N
Naslov—Addrpss o V A DOB
BI 17 St. Olair Avp. Cleveland, Oliio (Tel. HEndereon :?88f))
(NEW ERA)
Leto 1935 ie posvečeno napredku mladinskega oddelka .1. S.
K. .leilnnt? Svojo agilnost bo uokazala naša mladina!
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered as Second Class Matter April 15Lh, 192G, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd. 1870. -r Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th. 1925.
K°- 1(3 — ŠTEV. 16
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, APRIL 17TH — SREDA, 17. APRILA, 1935
VOL. XI. — LETNIK XI.
: ČUSTVENE IN DRUGE t SLOVENSKE VESTI
J	-
|l’ :
f v^Uror‘’ IN- priredi tamkaj-5 J*>žensko društvo št. 119 J. S.
' • plesno veselico ter “card ,bunco Party” na večer 25.
„ o'/1' Prireditev se bo vršila ’ lovenski dvorani.
1ioj ^*arkvilleu, Colo-, se bo v ‘aede]Jo 21. aprila vršila veseli-M,. Uštva št. 84 JSKJ, ki ima v Trinidadu, Colo. st°r veselice: Gred Bros. tlV(>rana.
botl tv’1'1*"81'’ l>a ’ se b0 v so'
^ aprila vršila veselica
‘Ustva št. 61 JSKJ.
|eer i:udklu. O., priredi na ve-*selio ^ aPr^a pomladansko ve-pr J društvo št. 132 JSKJ.
šiv« °r Veselice: Slovenski dru-lVen> dom.
bot0 ^montu’ 1>a-' se *3° v s0‘ (irn-, ■ aprila vršila veselica StVa št. 116 J»KJ.
155 S*!"®’ °" bo društvo št.
.Priredb J na večer 27’ aprila Slov '° vese^co v tamkaj šnem eilskem domu;.
V ir ~------------
aptil-’ ’"'eviHeu, Pa., se bo 27.
it ]!„ Vršila veselica društva ' 48 JSKJ.
kt) iil''ns^ow,lu’,>a'*se *)o v
V‘"G društveni dvorani
VGSelica društva št. 16 ^ v soboto 27. aprila.
t0	Pa., se bo v sobo-
ta v aPrila zvečer • vršila ples-S. ^ es_e'*ca društva št. 33 J.
^ Pe,>ski i ^ros^or veselice: Slo-
ANpia •, ve v niaJu so dosedaj K. j ,Sl a sledeča društva J. S. |Villeu' r uštvo št. 111 v Lead-Hiaja’ ^°-> priredi veselico 11.
*	«tvu ni*adinski oddelek dru-
^ v Delmontu, Pa., jtitufitv Ry°j0 veselico 11. maja;
■<li pQ ^ št. 70 v Chicagu prireja; gansko veselico 18.	-
K. ylllstvo št. 89 v Gowandi, ik0 ’ pr‘redi skupno z angle-^2 vP°Slujočim društvom št.
Ifttl'	^t. i()£S(i^C0 1^- maja; društvo
*:	[>e(Ji , v Davisu, W. Va., pri-
^	belico 25. maja.	'
pl* ^ v I'iknii-
f^t. i7„ naznanjajo: Društvo
^ “■ W*** v Clevelandu, O., a4 v zu 'J.\; Zyeza JSKJ društev 1,ija v';1’ ^ennsy Ivani j i 23. ju-H. g iQ0t>n ^unu» Pa.; društvo iuiija. ‘ v Lorainu, O., 4. M0o’ društvo št. 99 JSKJ v ^ik v XUnu< Pa., 4. julija, pik-l)1(>slavo 25-letnice.
klul> “Soča” v na-v nec| i -trabane. Pa., vprizori i8r0 V,°.2l. aprila zanimivo vi'šiia e^e r°že.” Igra se bo *tonjskv .dvorani društva Po-dveif ,lama 'n se bo pričela v< s0(jp| P°Poldne. Pri priredit-N Vr ?',e Pevski zbor “Ilirija'’ l«rSka tvom sobrata R. Ple-R 0ven’oi *n novo organizirana ^ |	‘*a godba.
'V, s»boto ob 4:30 popol-^ meMhi «“•	*
^(kini e na WJAC radio
jj ^0sta j i v Johnstownu,
| ^°Pler j Plerjev trio. Louis S. %' ’ «an..društva št. 213 J Krovec i'^ra harmoniko, Louis
C ^aro, j^ay ponce]{ pa
r*re^. >	-
Anto, !!!'*. je v Clevelandu, O.,
rl^Stva S3ak’ star 62 let, član 1‘ hčei. y.‘ JSKJ. Zapušča nJ!1. enega sina. Rojen Je "a 4, strani).
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
PREDSEDNIK ROOSEVELT je dne 10. aprila s posebno pro-klamacijo dvignil ceno za no-vopridobljeno srebro na 71.11 centa za unčo. Dosedaj je bila cena srebra 64.64 centa. Splošno še sodi, da je to zvišanje cene srebra korak v smeri inflacije in splošno višjih cen. Predsednik ima pravico zvišati ali znižati cene zlata in srebra po posebni postavi, ki jo je svoječasno sprejel kongres.
ZANIMIVOSTI NARAVE
ADMINISTRACIJA v Wash-ingtonu ima za odpravo depresije pripravljenih približno devet tisoč milijonov dolarjev. Blizu pet tisoč milijonov dolarjev je kongres v to svrho dovolil pred nekaj dnevi, ostala vsota pa je bila dovoljena že prej in le deloma porabljena. Več ko polovica dosedaj potrošenega denarja je bila porabljena za projekte, o katerih upa administracija, da se bodo polagoma sami izplačali. Z gradnjo novih projektov se bo pričelo tekom letošnjega poletja, v polnem razmahu pa bodo odpo-možna dela šele v novembru.
ZA STROGO NEVTRALNOST Amerike v slučaju inozemskih vojn se baje zavzemata predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull. Prepovedana ali onemogočena naj bi bila vsa posojila vojskujočim se državam, vsaka prodaja municije, in ameriški državljani ne bi dobili potnih listov za potovanja v vojna okrožja.
»V
s?
PROGRAM administracije za socialno varnost, ki vključuje starostno penzijo, zavarovanje proti brezposelnosti, pomoč *a odvisne mladoletne otroke itd., je končno prišel na koledar poslanske zbornice kongresa. Do sprejetja tozadevnih postav je seveda še dolga pot, vendar prevladuje mnenje, da bodo sprejete še v sedanjem zasedanju kongresa.
DIJAKI mnogih univerz in kolegijev širom Zedinjenih držav so dne 12. aprila obdrževali protestne shode proti vojni in vojnemu hujskanju. Teh mirovnih zborovanj in obhodov se jc udeležilo okrog 150,000 študentov.
NA ŽELEZNIŠKEM križišču v Rockvillu, Md., je na večer 11. aprila brzovlak zavozil v šolski bus, na katerem se je vozilo 27 srednješolskih učencev, ena učiteljica in voznik. Bus je bil pretrgan na dvoje in 14 študentov ubitih, nekaj pa je bilo ranjenih.
PRASNI VIHARJI so pretekli teden zopet divjali na ju-gozapadu. Posebno prizadeti so nekateri kraji držav Texas, O-klahoma, Colorado, Kansas ir. New Mexico. V oblake prahu so bili zaviti tudi deli držav Iowa, Nebraska in Missouri. Stotine družin je pred prahom pobegnilo v druge kraje. Ponekod nosijo prebivalci plinske maske proti prahu. V nekaterih krajih so zaprli šole in trgovine za več dni; poulične svetilke so gorele noč in dan. Materialna škoda na posevkih in živini znaša mnogo milijonov dolarjev.
IZMED VSEH agencij New Deala se je dosedaj najbolj obnesel Civil Conservation Corps (Dalje na 3. strani)
V naravi, ki nas obdaja, je toliko zanimivosti, da bi jih knjige pisateljev vsega sveta ne mogle opisati. Hodimo mimo njih, vidimo jih, pa se v splošnem le malo zmenimo zanje, ker jih vzamemo enostavno za nekaj vsakdanjega. Pa bi se včasi zelo čudili, če bi si eno ali drugo teh tisočerih zanimivosti ogledali od blizu in jo študirali.
Spomladi in poleti vidimo na primer na tisoče čebel, ki brnijo po cvetju. Nabirajo med, si mislimo, kar je tudi resnica, toda malokdo ve ali pomisli, da vršijo čebele pri tem še drugo, zelo imenitno in važno službo, čebele so pri svojem delu zelo uspešne ženitne posredovalke ali svečenice, ki izvršujejo poroke v svetu rastlinstva.
Sadeži ali semena rastlin se razvijajo iz cvetja. Toda rastline imajo spolno življenje, ki je do gotove meje podobno spolnemu življenju živalstva. Jabolčni cvet, na primer, ima dva glavna dela : pestič ali ženski cvet in prašnike ali moški cvet. Cvetni prah s prašnikov mora oploditi pestič, sicer cvet ne bo dal sadu. Vsak sadjar ve, da kadar močno in dolgotrajno deževje odplavi iz cvetja cvetni prah, bo malo sadja.
Nekatere rastline pa imajo pestične in prašnične cvete sicer na istem steblu ali deblu, toda ločene; take rastline so na primer, kostanji, orehi, leska, koruza, kumare, buče itd. Tam ima cvetni prah že daljšo pot, da oplodi pestične cvete. Nekatere rastline pa imajo žensko in moško cvetje še bolj ločeno. Vrbe, topoli in nekatere palme imajo na nekaterih drevesih samo moško cvetje, na drugih pa samo pestično ali žensko cvetje. Posel oploditve med temi rastlinami izvršujejo vetrovi in različne žuželke. V nasadih dateljnovih palm sadjarji pospešujejo oprašitev stem, da ob času cvetja porežejo metlice prašničnih cvetov z dreves, ki producirajo samo take cvete, in jih obesijo nad cvetje palm s pestičnimi ali ženskimi cveti, ki bodo rodili sadje.
