, I. tečaj: 24, II. tečaj 3 učenci.
Novo šolsko leto se pričnc 16. oziroma
19. septembra. V I. tcčaj sc sprejemajo
absolvcnti meščanskih in nižiih srednjili
šol in pripravljalnih tečajev na trgov-
skili šolah. Jcseni sc odpre v področju
žc obstoječe deške tudi 1. letnik dekliške
trgovske sole v Trstu, ako se zglasi
najmanj 20 deklic z dovršeno incščan-
sko šolo ali tcj enakopostavljeno šolo.
Vpisnina 9 K, šolnina 200 K, plačljivih \
desetih obrokih. Informaciie se dobe pri
ravnateljstvu.
K polonni v Puliu. \ četrtek se je
pred rovinjskim kazenskim sudiščcm
vršila kazenska obravnava proti biv-
šeiiiu dcluvcu \- puljski plinarni Josipu
Zajc zaradi krive izpovedbe pred pre-
iskovainim sodnikom. Ko je bil namrcc
izprašan glede tedanicga predstojnika
prinarne Brozinija. ki si ic sezidal hi.šo.
z ohčinskim dcnarjcm. jc rckcl, da ie
Brozini izplačeval zidarje s svojim dc-
narj'c'iii, medtcm ko je preiskava dogna-
la. da je Brozini izplačcval delavce. ki
so bili zaposlcni pri zgradbi njegove lii-
še. v plinarui in sicer z denarjem iz pli-
narniČMie blagajnc. Zajcu ie sodišče od-
merilo tri tedne strogega zapora.
Okrožnica vsem občinskim zasto-
poin dežele. Večkrat prosijo županstva,
da bi sc prcjcli umobolni v deželno
umobolnieo v Oorici, ali pa pošljejo
bolnikc brez potrcbnih dokazil, ki
jih predpisuje pravilnik za deželno
iimoboinico kar provzroca velike sitno-
sti, dosti pisarjenja, pri katerem se brez
potrebe tra:i dragocen Čas. Deželni od-
bor opozarja vsa županstva na svoio
okrožnico z dne 17. februvarja 1911.
odb. štv. 198011.. ki določa, kako nal
se postopa pri oddajaniu bolnikov v de-
žclno umobohiico. da se zadosti §§ 25.
in 26. oinenjenega pravilnika.
Enaki slučaji se dogajajo pri odda-
janju bolnic v mestno žensko bolnišnico
y Ooriei. Bolnice se pripeljcjo, toda brez
dokazil 0 njih domovni pravici in 0 njih
preiuoženjskih razmerah (ubožno spri-
čevalo). Ccsto se pripeti. da se dokazl-
la sicer predložijo, toda tako slabo iz-
polnjcna, da ne niorejo služiti svojemu
nanienu.
Sklicujeoč se na svoie okrožnice z
dne 2. aprila 1886. štv. 4713 85., z dne
8. marca!901 . štv. 681. in z dnc 21.
marca 1908 štv. 13631,'07. nalaga dežel-
ni odbor vscm županstvom, da natanč-
tio proucijo odlok c. kr. ministerstva no-
tranjih zadev z due 6. marca 1855 štv.
6,^2., ki doloea. da je treba postopati z
bolniškimi spisi z največjo hitrostjo in
da niorajo biti bolnice vedno prcskrb-
ljcnc tudi s pravilno izpolnjeniiui doka
zili, to je, z natančno rodovnico (nacijo-
nalc), doniovnieo in z dokazom insol»
ventnosti.
Končno se naznanja §e sledeče:
Mcstna bolnišnica v Trstu je obvestila
deželni odbor, da je treba za vsprejem
v bolnišnico predložiti o^ priliki oddaje
natančno zdravniško spričevalo, ki od-
reja, da potrebuje bolnik postrežbe v
bolnišnici, daije legitimacii^ke listine,
pojasnila 0 premoženjskih razmerah
bolnika ali sorodnikov, ki so civilno-
pravno dolžni ga vzdrževati, kakor tudi
izjavo, na čegav račun pridejo stroški,
ki jih provzroči zdravljenje bolnika v
tem zavodu.
Razglas. Prve dni maja meseca 1.1.
so se ustanovili na deželni kmetijski šoli
ßospodinjski tečaji, ki jim je namen vz-
gajiti dobre gospodinje. Vsled tega so se
sprejele v tečaj le hčerke kmetovalcev.
ki so udeležne raznih panog ljudskega
pouka, potrebnega gospodinji v družin-
skern krogu in na kmetiji.