Čebele, kakor že omenjeno, so neprekosljive ženitne posredovalke med rastlinami. Letajoče s cveta na cvet in nabirajoče cvetni prah in med, prenašajo na svojih kosmatih telescih in nožicah cvetni prah od ene rastline na drugo. Naravoslovci so dognali, da se posamezne čebele držijo vso sezono tiste vrste cvetja, katero so si izbrale. Nekatere, na primer, nabirajo med in cvetni prah le na regratu, druge le na jabolčnem cvetju itd. Tako prenašajo iste vrste cvetni prah od ene rastline na drugo. Nekatere vrste jablan zelo malo obrodijo, če jih vetrovi in čebele ne opra-šijo s cvetnim prahom druge vrste jablan. To moderni sadjarji dobro vedo in imajo v sadovnjakih ene vrste jablan, posajenih vsaj nekaj jabolčnih dreves druge vrste. Vetrovi, čebele, čmrlji in tudi nekatere druge žuželke pa opravijo ostalo. Moderni sadjarji si celo izposodijo od čebelarjev panje čebel ob času jabolčnega cvetja in jih namestijo v sadovnjaku ali bližini.
Znano je, da se v tej deželi prideluje velike množine zgod njih kumar v rastlirijakib. V zaprtih rastlinjakih ni vetrov in ni čebel, pestično in praš-nično cvetje kumar pa je loče no. Vrtnarji si torej izposodij« (Dalje na 4. strani)
ROMANTIKA ZAPADA
| Romantika našega nekdanjega zapada in jugozapada polagoma izginja. Posebnosti se izpreminjajo v vsakdanjost. Letos, začetkom aprila je zopet padla ena teh posebnosti jugozapada. King Ranch, naj-večji renč v Zedinjenih državah, ni več največji.
Država Texas je največja država naše Unije, sa.j meri celo nekaj več, kakor je merila površina nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, ki se je štela za velesilo. Tam, to je v Texasu, je bil King Ranch, f ki je meril 2,500,000 akrov, ali približno toliko, kakor naša vzhodna država Delaware.
Kapitan King je bil rojen v državi New Jersey, pa je kot deček pobegnil od doma in se vdinjal na nekem parniku na reki Mississippi. Polagoma je postal kapitan oziroma lastnik parnika in je s prevozom napravil lep denar. Ko je leta 1836 nastala revolucija v Texasu, ki je do takrat spadala k Mehiki, je bil King med revolucionarji. Po končani revoluciji je pričel kupovati svet po tisoč in več akrov skupaj. Plačal je po en cent do pet centov za aker. Tako je imel polagoma skupaj celo ‘icneževino,” na kateri se je v glavnem pečal z živinorejo.
Takrat so bili nemirni časi in mehiški banditi so pogosto prihajali preko Rio Grande na plenjenje. Glavni 'fctan Kinga
je bila prava trdnjava, zgrajena iz močnih brun. Kadar je bil naznanjen napad mehiških banditov, je King sklical svoje cowboye in druge uslužbence, jih oborožil s puškami ter se postavil v bran; Kingova trdnjava ni bila nikdar premagana. Pozneje si je zgradil krasno domovanje, vredno $300,-000. Ta dom, zaeno s 30,000 akri sveta, je pozneje pripadel njegovi hčeri, Mrs. Alice Gertrude Kleberg.
Soproga največjega renčer-ja, Mrs. Henrietta King, je umrla pred desetimi leti. Po določbah oporoke je moralo 10 let ostati veliko posestvo nerazdeljeno in je bilo upravljano po posebnem odboru. Dne 5. aprila 1935 je v oporoki določen rok potekel in velikansko posestvo je bilo razdeljeno med potomce Kingove hčere Alice in sina Roberta. Tako je zopet utonila v zgodovino ena zanimivosti našega jugozapada.
•------o-------
DOBRO SOSEDSTVO
RAZNIH VRST PIRHI
Simbol velikonočnega časa so pirhi, ki so, kakor znano, pobarvana jajca domače perutnine. Navadna barva jajc domače perutnine je bela ali rjava; le neka udomačena južnoameriška kokoš, imenovana “a-raucana,” leže jajca modre barve.
Jajca nedvomno spadajo med najstarejša živila človeka. Primitivni človek je smatral za zelo dobrodošlo delikateso jajca divje perutnine in reptilov. Domačini v Nicaragui še danes razkopavajo obrežne peščemne v iskanju aligatorjevih jajc, ki po ukusu baje sličijo račjim. Eskimi zelo cenijo jajca morskih ptic. Nekatera primitivna ljudstva s slastjo uživajo želvina, kuščarjeva in mravljinčja jajca.
V moderni civilizaciji nam dajejo jajca udomačene perutnine vsakdanjo hrano, bodisi same, bodisi primešane drugim jestvinam. Za naš okus morajo biti jajca sveža. Kitajci pa ljubijo “zrela” jajca, namreč taka, ki so bila dalje časa zakopana v zemlji.
Domača perutnina leže jajca skoro vse leto, zakav se je največ zahvaliti vzgojnim metodam perutninarjev. Divja kokoš, prednica naše domače kokoši, ki še dandanes živi v džunglah Indije, izleže le po enkrat na leto kak ducat jajc. Nekatere divje ptice, na primer prepelice, izležejo ob vsakem gnezdenju 25 do 30 jajc; nekatere gnezdijo le po enkrat na leto, druge dvakrat ali večkrat. Ptice, ki imajo malo naravnih sovražnikov, ležejo le po nar jajc v sezoni, nekatere morske ptice le po eno.
Ptičja jajca se medsebojno zelo ločijo po velikosti, barvi in deloma tudi po obliki. Najmanjša jajčeca leže kolibri .j ali medoses, katerega gnezdo je,komaj tako veliko kakor orehova lupina, največja pa noj. Piščanec, ki se izvali iz nojevega jajca, ima že velikost srednje kokoši. Na otoku Madagaskar so našli okamenela jajca neko. velike izumrle ptice; to je morala biti ogromna ptica, kajti jajca merijo na dolgost 13 palcev, na širokost pa devet.
Jajca ptic imajo trde lupine, medtem ko so jajca raznih kuščarjev, kač in drugih plazilcev oblečena z nekako kožico, ki je raztegljiva skoro kakor kavčuk. Plazilci se ne ukvarjajo z valjenjem jajc, ampak prepuščajo ta posel sončni gorkoti; tudi za oskrbo mladičev se ne brigajo, morajo si od mladih nog sami pomagati.
Ribe ležejo silne množine izredno drobnih jajčec. Ribje samice nekaterih vrst izležejo 5, drugih vrst 7, nekaterih pa celo do 14 milijonov jajc. Raki izležejo po več tisoč, celo do /5,-000 jajc. Ostriga izleže v eni sami sezoni do 60 milijonov jajc. Seveda postane velika večina teh jajc plen raznih vodnih živali. ’ Ako bi se vsa jajca izvalila in razvila v živali, bi v kratkem času postala vsa morja in vse druge vode sveta gost močnik samih rib in drugih vodnih živali.
Ribja jajca služijo tudi v hrano človeku kot kaviar. Posebno sloveč je ruski kaviar, toda večina te delikatese, ki se porabi v boljših restavracijah in ho-teiih te dežele, prihaja iz rek in jezer južnih držav naše linije.
Jajca raznih vrst smatrajo za delikateso tudi različne živali. Kače zalezujejo jajca pti-(Dalje na 3. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
V Žalcu je za vedno zatisnil oči stari steber Žalca in Savinjske doline, Fran Roblek, veleposestnik, načelnik Savinjske posojilnice, bivši župan žalskega trga, nekdanji poslanec v dunajskem parlamentu, predsednik Hmeljarskega društva itd. Bil je odkrit in odločen narodnjak, pa tudi vedno v prvih vrstah, kadar se je bilo treba boriti za gospodarski napredek svojega ožjega okrožja in Slovenije sploh; prava stara, narodna korenina spodnještajerskih Slovencev. Dosegel je starost 70 let.
I Rudarji rudnika Dolnje La-danje v Hrvatskem Zagorju že od lani od decembra niso dobili nikakih plač. Kq vse prošnje in intervencije niso nič zalegle, so pričeli s protestno stavko. Rudnik zaposluje okrog 200 delavcev.
V Beogradu živi v zelo skromnih razmerah 40-letna Milunka Savičeva, ki se je na solunski in drugih jugoslovanskih frontah s puško v roki borila za osvobojenje Jugoslavije. V armado je bila sprejeta na lastno prošnjo, ko je na bojišču padel njen edini brat in je ostala sama od rodbine. Odlikovala se je tako, da je dosegla saržo narednika. V raznih bitkah je bila štirikrat ranjena, zadeta od krogel v glavo in prsa. Ne dobiva nikake invalidnine in z veliko težavo preživlja svoje tri hčerke; mož ji je umrl že pred leti. Mnogi, ki niso z mezincem ganili za Jugoslavijo, se šopirijo na udobnih mestih, medtem ko hrabra srbska žena s svojimi hčerkami skoro gladu umira. Ni brez vzroka rekel naš Ivan Cankar: O domovina, ti si kakor vlačuga,!
Evropske države z utrjenimi in vojaško zastraženimi mejami, bi se lahko kaj naučile i/. dobrega, sosedstva med Zedinjenimi državami in Canado. Daši je mednarodna meja dolga okrog 3986 milj, ni ob vsej meji niti ene vojaške utrdbe in je ni bilo že več ko sto let. Na meji je le nekaj carinskih in imigracijskih uradnikov. Ce kdaj nastane kak majhen obmejni spor, nobena država ne pošlje na mejo vojaštva, ampak se snide mednarodna komisija treh mož, ki zadevo poravna. Državljani obeh držav brez posebnih n e p r i li k prestopajo mejo. Turisti iz Zedinjenih dr žav potrošijo letno Okrog 225 milijonov dolarjev v Canadi, Canadčani pa okrog 50 milijonov dolarjev na tej strani. Med obema državama je razvita ži vahna trgovina, kar je v korist \ia obe strani.
Uredništvo “Jutra” v Ljubljani je nedavno obiskal ugleden inozemski novinar, ki je med pogovorom kot poseben doživljaj povedal to-le:
“Na ljubljanskem kolodvoru sem plačal nosača, ki mi je prenesel prtljago iz vagona v hotelski avtobus. Ne spoznam se še dobro na vaš denar, pa sem mu dal 20 dinarjev in stopil v avtobus. Nosač je seveda poznal, da sem tujec. Prihitel je za menoj in mi vrnil 10 dinarjev rekoč: ‘Gotovo ste se zmotili; dali ste mi preveč.’
"‘Mnogo potujem po svetu, a kaj takega se mi še ni zgodilo. Ljubljana mi je tako že pri prvih korakih po njenih tleh postala simpatična. V teh par dneh, kar sem tu, se ta utis ni poslabšal. Slovenci morate biti res solidni in pošteni ljudje.”
Uredba o javnih delih, ki jo je odobril ministrski svet, predvideva med drugim, da se takoj prične z gradnjo železniške proge št. Janž-Sevnica, ki se bo pozneje podaljšala na Novo mesto-Stražo-Delnice. Prav tako je predvideno, da se takoj prične z graditvijo betonske ceste Ljubljana-Kranj in Mari-bor-št. Ilj-državna meja.
Vendar smo srečno dočakali veličastni praznik magnolijinega cvetja, čez par dni bo velika noč, za njo pride zeleni Jurij, nato pa prvi maj. Sami lepi in zaželjivi prazniki!
*
Zvezni kongres nam je za pirhe dovolil približno pet tisoč milijonov dolarjev. Za pelino-vec nam bo pa zavest, da bomo te pirhe morali v teku let sami plačati.
*
Pet tisoč, milijonov dolarjev je lep denar, toda če bo potro-šenje istega privabilo v deželo prosperiteto, bo dobro naložen. Saj smo se zadolžili skoro petkrat toliko za svetovno vojno, ki je prinesla depresijo in gorje vsem narodom!
♦
Evropa se mrzlično pripravlja na •križevo pot nove vojne. Krivi so tega farizeji-državni-ki, ki javno poudarjajo svojo miroljubnost, na skrivaj pa netijo sovraštvo med narodi. Kako bo Evropa praznovala veliko noč, ne vemo, lahko pa si mislimo, da si bo napivala s pe-linovcem strahu pred vojno.
*
Komur se letošnja pomlad zdi prehladna, naj pogleda na koledar, kjer bo videl, da ni več daleč gorki junij, ko nas bo na stotere piknike vabilo veselo petje komarjev.
*
Azijati so poetično navdahnjeni ljudje. Ko je Kang Teh, cesar japonske vazalne države Mančukuo, nedavno obiskal japonskega cesarja Hirohito, ga je ta odlikoval s cvetličnim redom krizanteme. Kang Teh pa mu je v povračilo pripel red eksotične cvetke orhideje. Naj sta si imela vladarja povedati karkoli, sta dokazala, da upoštevata geslo:	Say it with
flowers!
♦
V neki znanstveni razpravi sem čital, da imajo ženske v splošnem manjša sjrea, kakor moški. Nekateri peclarji pa celo menijo, da so nekatere ženske sploh brez src.
*
Kakšen je tipičen Američan, o tem so mnenja različna. Najbolj v črno pa je menda zadel modrijan, ki je rekel, da je tipičen Američan tisti, ki si mora izposoditi denar, da plača dohodninski davek.
*
Neki rojak mi je poslal iz Rock Springsa, Wyo., izrezek iz lokalnega časopisa, v katerem je omenjeno, da je v loviščih Wyominga okrog 27,000 jelenov, in vprašuje, kaj neki bi ohijski lovci rekli, če bi videli toliko jelenov. Popolnoma zanesljivega odgovora na to ne morem dati, toda zdi se mi, da bi fantje ugibali, kakšno vražjo pijačo so neki pili prejšnji večer.
Trgovinski sporazum, ki je veljal med Jugoslavijo in Italijo, bi zaradi italijanske odpovedi potekel 31. marca. Ker pa ae vrše med obema državama pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma, je bil sporazumno med obema vladama podaljšan sedanji začasni (Dalje na 3. strani)
V državi New York je baje stalno zaposlenih 100 mož samo s štetjem čiken. Poudariti je treba, da ti možje štejejo prave pernate čikne. Koliko jih šteje one druge, poročilo ne pove.
*
V San Pedro zalivu v Cali-f orni j i so pomorščaki pred par dnevi baje videli plavati pravo morsko kačo. Iz tega poročila bi se dalo sklepati, da pasji dnevi niso več daleč.
*
Država Louisiana ima zelo pisano zgodovino. Najprej so (Dalje na 4. strani)
INICIATIVNI PREDLOG
DRUŠTVA SV. JANEZA KRSTNIKA, ŠT. 82 JSKJ, Sheboygan, Wis.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, v Sheboyganu, Wis., je na svoji redni seji dne 16. decembra 1934 sklenilo predložiti članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ameriki sledeči
INICIATIVNI PREDLOG:
Člani, kateri delajo kot stavkokazi ob času organizirane in od zakonite delavske unije proglašene stavke, katere se udeleži nad polovico delavcev, ki so uslužbeni pri podjetju, kjer je bila stavka proglašena, ali če opravljajo čuvajske posle napram stav-karjem, so podvrženi posebnim nevarnostim, zato se jih mora suspendirati od bolniške, poškodninske in odškodninske zavarovalnine za dobo treh mesecev. Ako v tem času niso opustili tega nevarnega dela, se jih po preteku treh mesecev izključi iz JSKJ in njih certifikati za smrtnino ostanejo v veljavi samo toliko časa, kolikor dovoli njih rezerva.
RAZLOGI:
Mi smatramo gori navedeni predlog potrebnim, prvič, ker naša Jednota obstoji večinoma iz samih navadnih delavcev, ki si skušajo potom organizacij izboljšati svoj bedni položaj, drugič, ker smo imeli slično točko že v prejšnjih pravilih, katero pa je 14. redna konvencija prezrla, in tretjič, ker dandanes so stavke na dnevnem redu in je v resnici nevarno, kajti dostikrat se pripeti, da pride do boja med stavkarji in stavkokazi, zato se lahko pripeti, da bi bila Jednota finančno prizadeta.
Zato prosimo bratska društva, da bi gori navedeni predlog podpirala.
Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ:
Mihael Ortar, predsednik;
Društveni pečat.	Joseph Yeray, tajnik;
Frank Rebolj, blagajnik.
POJASNILO GLAVNEGA TAJNIKA JSKJ
Gornji iniciativni predlog je predložen članstvu v razpravo v smislu točke 65 jednotinih pravil. Razprave se bodo vršile 60 dni, in sicer od 13. marca pa do 12. maja 1935. Ako bo predlog podpiran od ene tretjine društev, ki skupaj predstavljajo najmanj eno tretjino članstva v odraslem oddelku JSKJ, tedaj bo šel na splošno glasovanje.
Društva, ki bodo predlog podpirala, naj o tem nemudoma sporočijo GLAVNEMU URADU, toda ne pozneje, kot do 16. maja 1935.
Za glavni urad JSKJ:
ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik.
bo tudi pevski zbor “Ilirija,” pod vodstvom Rudolpha Pleterska, in tukajšna na novo organizirana Slovenska godba. Torej, na veselo svidenje v nedeljo 21. aprila! — Za dramski klub “Soča”:
John Ivoklich.
Ely, Minn.
V Novi Dobi z dne 16. janu-arya sem čitala, da je v Clevelandu umrl John Jakich iz Za-potoka. V istem poročilu se omenja, da zapušča pokojnik eno sestro v Ameriki, nekje na zapadu. Moje ime je Mary Chrnivee (rojena Kraljeva pri Kureščku) in bi želela, da mi dotična sestra pokojnega Ja-kicha piše na spodaj navedeni naslov, zakar ji bom hvaležna.
Mary Chrnivee, 520 E. Sheridan St., Ely, Minn.
21.
Za
North Chicago, III
V soboto zvečer, 6. aprila, sva bila spodaj podpisana povabljena, pod pretvezo namreč, naj se prav gotovo udeleživa družabnega sestanka, katerega priredi Slovenska zadruga, za
I
svoje člane in odjemalce. Seveda ničesar sluteča, prišla sva skupno z Mr. A. Kobal in Mr,s. Ada Zainer točno ob osmi uri v Slovenski Narodni Dom. Ko sva stopila v dvorano, nama je iz stotine grl zaorilo: “Surprise na petindvajsetletnico vajine poroke!”
Nemogoče mi je popisati na-Ijino presenečenje, ker znašla sva se nepričakovano med bogato obloženimi in okrašenimi mizami, med najboljšimi znanci, prijatelji in sorodniki ter med najinimi otroci.