Opozarjajo se vsi, ki se za to zani-
maio. da niorejo posetiti tečaje vsak
drugi in zadnji cetrteK meseca julija,
avgusta in septembra od 9. ure prcdp.
do 6. ure pop. Posetniki naj se predsta-
vijo voditeliici.
Kolavdaciia dreadnoughta. V Trstu
se ie pričela te dni kolavdacija našega
prvega dreadnoughta »Viribus unitis«
ter bo trajala do nekako 15. prihodnjega
mocxa. Prve dni meseca avgusta bo
priplul ta naš prvi morski velikan v
puljsko vojno luko, od koder se bodo
potern vršile poskusne vožnje.
Spomin na Tegetthotovo zmago.
Dne 20. julija so obhajali v Puliu spomin
iunaške Tegetthofove zmage nad dva-
krat močnejšo laško vojno niornarieo
leta 1866. \' ta namen sta bili v morna-
rični ^crkvi in na trdnjavi »Marija Loui«
slavnostni shižbi božji.
Češkega   namestnika kneza Thuna
je profesorski zbor češke tehnike ime-
noval za častnega doktorja češke teh-
r.ikc.
Toča je padala minoli teden v buj-
ski okoliei v Istri. Napravila je obcutno
škodo. V vasi Brde je strela udarila v
hiev ter ubila enega vola.
Sneg ie zacel veeraj padati v Bernu
\' Svici. \'sa okolica je bila pokrita s
oreeei debelim snegom. Temperatura je
padla na 3 stopinje pod ničlo.
Atentat na smodnišnico v Zagrebu?
O dozdevnem atentatu na zagrebško
vojaško smodnišnico se sedaj poroča,
da ic nck tat hotel krasti neke deske, ki
so bile v bližini smodnisnice in se Je
moral odstraniti. ko ga je zapazil vojak,
ki jc bil na straži.
Deželna braniba se pomnozi za 19
pehotnih polkov po tri batalione. Ta po-
mn.o/.itcv bo izvrsena v treh lctih.
Obtožnica proti Jukic-u. Zagreb-
sko drzavno pravdnistvo je sestavilo
obtožuico proti Jukic-u in proti 11 sre-
dnjcsolcem. ki se jim je te dni izrpcila.
Jukič sc ohtozuie zaradi poskušenega
zavratnega uinota in zaradi poskušene-
p,a uavadncga uinora na hrvaškem ba-
il u ter zaradi iavnega nasilstva. Ostali
so obto/.eni dcloma zaradi sokrivde. de-
loina sopomoci in deloina zaradi ncovl-
rauia   zločina. —  Obtožnica predlaga
NAZNANILO.
Lepa hisa z vrtoni, v lepeni kraju v
Gorici 7 minut od Travnika se prodä. Več
povč naše upravništvo.
Primari] dr. flnt. Breed]
se je  vrnil   ia   sprejema   na   svojem
novem stanovanju
Bosposka iilica (lia Giosue CartluGCi) štev. S
ob navadnih urah.
naj se Jukič-a sodi po § 136 in sicer na
smrt na vešala, za ostale pa se predlaga
kazen 10 do 20 let jeCe.
Prvo novačenje po dotoCilih nove
brambne postave. To dni so se izdala
določila, ki jili obsegu prvi del brambne
postave glede na izpopolnitev skupne
armade, vojne niornarice in deželne
branibc. Ostali deli dosedanje brambne
postave ostanejo v veljavi začasno, do-
kler se ne izda drugi zvezek prvega dela
brambnih postav. Komisije za novačo-
nje morajo do glavnega novaeenja že
zdaj poslovati v smislu nove brambne
postave. Ker sodijo, da pokrijejo v le-
tošnjem nabornein letu potrebno število
vojaških novineev z mladeniei, ki so po-
polnoma sposobni za vojasko sluzbo, le-
tos ne nameravajo potrjevati mladeni-
čev, ki bi bili sposobni za poinožno
slnžbo. Ker bodo letosnja novaeenja
preeej pozno izvedena. bodo takoj pri
novaeenju tudi potrjenemu niladenieu
naznanili, h kateri četi da je potrjen in
dobe potrjenci, izvzemsi nadomestnih
rezervnikov, pozivnico, kdaj in kje da
prično služiti. Nnoletni prostovoljci bodo
letos nastopili vojaško službo 10. okto-
bra; k vojni mornariei asentirani voja-
§ki novinei nastopijo vojaško službo 25.