V prijetno dolžnost si šteje-va, da se iskreno in prisrčno zahvaliva vsem, kateri ste se odzvali in se udeležili tega tako lepega večera. Posebna hva-! la pa izrekava Mrs. Valentini t Kobal, Mrs. Mary Bartel, Mrs. j <. Mary Lukančič, Mrs. Antoniji U Bezek, ter vsem njenim porna- ] galkam, katere so se toliko tru- \ dile, da so-naw-napravile tak ; nepozaben večer. Iskrena hva- ^ la kuharicam, postrežnicam in i točajem. Uvala lepa vsem go- ^ vornikom za iskrene čestitke k \ najinemu srebrnemu jubileju, i
Imen posameznikov ne bom j tukaj navajal, ker bi vzelo pre- i več prostora, omenim naj le, da ] je bilo na tej najini prireditvi t nad 150 naših iskrenih prijate- t ljev ter sorodnikov. Zaradi te- i ga ne bom delal izjem, ker prepričan sem, da ste nam vsi ena- < ko naklonjeni, kar ste nama pokazali na tem ne pozabnem ve- i j ceru.	]
Saj nimam dovolj izrazov, da ji se vam vsem skupaj zahvaliva < za krasno darilo, katerega bo- i deva skrbno hranila, vse najino i življenje, kot neprecenljiv spomin na naše prijatelje. Verje- ii nate nama, da se počutiva ne- h kako prerojena po tem lepem j j izpenadenju.	ii
Torej hvala vam prisrčna se,.' enkrat vsem skupaj, živeli tudi i. vi vsi na mnoga in mnoga leta. j
Prepričani bodite, da vam tu-1 di midva z najino družino vred želiva vse enako, vse, kar ste [ nam vi tako prisrčno voščili. j‘ Andrew in Josephine Bartel, < 1109—10th St., No. 'Chicago, Ul. ji
—	U
Indianapolis. In:i. ,
Članstvu društva “Sloga," št. t 166 JSKJ naznanjam, da je bi- ( la naša redna seja za ta me- 1 see preložena zaradi velikonoč- ( ne nedelje. Seja se bo vršila j v soboto 20. aprila ob 4. uri po- | poldne. Prosim, da članstvo to \ zame na znanje in se seje 20. ( aprila udeleži polnoštevilno. — r Za društvo št. 166 JSKJ :	*
Luka Cesnik, predsednik. (
 	'l'
Ely, Minn. ^
Članice društva Marija Cist. j\ Spočetja, št, 120 JSKJ, obve-!J ščam, da se bo naša prihodnja L seja vršila v nedeljo 21. aprila ■ c ob 1:30 popoldne v sodnijskeni }. poslopju. (Vhod pri prednjih ;( vratih, soba v prvem nadstrop-; ju.) Community ('enter po-ji slop j e na novo barvajo in pre- i
pleskavajo, zato za enkrat ne ji moremo tam zborovati. Na raz- j i polago nam je za sejo soba mestnega sodišča. Na svidenje |: 21. aprila ob 1:30 popoldne! — ; Za društvo št. 120 JSKJ:
Rose Svetich, tajnica.
Cleveland, O. ,
■Članicam društva Marije' Vnebovzete, št. 103 JSKJ, naznanjam, da se bo naša prihod- , nja redna seja vršila v torek 23. aprila. Seja je preložena zaradi velikonočne nedelje. Prosim članice, da se v obilem številu udeleže seje 23. aprila; morda bo še kaj pirhov ostalo: in bomo imele priliko trkati z j njimi. Na dnevnem redu seje bo več važnih zadev.
K sklepu voščim v imenu vsega odbora vesele velikonočne praznike vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu J. S. K. Jednote. — Za društvo št. 103 JSKJ:
Anna Walter, tajnica.
Trinidad. Colo.
Društvo sv, Andreja, št. 84 j JSKJ priredi v nedeljo 21. aprila društveno veselico v Gred Bros. dvorani v Starkville, Colo. i Pričetek veselice je določen za ob treh popoldne. Vstopnina 50 centov. Prosta vstopnina je j za ženske ter za člane in članice. Pripravljalni odbor se boi potnudil, da vse posetnike ve-selice kar najboljše postreže. I Na veselico -so vabljeni člani in članice vseh tukajšnih in oko-j liških društev in sploh vsi ro-1 jaki in rojakinje tega okrožja. Torej, na veselo svidenje na velikonočno nedeljo popoldne na veselici v Starkville! — Za društvo št. 84 JSKJ:
r	‘	j
Jacob Prunk, tajnik.
Herminie, Pa.
Na zadnji seji društva, “Ve-; seli slavček,” št. 154 JSKJ, ki i se je vršila 17. marca, je bilo sklenjeno,; da se potom, glasila pozove članstvo našega društva, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo. vršila 21. aprila, in ,se bo pričela ob 2. uri popoldne. Za ukreniti bo \eč važnih reči. Naše društvo bo letos obhajala svojo 10-let-nico ip je treba glede tega nekaj ukreniti. Vsem je tudi znano v kakšnem položaju je naš Dom. Društvena blagajna je prazna, zato je neobhodno potrebno, da se njej v odpomoč nekaj ukrene.
Člane: in članice našega društva poživljam, da točno plaču-,1 ejo svoje a s e s m e n t e. Ases-ment mora biti plačan najkasneje do 25. v mesecu. Zalagati se ne more za nobenega in, če kateri ne bo plačal pravočasno in bo suspendiran, ne bo tajnikova krivda.
K sklepu priporočam članom našega društva, da bi za proslavo desetletnice vsak dobil enega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek JSKJ. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 154 JSKJ:
Joseph Batis, tajnik.
Chicago, III.
Člane in članice društva “Zvon,” št. 70 JSK.J, poživljam, da se gotovo udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v soboto 20. aprila v navadnih prostorih. Želeti je, da se te seje udeleži vsak član, kateremu le zdravje dopušča, kajti na tej seji bo sprejem no\ih članov v naše društvo. Sprejetih bp osem novih članov, jpi pa morda še več.
Na tej seji bomo imeli še več drugih važnih zadev za urediti. Tako bo treba vse v podrobnostih določiti glede naše pomladanske veselice, katera se bo vršila 18. maja zvečer. Na veselici bo igrala izvrstna in Slovencem dobro znana godba Johna Kochevarja (Johnnie and his Merrymakers): Vstopnina za osebo bo 35 centov. Veselica sr bo vršila V šolski dvorani na Cermak Rd. i" Lincoln A ve.
Tiste člahe, ki le redkokrai posečajo seje ali pa se jih spl:,h ne udeležujejo, vabim, da pri-
dejo na sejo in se seznanijo s sedanjim stališčem J. S. K. Jednote, ki je boljše, kot največje zavarovalnice v deželi. Vsak, ki še ni zavarovan pri nas, pa ugiba, da-li bi se zavaroval pri starovrstni z a v a r o v alnici, ali pri bratski podporni organizaciji, je vabljen, da pride k meni, da mu razložim zavarovalnino, katero nudi JSKJ v razredih AA, B in C. Naša organizacija je zdaj tudi glede sistema zavarovalnin na modernem stališču. Kdor bo spoznal sistem JSKJ, bo priznal, da ni nobene boljše podporne organizacije ali zavarovalnice.
Naj še omenim, da bodo na seji 20. aprila predloženi trimesečni računi in bo nadzorni od-bor poročal kakšno je finančno stanje društva Zvon. Vsak član, ki se zanima kako njegovo društvo obstoji, bo gotovo prišel na to sejo, da sliši finančno poročilo. Torej, na svidenje na seji 20. aprila! K sklepu želim vsemu članstvu JSKJ. vesele velikonočne praznike.—Za društvo št. 70 JSKJ :
Andrew Bavetz, tajnik.
nem delu v svoji naselbini, kakor tudi na raznih konvencijah. Poleg trgovine ima zdaj tudi dobro urejeno gostilno. Cesta iz Craftona pripelje tik pred njegovo trgovino, iz McKees-porta pa pred njegovo gostilno: zgrešiti se ga ne more, pa naj se pride od katerekoli strani. TJpam, da bo sobrat Maček še dolgo let načeloval društvu št. 99 JSKJ' v Moon Runu, Pa.
Moj dopis se je nekako razvlekel, zato je najbolje, da za danes končam. Se pa še pozneje oglasim, pa ne v aprilu.
član
Anton Zidanšek, društva št. 174 JSKJ.
Sharon, Pa.
April je v Pennsylvaniji tudi j letos ves muhast. Obsiplje nas 'z dežjem in snegom in končno nam morda še s točo postreže, j Pred kratkim sem obiskal več 1 naselbin, kjer so raztresena društva JSKJ, in priznati mo-ram, da se pennslvanski sobrati in sosestre zelo zanimajo za svojo organizacijo. Nedavno sem se mudil v Strabane in sem posetil tudi sobrata Zigmana, gl. porotnika JSKJ. Njegova soproga mi je predstavila svojo j sestro Ano Sterle, ki je zelo aktivna za pridobivanje novih lčlanov v mladinski oddelek, j Mlada, prijazna in precej postavna deklica hoče na vsak način iti kot delegatinja na Ely, Mimi., da vidi tam jednotin dom in razne zanimivosti tistih severnih krajev. Povedali so mi, da je'vedno ha delu za novimi člani iri dčV ima tudi že prav lepe uspehe.
Nekateri kritizirajo mladinsko konvencijo, češ, kaj bodo otroci na konvenciji napravili. Jaz pa za gotovo mislim, da jim bodo glavni odborniki dali lepega vzgleda in pouka, kar si bo mladina v svoja srca zapisala in porabljala v korist organizacije, ko bo odrasla. Marsikaterega dobrega nasveta, ki sem ga dobil od staršev in drugih naprednih ljudi v mladosti, se še danes spominjam. Po možnosti sem skušal take dobre nasvete upoštevati, pa se mi kljub mojim 69 letom še nikoli ni preslabo godilo. Že v stari domovini sem imel podporne organizacije in imam jih tudi tukaj ter so mi v veliko pomoč Vsa čast zadnji konvenciji, ki i.ie sprejela načrt “AA,” kateri že par let vzdržuje mene in mojo družino. Zato poživljam vse ;:avedne starše, da dajo dober vzgled svojim sinovom in hčeram ter naj bodo vedno na delu za naše podporne organizacije. Kako smo veseli, kadar se snidemo bratje in sestre, pozimi na raznih veselicah, poleti pa na piknikih v prosti naravi!
Ker že omenjam piknike, naj poveril, da se bo 4. julija vršil velik piknik v Moon Runu, Pa., v proslavo 25-letnice tamkajšne-ga društva št. 99 JSKJ. Izvedel sem, da nameravajo dobiti glavnega predsednika Paula Bartela za slavnostnega govornika za tisto priliko. Upam, da bo glavni odbor upošteval njihovo željo, posebno, ker bi tudi okoliška društva JSKJ rada videla, da pride gl. predsednik na tako slavnost v Pennsylvani-jo.
Dne 5. aprila sem se sestal s sobratom Frankom Mačkom, ki je predsednik društva št. 99 žc 24 let; če se ne motim, je tudi ustanovitelj istega društva. Sobrat Maček je med rojaki tega okrožja dobro poznan kot trgovec z mešanim blagom. Poznan je pa tudi po svojem društve-
-o-
DOPISI
Omaha, Neb.
Poročati mi je žalostno novico, namreč, da je smrtno ponesrečila rojakinja Josephina Ban, članica društva sv. Štefana, št. 11 JSKJ. Na večer 8. marca se je ob 11. uri vračala z dela s karo poulične železnice. Ko je izstopila, je pridrvi! avtomobil in jo povozil do nezavesti. Umrla je drugi dan v St. Catherine bolnišnici. Pogreb se je vršil 12. marca po katoliškem obredu na St. Mary pokopališče v South Omahi. Pokojnica, ki je bila stara 53 let, je bila rojena v vasi Sela, občina Dobova pri Brežicah. Za njo žalujejo sin Joe Ban ter hčere Anna, Josephine in Ruth Ban in Rose Svoboda. V stari domovinf pa zapušča tri brate in tri sestre, kolikor sem mogel poizvedeti.
Nesrečni slučaj naj bo v opomin vsem tistim, ki še niso pri nobenem podpornem društvu. Nesreča nikoli ne počiva in nihče ne ve, kje in kdaj ga čaka. Danes je lahko človek v najboljšem zdravju, jutri pa na bolniški postelji ali na mrtvaškem odru. V slučaju bolezni ali poškodbe je bolniška podpora velika pomoč, za slučaj smrti pa je smrtnina mnogokrat tudi v veliko pomoč preostalim. Res je včasi težko plačevati asesmente, toda še veliko težje je, če ni na rokah denarnih sredstev, kadar se zgodi nesreča. Rojakom torej toplo priporočam, da se zavarujejo pri J. S. K. Jednoti, ako še niso. Ta organizacija je solidna in poštena, ki točno plačuje vse obveznosti.
Člane društva sv. Štefana, št. 1 1 JSKJ, prosim, da bi se polnoštevilno udeležili prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. aprila. Pogovoriti se moramo nekoliko glede pridobivanja novih članov v oba oddelka. Dalje bi želel, da pridejo na sejo tisti člani, ki kaj dolgujejo društvu, in da bi vsak nekaj svojega dolga poravnali, kajti blagajna je v slabem stanju. Po mojem mnenju bi se člani morali malo bolj brigati za društvo in za obveznosti napram društvu. Društvo bi moralo bili prvo. Ako vsaki dan prihrani-
mo vsaj deset centov, bo to v mesecu naneslo prilično toliko, da bo mogoče plačati ases-ment. Pomislimo, da član, ki je suspendiran in v‘ času sus-pendacije zboli ali se ponesreči, ne dobi podpore za dotično bolezen ali poškodbo. Ne izpostavljajmo se torej nevarnosti suspendacije. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 11 JSKJ: John Urek, tajnik.
• -------
Canonsburg, Pa.
Zopet je nastopil najlepši letni čas, čas krasne pomladi. Narava se je prebudila, trava je dobila svežo zeleno barvo, drevje brsti in drobne ptice veselo prepevajo in gradijo gnezda. Prve pomladanske cvetlice, med njimi tudi rumeni cveti regrata, so okinčale gole rebri in planjave; poljske in vrtne cvetke se tudi že prebujajo. Človek si zaželi ven v zeleno in cvetečo naravo, da si prežene malodušnost in duševno potrtost in *i nabere sončnega razpoloženja. Razvedrila smo vsi potrebni, posebno po dolgi zimi, zato bi se morali istega po~ služiti, kadar se nam nudi prilika.
Eno tako priliko razvedrila nam bo v nedeljo 21. aprila popoldne nudil tukajšni dramski klul) “Soča,” ki bo vprizoril Moškrieovo petdejansko dramo “Rdeče rože.” Slovenci posedujemo veliko lepih dram. Kar se pa tiče napetih prizorov in, kar je glavno, vzgojevalne vrednosti, se pa ne more nobena kosati z “Rdečimi rožami.” Zato jo lahko smatramo za eno najboljših del, kar se jih je kdaj igralo med ameriškimi Slovenci po naših slovenskih odrih. Pestri prizori v tej drami so tako realistični in osvežujoči, da se nehote vživimo vanje, ker smo pač tudi mi sami del te drame. S simpatijo v naših srcih bomo sledili našim junakom, ki doprinašajo neizmerne žrtve za osvobojen je delavstva.
Rojaki, delavci iz tukajšne naselbine in iz drugih krajev za p a dne Pennsylvanije so vljudno vabljeni, da ne zamudijo te velezanimive drame. Vprizoritev bo na velikonočno nedeljo v dvorani društva “Po-stonjska jama.” Pričetek točno ob 2. uri popoldne. Sodeloval
Pittsburgh, Pa.
ZAPISNIK SEJE ZVEZE J. S. K. J. DRUŠTEV V ZAPAD-NI PENNSYLVANIJI, katera se je vršila v nedeljo 7. aprila 1935 v Imperialu, Pa. —
Predsednik Anton Eržan je otvoril sejo ob 10:45 dopoldne, pozdravil navzoče zastopnike društev f in jih opomnil, da je dolžnost vseh delati za korist Zveze JSKJ in vseh v Zvezo spadajočih društev.
Na seji so bili navzoči vsi uradniki Zveze, kakor tudi člani raznih odsekov. Prečita se zapisnik zadnje seje, kateri se sprejme s popravkom, da se kegljanja in drugih športnih aktivnosti lahko udeleže tudi starejši člani in članice, ako to želijo.
Sobrat Koklič sporoči zborovalcem pozdrave od sobrata Johna Žigmana, bivšega tajnika Zveze, katere vzame zbornica z veseljem na znanje.
Tajnik Zveze Frank Oblak prečita nato račune dohodkov in izdatkov, kar potrdijo blagajnik in nadzorniki; računi se odobrijo. Tajnik poudari, da ne more podati sklepčnega računa o zadnji veselici, ker še ni prejel nazaj vseh vstopnic, katere je bil poslal društvom v svrho razprodaje. Kakor hitro bo dobil vse vstopnice vrnjene, bo račune zaključil, in vsoto, katera pripade Zvezi, izročil zvezini blagajni. Omenja, da kljub * slabemu vremenu, ki je divjalo na večer veselice, je bil uspeh dober in dobi Zveza £32.39 od čistega dobička.
Društveni zastopniki na’ tej seji so bili sledeči: Za društvo št. 4:	Rudolph Pleteršek in
John Demšar; za št. 12: Frank Golob, Vincenc Arh in Anton Baznik; za št. 26: Joseph Pogačar, John Jurgel, Paul Klun in Peter Balkovec; za št. 29: John Medved, Anton Orel in John Miklavčič; za št. 31: Martin Hudale, Joseph Regina, Rudolph Iludale in Joseph Jerina; za št. 33: Frank Schifrar, Joseph Škerl in Tom Pivk; za št. 40:	Rudolph	Kosoglav, John
Turk in John Jerina; za št. 99: Frank Maček; za št. 116: Jurij I’revic, John Korče, Andy Pre-vic in Frank Kern; za št. 149: Martin Žagar in Ignac Tomšič ; za št. 175: Anton Kumarca; za št. 182: Barbara Bubaš in Anna Jaketič; za št. 196: Lawrence Boberg, Ignac Jerele in John Furar; za št. 203: Joseph Velovčan in Anton Leskovec; za št. 222: Elizabeth Knafelc, Anna Eržen, John Horvat in Anton Škerl; za št. 228: Frank Progar in Joseph Yelovčan Jr.
Mladinski oddelek sta zastopali mladinski članici Helen Previc in Dorsie Korče. Omenjeni članici sta v obliki deklamacije pozdravili navzoče zastopnike društev in želele mnogo uspeha Zvezi in J. S. K. Jednoti. Zborovalci so ju za to nagradili z burnim aplavzom.
Sprejet je bil predlog, da se zvezine seje lahko udeležijo vsi člani raznih odsekov, akoravno niso bili izvoljeni za zastopnike na sejah svojih društev; ti odseki so: odsek za pravila, odsek za ustanavljanje novih društev, odsek za šport, publikacij--ski odsek itd.
Dalje je bil sprejet predlog, da se športnemu odseku na te.j reji izvoli predsednika. Kandidata sta bila Lawrence P. Bo-
berg in John Jerina ter Jef z večino glasov izvoljen predsednika športnega ods«| John Jerina.