novembra, vsi ostali rekruti nadomest-
nih rezervnikov pa 15. oktobra. Nado-
rnestni rezervniki bodo pozvani pod
orožje pozneje, najbrže spomladi. V Av-
striji bo prideljen eno leto vsaki četrti
mož, dve leti pa vsaki peti mož k dežel-
nl brambi. Na Tirolskem in Predarl-
skem bo prideljen deželni brambi eno
leto vsak tretji, tri leta pa vsak četrti
mož. Na Ogrskem bo prideljen deželni
brambi dve leti vsak cetrti, eno leto pa
vsak peti mož.
Državna gimnazija   v   Pazlnu   !e
imela v minolem letu 172 ueeneev,   od
katerih je bilo 141 Hrvatov. 2S Sloven
cev, 2 Italijana in 1 Ceh.
Za avstrijsko zrakoplovstvo so na-
brale avstro ogrske kolonije na Bavar-
skeni 36.000 K, kateri znesek se bo vpo-
rabil za nabavo aeroplana za avstro-
ogrsko vojno mornarieo.
Novi lazgledni vozovi na progi Trst-
Monakovo. Dne 19. avgusta se bo vozi!
prvi razgledni voz družbe »Canadian
Pacific Railway'«. Vsak razgledni voz
je dolg 22lU m, medtem ko so dozdaj
najdaljši evropski vozovi dolgi 15 ine-
trov. Vozovi so opremljeni z velikiml
zrcalnimi okni, s težkimi preprogami,
obsegaio 32 fauteuilov, čitalni in kadilnl
oddelek, knjižnico, domačo lekarno. —
Važne novice se bodo takoj naznanje-
vale potnikom. Za vožnjo v razglednem
vozu se bo morale doplačati 5 K.
Podpornemu društvu za slov. viso-
košolce na Dunaju so v času od 11. ju-
nija do 19. julija t. 1. vposlali po 20 K:
Okrajna hranilnica in posojilnica v Sko-
fji Loki: dr. Karl liinterlechner, c. kr.
geolog na Dunaju (ustan); po 10 K: dr.
Jak. Zmavc, c. kr. gim. pros, v Ljublja-
ni, dr. Karl Minterlechner, c. kr. geolog
naDuna ju (letn.), P. Miklavčič, c. kr.
živinozdravnik v Kočevju, Matija
Skrajnar, nadzornik j. ž. v pok. in Ja-
kob Volk, zas. uradnik, oba na Dunaju;
a K: Vekoslav Krainc, c. kr. riotar v
Smarju p. J.; 3 K: Jos. Hočevar, c. kr.
pis. ravn. v Ljubljani; po 2 K: dr. Ste-
fan Kraut, sodn. svetn. v Novemmestu
in dr. Matko Heric, prof, v St. Pavlu na
Koroškem; skupaj 102 K. — Vsem daro-
valcem izreka društveni odbor iskreno
zahvalo. Ob jednein opozarja, da so le-
tošnje podpore društveno blagujno do
nialcga izpraznile, ter prosi vse prija-
telje visokošolske niladine in le-to sa-
lno, da poskrbe o podtnicali s prireja-
ujciu veselic i. t. d. za nove prispevke.
Drugače v jeseni z razdeljevanjem pod-
por še prieeti ne bomo mogli. Parovi
naj se pošiljajo na naslov blagajnika:
Or. Stanko Lapajne. odvetnik. Punaj I.
Hräuenerstrasse 10.
Stevilo odvetnikov v Avstriji.    Po
zadujih poročilih odvetniškili zbornie ju-
stienemu ministerstvu jc v Avstriji 544-1
odvetnikov. Samo ua Primorskein jih je
174. —
Prva bosenska gospodarska raz-
stava se 15. septembra letos otvori v
Brčkem. Razstava bo obsegala: eebe-
larstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo, po-
ljedelstvo, živinorejo, svilorejo in do-
mačo industrijo.
med    vsemi    žitnimi   kavami   je
Franekova Per 1 - rž.
V^sak požirek iz škodelice potrjuje
premoč te fine kakovost. K vsaki
žitni kavi pa je. da se doseže v
resnici poln okus in lepa okusna
barva,   treba   pridjati   malo   por-
cijo pravega   za^rebškega
Franckovega pridatka za kavo.