. |di
Odsek za pravila pripor(*ir^ da naj društva iz svoje sl'ei |ej izvolijo po tri člane, ki naj l1 e bj gledajo pravila, in ako v^»ldn potrebo, da se kakšna točka I premeni, naj to sporočijo L[n: zinemu odseku za pravila- j bo potem vse morebitne membe od časa do časa Pre gal zvezinim sejam.	;Na
Sledila so poročila društvi Wer
zastopnikov, ki so bila Prel ^ra
živahna in razveseljiva z 1 ■
rom na pridobivanje u°'f ^
članstva za Jednoto. Za tol’111
letje naznanjajo svoje pi’*re [
ve sledeča društva: Društvo f al
99 v Moon Runu, Pa., bo pr°fhVf
vilo svojo 25-letnico dne
Hja, na kateri proslavi bo r llc
vzoč tudi glavni predse<f o :
Paul Bartel; mladinski oddfjto
društva št. 116 v Del®°fhJi
priredi svojo veselic0 f «1
maja; društvo št. 149 v C3'xc-
burgu, Pa., bo na Delavski P®?P(
nik obhajalo svojo deseti^1:
: -v i
Na tej seji sta bili 8P ,|ralj' v Zvezo dve društvi, i18"1 )\>ee društvo št. 99 in št. 228; ’ So njeimenovano je novo drus -v j ki je bilo ustanovljeno v Spr <ja dale, in je sprejelo iz z'c! 'o 2 blagajne nagrado v znesku' ]a ^
Nato se je vnela precej ^ L
na debata zaradi mlad111',^i
konvencije JSKJ, v katei0
posegli: Medved, Klun, S*,L 1
Pogačar, Knafelc, Balkov®^, ^
marca, dr. Arch, Škerl, ^ 1 So
in F. Maček..Na stavljen fojj
piran predlog se debata
ci, nakar se pozove glaVI1'„
bor, da drugič bolj Pre'
postopa z jednotinim PrCl!j ^
njem, ki je lastnina vsega , 3
stva, in da bi članstvo 1,1 j.lZl
vedeti, kadar se misli P0^ r 1
več tisočakov jednotinegil ’
12(1
nar,ja.	I*
Sprejet je bil predlo#1 JL ° Zveza ob priliki prihodnje 1 ^ priredi svoj piknik, ka^f_
morebitni čisti dobiček se razdelil polovico na (
Irt yfiiy,
polovico pa na društvo, , ' 11 imelo predpriprave v osk* j | športno ligo. Sledi debat^ naj bi se vršila seja >n ^ Predlagana so mesta: ‘ Iiun, Presto in Braddock ani glasovanju dobi večino K' i vi Moon Run. Prihodnja stj va piknik se torej vršita v ‘,j 2ac Runu četrto nedeljo v •> s to je 23. junija; seja se 1’ en, ob 9. uri dopoldne.	o	Pni
Sobrat Medved za dru^v,
98 in sobrat John Defl1^1 1(ij društvo št. 4 poročata, njuni društvi sklenili, da P lev nita nazaj zvezini blaga.)1''; !Hje grade, katerih bi bili del^1, Zveze za pridobitev nov> , £la nov. Zbornica se ornenJ1 j ^ društvoma zahvali.	,;6 s
Sprejet je bil predlog terim se zborovalci pohva* ; le^ razijo o vzornemu vodst'^ še organizacije, ker jo ( v d ista povzdignila solvents Is ; še Jednote.
Dalje je bilo sklenjeIlt,'i & z* Zveza podpira Lundeen°v . %, employment and Social ^ ance Bill, H.R. 2827,” i'1 J •'o. roča, da ga podpirajo ll) e Zc samezna društva, ker .ie, , °če, rist delavstvu, in bi spi*e'^ ’ tega bil v pomoč članst'l^, bornih organizacij. V] |j ki nimajo tozadevnih list'11’|, p ko pišejo ponje na “Unel11 j ment and Social Insurai^'fi % Court Place, Pittsburgh-^ li ^ Izpolnjene listine naj ^	^
na isti naslov, kjer bo Ijeno, da bodo odposlana 111 t stojno mesto.	^
V zadevi neke koflt|0^ ^ glede nekih urednikovih ^ kov v Novi Dobi, sma^^ S Ni nica, da je urednik, s°Kj|ovj J. Terbovec ravnal P°P° pravilno, in se mu izra^1 pli, nica.
S tem je bil dnevni i ^ pan, nakar se predsednik ^ l°i’i žen zahvali za tako lepo ^ki bo seje in za stvarno ^ ^ nje. V imenu Zveze se N (Dalje na 3. strani
DOPISI
Nadaljevanje iz 2. strani)
3°ri',(k,lhaHcani '/a izborno po-sr{ 1)0. ’n naselbini Imperial
‘j 4 h!l‘n bratski »Poejem. Seja vi€]dllea 5!ak,iučena ob 4:15 po-
0 lidni ^eZ° društev v za-
' pennsylvaniji:
' tlsePh Sneler, zapisnikar. j^r v	Joliet,	Ilf.
66,fKj’n
dP;tvCV-
'.Ju l , ,,rn zahvaliti vsem, ki tvnli ali \mU ,uspe^u pomagali na
pr4hvalimrUz n&6[n' Posebno se _j itev vezi' slovenskih dru-
bo fhnom • na2eInii0”
,	0„, ;euno. ki je razprodala
»cr„ vst°""ic; <ia,ie
»T"« Graht-'* S L' M“rtincichu’
■ *n ItuVii a“rijanu in Edwardu
'aiifoč UHZ^ lo-|aln01 in fino P°-
rfcstrvsem' ki so
leti'1!'Jdbor V;	,	.	,.
|v ’ . -le vodil to pnredi-
'Ppalin' ^r^rave za isto se za-"" hVcen|G _ vsem članom in tr-_za njihove prispevke, ;v *>r'*)orflogli, da je priredi-3p>i e&mla toliko udeležbo » ?° Se udeleženci tako do-(la nr;nVal1' Kadar se bo nu-
I stra b6m°' skušali od na-#pi dl-naklonjenost P° na-i‘
1 « 'at> na m povrniti- Se en' if| v najlepsa hvala vsem!
J tna s 6 ,10 ^ ' aPriia bo četrtki } So ‘S. naŠega društva, za-iiifylfot	vsi	člani> da se
j	66 JSKJ:
J	Joh'i Jevitz	Jr., tajnik.
rei>,f	'
J{Za 2d, v Detroit, Mich. l,1|niZa(:"1Uzen-ie podpornih or-j° , *J -ie preveč zaprek, pra-j°, (ia ateri> drugi zopet pra-Ztln ^ ni Primeren čas 1>0 ^‘tev-• tajil, , °',em mnenju in prepri-°boji v napačnem. Za-
„*] Sftilij, 8.lavnem ni’ dokler 80 p la 6(1 tlJe solventne; to bi
'ganiza ZaPreka, ker ako niso
lf0Va,aClje s°lventne, bi za-
■>lil 111 i department ne do-
^ružitve.
CJaj 11 i primeren čas za *;R iT’ more trditi le tak Veg 5ternu so osebne kori-se'!!lva j,,’ ak°r pa koristi. član-_Za(jni'.0v's^°j organizacij.
Cas ie> da se sorodne en0 ^ 0r&anizacije združijo, >lžn0st <^n° or^anizacijo, in V^n 5avn'h odbornikov ju-lcij je S ^ Podpornih organi-[UcUj ’ a Potom svojih glasil tev v °,^anstvo, da je zdru-fy'e 1J1”°vo korist, da zdru-ltlizaCij°ra	za obstoj or-
j|anstv
,J 11 ^.i -k odpornih organiza-6 8 kaJ1 ne s^ePi samo se pbainj °r^	i’1	drugimi	ob-
1 H nik epresi^a J’e ^u^aj že ,;,fatkerri ai' ne mislite, da bo v depte .a’ boljše, ker ne bo,
5 ue'Ja bo še tukaj, ko ^„ihe	Ve^. mislim, nas
^ 2elo n, , ajše generacije bo l,|h°clkov 4 ki bo imela toliko ofC^^izaei •	. b° Plačevala za
°’ Zat J°’ •	ne ve^ ko
v^rUžit° J-e skraJni čas, da akn 6V ^ZVrši čimprej mo-
Jii t 1(0 bod°Čem° dočakati dne'
naše organizacije ' ij^°r Uati naravne smrti,
' fll' ' I) sv°ječasno umrlo A
,}S* f"-aau'
1' |,Jakat 1 • ’ 'e^i skoraj ni bilo J?Veg bi ne bil član dveh 1 o^: tfS- r»n° ?°rnih društev, da » noh Ze ve^ ta.kih, ki ni-L ^kih G'!ega društva, kakor
l! °.’ ker’ u-a bi' irrleli dve, ne c?. ^tVa 1 Se' ne zanimali za ’ %io ’ , amPak Zato, ker ne wit i ekat6y;CGVa^i asesmenta. '0l,4ijV^skih gl' odborniki jug, i |i|Se sicpj? pornih organiza-tft °1 Sani, udijo, da bi zdru-
i:; J .yidij0clcije (vsa čast -i™)’
' - ..litri V Potrebo združitve, i#'1	članstvo	in
t/J ia 0l> osebne^? članstva več-
^ PolnOmQ r,1Stl’ drUgI S° °tni , mlačni ali celo družitvi.
,rei
Vsak član in članica naj preštudira razmere v svoji naselbini, v svojem društvu, pa bo videl, kam plovemo, in prišel bo do zaključka, da je združitev potrebna za obstoj podpornih organizacij.
Mary Bernick, članica dr. št. 144 JSKJ.
Meadow Lands, Pa.
Na seji društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 JSKJ, ki se je vršila 17. marca, je prišlo na razpravo vprašanje, da-li se pri-lodnja seja vrši 21. aprila ali ne, ker je na omenjeni datum velikonočna nedelja, člane, ki niso bili navzoči na zadnji seji, obveščam tem potom, DA SE BO vršila seja v nedeljo 21. aprila, razlika bo le ta, da se bo začela eno uro bolj zgodaj, kakor po navadi. Torej, naša prihodnja se-a se bo vršila v nedeljo 21. apri-a in se bo pričela ob 8:30 zjutraj. Na svidenje! — Za društvo 3t. 75 JSKJ:
Andrew Milavec Jr., tajnik.
it«.
c«.
Center, l!a.
Na večer 27. aprila, to je prvo soboto po veliki noči, bo priredilo naše društvo št. 33 JSKJ plesno veselico. Veselica se bo vršila v Slovenskem domu v Centru, Pa, V imenu društva vabim člane vseh sosednih dru-'štev in vse ostale rojake in rojakinje tega okrožja, da nas obiščejo ta večer. Poskrbljeno bo za dobro godbo in pripravljalni odbor se bo potrudil tudi za dobro postrežbo. Opozarjam člane in članice našega društva, da pač noben in nobena ne pozabi naše veselice na večer 27. aprila! — Za društvo št. 33 JSKJ:
Anton Eržen, predsednik.
De Pue, 111.
Sporočam članstvu društva ‘Slovenski bratje,” št. 130 J. S. K. J., da NE-bomo obhajali 15-letnice, kakor je bilo omenjeno zadnjem dopisu. O tem smo razmotrivali na zadnji redni se-i 7. aprila in nadaljevali na izredni seji 9. aprila; člani so prišli do zaključka, da se vsa stvar odloži do jeseni, če se bodo razmere kaj ^izboljšale.
Ker je društvena blagajna prazna, so člani glasovali za predlog, da plača vsak član ali članica našega društva po en do-ar ($1.00) v društveno blagajno. To se plača v treh mesecih, to je v aprilu, maju in juniju. Tajnik začne pobirati to društveno naklado pri prihodnjem ases-mentu. Vsak član ima tri mesece časa, da plača omenjeni prispevek, in za vsakega bo ceneje, kakor pa če bi se proslava 15-etnice vršila v tem času. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 130 JSKJ:
Ignac Benkše, tajnik.
Cleveland, O.
To leto ima naše društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, slabo srečo, kar se tiče smrtnih -slučajev med člani, kajti v tem letu je društvo izdalo mrtvaški potni list že četrtemu članu, če bo šlo v tem tempu naprej do konca leta, bo društvo beležilo najštevilnejši rekord smrtnih slučajev od kar isto obstoji.
Dne 11. aprila je preminul dolgoletni član Anton Bizjak. Prvotno je bil član št. 37; pred dobrim letom pa je prišel s prestopnim listom k našemu društvu. Pokojni zapušča tri hčere in enega sina, slednji se nahaja v San Franciscu, California.
Tem potom izrekam preostalim iskreno sožalje. — Na seji meseca marci mi je bilo naročeno, da pozovem potom glasila one člane, kateri so že zdavnaj pozabili, da društvo obdržuje seje vsak mesec na tretjo nedeljo ob 9:30 dopoldne,-v Slov. Domu na Holmes Ave. Toraj, naj bo povedano ponovno, da vsak mesec je seja, in ne le enkrat na leto! člani, ki prejemajo posojilo za asesment, niso nobena izjema od društvenih sej, ampak ravni tisti bi ne smeli nobene zamuditi. Bodite navzoči, da slišite in se prepričate, kako obstoji vaš kredit pri društvu in da ne bodete presenečeni v slučaju bolezni, ako bodete mesec ali dva že suspendirani. Ne se jeziti potem na Jednoto in na društvo, še manj pa na to ubogo paro tajnika, ker temu je najmanj ljubo, ako član nikdar ne poskrbi, kako in kaj je še z rezervo njegovega certifikata.
Od sedaj naprej ne bodem drsal podplatov okrog članov in jih vpraševal ali želijo še nadaljno posojilo?! Bolj priporočljivo je, da 50 članov enega obišče, kot bi eden vseh 50. Vsak naj svojo dolžnost stori in bo bolje za vse. Storite tako in ne odlašajte, kajti bojim se, da bo kateri vaših priletel do tajnika z namenom, da poravna zaostali asesment, ali žal, bo prepozno. Bodite uverjeni, da to se je že zgodilo, in prepričan sem, da se bo še, ko bo razočaran izvedel, da se je prepozno spomnil svoje obveznosti napram društvu. ■ Več zanimanja je treba.
Ivan Kapelj, tajnik društva 'st. 71 JSKJ. -----------o-------
RAZNO IZ AMERIKE IM INOZEMSTVA
kij učila gladovno stavko.
DEVETINDEVETDESET let je minilo dne M. aprila 1935 odkar so se v Clevelandu, Ohio, vršile prve mestne volitve. Prvi župan mesta Clevelanda je bil John W. Willey. Naselbina je obstojala že prej, toda ni bila inkorporirana kot mesto.
TULNJI (sea lions) v jezeru Michigan baje povzročajo veliko škodo ribičem, ker uničijo mnogo rib in trgajo ribiške mreže. Tulnji so potomci še-sterih živali, ki so bile pred leti spuščene v Michigan jezero v Chicagu.
DR. SLATAROFF, profesor biologije na univerzi v Beogradu, je nedavno izjavil, da ljudje žive povprečno komaj tretjino možne življenjske dobe. Po njegovem mnenju bi, ljudje lahko dočakali povprečno starost 180 let. Biološke študije bodo pomagale, da se bo povprečna dolgost življenja stalno daljšala, dokler ne doseže normale 180 let.
Za en dinar 10 jajc. V Hr-vatskem Zagorju je nastal pra vi dumping jajc. V okolici Varaždina in Ludbrega prodajajo kmetje manjša jajca po 10 para ali za en dinar 10 jajc, lepih debelih jajc pa se dobi po 7 za 1 dinar, če hoče kmetica kupiti eno kilo soli (3.50 dinarjev), liter petroleja (7 dinarjev) in škatljico vžigalic, mora prinesti v trgovino 115 jajc.
V BUKAREŠTI na Rumun-skem so se pretekli teden vršile velike demonstracije proti židom. Več Židov so demonstranti pretepli in nekatere so pometali v reko. Vzrok za izgrede je baje v tem, da zavzemajo Židje več javnih pozicij, kakor bi jim jih šlo z ozirom na število židovskega prebivalstva.
V STRESI v Italiji so se pretekli teden zbrali zastopniki Anglije, Francije in Italije h konferenci zaradi nevarnosti vojne, ki je nastala v Evropi po novi oboroževalni akciji Nemčije. Baje je prišlo med njimi do popolnega soglasja glede bodočega postopanja. Kršitev ver-saillske mirovne pogodbe od strani Nemčije bo predložena Ligi narodov.
Delmont, Pa.
članom in članicam društva sv. Pavla, št. 116 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni društveni seji meseca marca sklenjeno, da mora vsak član in članica našega društva plačati po 50 centov v društveno blagajno. Izjem ni nobenih. Tajnik bo vsakemu članu ali članici izdal potrdilo o tem plačanem društvenem asesmentu in na to potrdilo bo vsak dobil za 50 centov pivskih tiketov na društveni veselici, katera se bo vršila v soboto 27. aprila v White Valleyu. Vsak naj prinese dotično potrdilo s seboj. Na ta način bo vsak za plačanih 50 centov dobil za toliko vsoto tiketov, veljavnih za okrepčila; kdor pa ne pride na veselico, pa ne bo tega deležen. Torej, pridite na veselico vsi in pripeljite tudi vaše prijatelje!
Dalje opozarjam člane, da se naša prihodnja seja vrši v nedeljo 21. aprila, in vabim vse, da se iste gotovo udeležijo. Pripeljejo naj s seboj tudi otroke, ki spadajo v mladinski oddelek J. S. K. J. Pirhov bo za vse dovolj. Vesele velikonočne praznike vsem ! — Za društvo št. 116 J. S. K. J.:
Alexander Škerlj, tajnik.
(Nadaljevanje s 1. strani) ki se bavi s pogozdovanjem, preprečevanjem požarov v gozdih, 7 gradnjo cest in gozdnih poti, s preprečevanjem odnašanja zemlje po vetrovih in nalivih itd. Ta armada fantov in mladih mož, ki so dobili začasno zaposlenje v CCC, šteje okrog 340,000; v doglednem času pa se bo zvišala na 600,000 mož. Kongres je ponovno dovolil 600 milijonov dolarjev v to svrho. V tej konzervacijski armadi vposleni delavci dobivajo prosto hrano, obleko, zdravniško oskrbo, stanovanje in §30.00 mesečne plače; zavezati pa se morajo, da od te plače prispevajo okrog ?25.00 mesečno svojim družinam, kar je izdatna pomoč za približno tri milijone brezposelnih oseb.
V MARSAILLESU, Francija, je policija aretirala dva anarhista, ki sta bila namenjena v Italijo, da ubijeta Mussolinija. V zadnjih dvanajstih letih je Lilo nameravanih ali deloma izvršenih že 17 atentatov na življenje Mussolinija. Te poskuse je 8 zarotnikov plačalo z življenjem, 37 pa jih je bilo poslanih v ječe.
RAZNIH VRST PIRHI
(Nadaljevanje s 1. strani) čev in tudi domače perutnine. Isto velja za lisice, dihurje in celo. nekatere pse. Mnoge ptice ropajo gnezda drugih ptic. Ribe goltajo jajčeca drugih rib. Mravlje in pajki se radi posladkajo z jajčeci metuljev.
Iz vsega navedenega je razvidno, da tvorijo jajca najrazličnejših vrst znaten odstotek živil za človeka in živali.
-------o------—
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s 1. strp.ni)
Banovinski odbor za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi napadi iz zraka, se je osnoval pri banski upravi dravske banovine. Glede na važnost, ki gre zaščiti civilnega prebivalstva dravske banovine pred napadi iz zraka in pred strupenimi plini, je banska uprava povabila v ta odbor v poštev prihajajoče faktorje iz javnega življenja in strokovnjake.