Obe vrsti dobite se v vsaki spec.
trgovini.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v G0R1CI
uliea della Croce stev. 6.
Srečke v korist ..Slovenski stražr
prineso obmejnim Slovencem pompč,
naročnikorn v srečnem slučaju boga-
stvo. Nihče naj ne zamudi žrebanja tur-
ških srečk dne 1. avgusta t. I., pri kate-
rem bo vzdignjen glavni dobiček čistih
400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik
dobi eno srečko v korist revnim otro-
kom z glavnim dobitkom v vrednosti
5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za
Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič,
Ljubljana.
Iv. Znidarcic & dr.
stav. tvrdka
v GORICI  via MATTIOLL
Izdeluje vsakovrtne načrte, stat.
račune, sprejema stavbinska dela vseh
vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent,
v  vseh   avstrijskih   mestih   St.   27221.
Izdeluje enodružinske hiše po
sistemu votli blok, ki je najtrpež-
nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano-
vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje
kakor vsi drugi sistemi.
Prodajalna
Katoliškega tisk. društva v Gorici
se je pre^elila in se naliaja sedaj
Montova hisa. Gosposka ulica stev. 2.
Priporoca se toplo za obilen obisk.
KnJIgovodklnja,
katera jo z ilobrim vspchom absolvirala trgovsko
solo, in je nad 10 lei kot knjigovoiikinj;i na-
stavljena v eni vočji banki na Kranjskein, vošča
slo\puskega in m-niškrga jezika, želi svoje se-
danje mesto pronu'iiiti in sicor vslopiti najrajo v
Ciorici pri kakom denanieni /avodu ali vočjom
podjetju v službo. Sprisievala na razpolago. Po-
nudbe na upravuištvo »Ciorico« pod si fro ,Knji-
govodkinja".
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI
PRILIKI  »ŠOLSKEGA DOMA«!
LOTERIJSKE ^TEVILKE.
Oradec    .   ."  .     8,   31,   43,   IS,   58
Dunaj   ....   10,    16,   60,     \   4"?
If"    ICIIII   UCbCII    ,!a se nan« natakar-
stva.  Poizvodbi« pri upravnistvu  »(Jorice«.
Goriška zveza
gospodarskih  zadrug in drustev v Gorici
reglstroyana zadrnga z omejeuo zavezo
posvedoje pn natopi tmetijstih potrebEin in pri prodaji
•%•• «v "v knijjtfik jriiellov. vw
Zaloga jt v hiii „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici,
TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32.
TVRDKfl 0. ZflJEC
trgovlna z železjem v Gorici
v hiši ,,Qoriške Ijudske posojilniec" (prcj krojaška zadruga).
Priporoča bogato zaloco žele.ta, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in
stavbeno   mizarsko.    kovaško, kleparsko,   klesarsko orodje,  straniščne   naprave in
upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi  in pumpe, žico,
zična ograja, razno  kmetijsko orodje,   štedilnike,  peči, kuhinska  in  liišna oprava.
I   Postrežba  točna, domača in cene  konkurenöne.                             ¦¦ =
= i Prosimo  zahtevati listke blagajne radi kontrole
Edina zaloga najboljsih sesalk za gnojnice
navadnih in raztezajočih od 3—480 m. Cene
od 50— 80 K. R a z p r s i 1 n i k e vsake vrst
od 4—12 K.
Pinter & Lenard
v Gorici, Raštelj štev. 7—9.
JOSIP B0NÄNNI
naslednik T. Slabanja
srebrar in zlatnr v Gorici ulica IKorelli 1Z
odlikovan z zlato svetinjo
se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za
vsakovrslna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje
se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena,
Cenike gratis franko na dom.
Kupujte samo dvokolesa
„ALTENA", francoske
urste, ki so najtrpežnejši
in najboljši bodisi za na-
vadno rabo ali  za  dirke.
Šivalni stroji Original „Victoria"
so najpraktičnejši za vsako liišo.
Isti   služijo   za   vsakovrstno   ši-
vanje in šlikanjo (vozenje). Stroj
tečo brczšurnno in j(> jako trpe-
žen.   Puško,   samokrese,   slaino-
reznice in   vse v to   stroko spa-
;;',. dajočt; prod mete   se   dobi  po to-
K~ ' varntški t'oni pri tvrdki
Kepševani s Huh,
G O R I G A -   Stolnl  trg   St.  9.