Uboj v poslopju novosadskega sodišča. V Novem Sadu sta se že dolgo pravdala kmeta Anton Zelenka in Franc Baj-doš iz Temerina zaradi nekega zemljišča. Pri prvi razpravi je zmagal Zelenka, ko pa je prišla zadeva pred višjo inštanco, se je pravdarska sreča obrnila in je, pravdo dobil njegov nasprotnik Bajdoš. Zelenka je že pred prvo razpravo grozil, da bo svojega nasprotnika ubil, če bi izgubil pravdo. Zaradi te grožnje je bil obsojen na 6 mesecev zapora, ki pa jih še ni odsedel. Komaj je bila izrečena sodba, po kateri je zmagal Bajdoš, je Zelenka v veži poslopja sodišča ves besen potegnil nož in zabodel pred mnogimi priča: mi svojega nasprotnika. Hudo ranjeni Bajdoš je kmalu v bolnišnici podlegel poškodbam.
Direktor varšavskega meteorološkega instituta dr. Gor-zynski, ki se je mudil v Splitu, je izjavil, da so-v Evropi pravzaprav ti'i rivijere, in sicer vzhodna španska, znana pod imenom “Ažurna obala,” francosko-ita-lijanska in ju^oslovenska rivi-jera. Jugoslovenski rivijeri je napovedal veliko bodočnost, ker je turistična propaganda že doslej kazala velike uspehe. O Hvaru je dr. Gorzynski trdil, da ima več solnca kakor Nica, posebno pohvalno pa se je izrazil o Dubrovniku, ki je pravi biser v primerjavi z drugimi ri-vijerami.
PODTAJNIK zveznega poljedelskega departmenta, Rexford G. Tugwell, je pretekli teden v svojem govoru v Rochestru izjavil, da je največja zahteva te dežele preskrbeti delo brezposelnim, kajti, ako se to ne izvrši, se bomo bližali vojni ali pa revoluciji. Približno isto je še v ostrejših besedah nedavno povedal dr. Charles A. Beard, eden najbolj slovečih ameriških zgodovinarjev.
PET DNI je bila na gladovni stavki Miss Lucy Craig* stara 45 let, v mestu Brea, Cal. Federalna odpomožna agencija FERA ji je ponujala podporo, toda ženska je podporo gladko odklonila z zahtevo, da hoče delo in zaslužek. Končno so ji obljubili delo in ženska je za-
trgovinski sporazum za nadaljnje tri mesece, to je do konca junija. Dotlej bodo pogajanja končana in sklenjena nova pogodba. Zaenkrat bo ostal jugoslovanski izvoz v Italijo neokrnjen v isti višini, kakor je bil dosedaj. Trgovinska pogajanja potekajo ugodno in ni bilo dosedaj nikakih večjih težav.
Po 13 letih se mu je vrnil vid. V banjaluško bolnišnico je privedel kmet Dornič iz okolice svojega 20-letnega sina Steva-na, ki je bil 13 let slep in je sedaj naenkrat izpregledal. S čudovito vrnitvijo vida pa je združena izguba sluha. Fant je izgubil vid, ko je bil star 7 let in je zbolel na škratici. Po mnenju zdravnikov je visoka temperature poškodovala očesne živce. Fanta preiskujejo sedaj banjaluški zdravniki, poslali pa ga bodo tudi na zagrebško kliniko.
Slovenija je v manj kakor enem letu izgubila dva svoja najodličnejša rešitelja ob času prevrata, namreč generala Rudolfa Maistra in polkovnika Stevana Švabiča. Slovenec Rudolf Maister je rešil Sloveniji in Jugoslaviji Maribor in severno mejo, srbski polkovnik Švabič pa je rešil Ljubljano in njeno zaledje. General Rudolf Maister je umrl v Uncu pri Rakeku 26. jujija 1934. Dne 21. jan. 1935 pa je prispela iz Beograda vest, da je tam umrl u-pokojeni polkovnik Stevan Švabič, čigar ime je tako tesne zvezano s slovenskim življenjem in z njegovim središčem Ljub* ljano. V najhujših prevratnih dneh se je znašel v Ljubljani kakor iz neba poslan kot varuh in rešitelj. Njegovo zgodovinsko udejstvovanje je posebno pomembno zaradi tega, ker ni bilo plod proučavanja razmer, dolgih priprav ali iniciative od kake druge strani, marveč zgolj požrtvovalno, smelo in preudarno delo moža, ki je vse svoje življenje uravnal po geslu: Vse za domovino.
Vojna vihra je aktivnega srbskega majorja Švabiča vrgla po strašnem trpljenju na mnogih bojnih poljanah v gorje vojnega ujetništva. Ko mu je naposled zasijala svoboda, se je na poti v domovino znašel med Slovenci ter takoj iniciativno in požrtvovalno posegel v vrtinec dogodkov. Niti za trenutek ni mislil na to, da ima po tolikih letih trpljenja pravico do oddiha. Komaj je prišel v
Ljubljano, je že bil med do tedaj le malo znanimi brati v prvi bojni vrsti. V nepozabnem spominu ostanejo tisti usodni dnevi: preko Postojne in Logatca .je po polomu soške armade že prodirala italijanska vojska. Na severni meji se je v polni meri uveljavila požrtvovalnost in iniciativa generala Maistra, na jugu pa ni bilo nikogar, ki bi znal organizirati in voditi na žrtve pripravljene ljudi.
Ob lOletnici prevrata so v beograjski “Politiki” izšli Šva-bičevi spomini. Ko pa je g. polkovnik Švabič v o k t o b r u 1930 kot glavni tajnik Aerokluba zadnjič obiskal Ljubljano, je o prevratnih dogodkih tudi sam živahno pripovedoval. Naj sledi nekaj odlomkov iz njegovega pripovedovanja:
“Vračajoč se iz vojnega ujetništva s 370 častniki in 300 vojaki, med katerimi sem bil jaz najstarejši, sem 6. novembra 1918 zjutraj prispel v Ljubljano z vlakom, ki sem ga bil sam najel na Solnograškem. Na kolodvoru smo našli strahovit nered. Na bližnjem tiru je bil vlak s 15 vagoni oboroženih Madžarov in še nekaj vlakov polnih vojaštva. Mi pa brez vsega. Izstopim. Povedo mi, da me išče neki gospod. Predstavi se mi za Adolfa Ribnikarja in mi po medsebojnem prijaznem pozdravu takoj opiše obupno situacijo: “Zeleni kadri so na delu. Avstrijska vojska se razuzdana vrača s fronte, za njo pritiska italijanska armada, jasno, če se ne najde takojšnja pomoč in obramba, bodo razbojniške tolpe izropale Ljubljano in izpraznile seveda tudi vsa vojaška skladišča, polna raznega dragocenega- materiala!” Besede g. Ribnikarja so bile tako prepričevalne, da niti trenutek nisem podvomil o potrebi takojšnjih ukrepov za ohranitev reda. Vprašal sem samo, če je telefonska zveza z Zagrebom-Da, iz uredništva “Slovenskega Naroda,” iz Narodnel tiskarne.
“Seveda sem že bil odločen, da s- častniki in vojaki brez na-daljenega ostanem v Ljubljani. Da pa se morda slučajno ne bi pregrešil proti načrtom n aše vrhovne komande in proti politiki naše vlade, sem želel predvsem govoriti z Narodnim vlečem. Po kratkem telefonskem razgovoru z Zagrebom sem se vrnil na kolodvor ter povedal častnikom in vojakom, da ostanemo v Ljubljani. Vojaki so poslušali moje besede z naj večjo pazljivostjo. I11 ko sem jim. sporočil, da kot najstarejši prevzamem poveljstvo, je gromko zaoril vzklik: “Živeo!” Takoj nas je g. Ribnikar ves navdušen po našem sklepu pozdravil z zanosnim govorom. Vidim ga še pred seboj, kako se je razvnel v navdušenju, kako je drastično orisal propast Avstrije, nam vnovič očrtal položaj in k vsemu pridružil tople in iskrene pozdrave.
"Položaj je bil resen. Takoj smo se nastanili in se dobro o-premili. Treba je bilo samo videti, s kakšno radostjo so ti naši vojščaki po dolgih letih spet prijeli za orožje. Vedeti je treba, da to niso bili ljudje, polovljeni od Avstrijcev kakor zajci za grmičjem, marveč, da so vsi ščitili umik srbske vojske ter se borili do zadnjega. Sami preizkušeni junaki že od balkanskih vojn dalje. Da, videti jih je bilo treba, kako so zdaj spet prijeli za orožje.
“Ko je prispela naša četa na kolodvor in so jo ugledali Madžari, je šlo od ust do ust: “Serb. Serb . . .” Zdaj sem zapovedal: “Dol z orožjem!” Naša četa je samo stala pripravljena. Madžari pa so naglo začeli odmetavati orožje. Vse je šlo v redu. Ubogali so vojaki kakor častniki in ob vlaku so se nabrale cele gomile orožja. V dveh urah je bil ljubljanski kolodvor očiščen.
“Ko je bilo to urejeno, smo pričeli v domobranski vojašnici z organizacijo. Prihajali so vo-
jaki, bivši ujetniki, nabralo s:: je nad 2000 mož. Ustanovil som dva bataljona novega 26. polka., v Zagreb pa sem poslal 300 častnikov. Slučajno je bila takrat v Ljubljani tudi češkoslovaška legija z večjim številom 'častnikov in vojakov, 0-koli 300, ter 4. bosansko-heree-govski polk, ki se je ustavil tu na umiku z italijanskega bojišča. Že 7. novembra zjutraj je prišlo k meni osem češkoslovaških častnikov, med njimi tudi sin prezidenta Masaryka. Priporočili so mi, naj prevzamem poveljstvo nad bosanskim polkom. Ta polk je baje že 11a fronti potolkel vse svoje oficirje, jaz pa sem s svojim nagovorom dosegel, da so me Bosanci nosili na rokah.
“Ko sem imel tako vse formirano — dva bataljona pehote, eskadron konjenice, dve bateriji in oddelek mitraljez, vsega skupaj nad 2000 mož in 75 častnikov — sem poslal na Vrhniko ultimatum. Pozval sem Ul Milana Nešiča in mu po točnem prevodu besedila iz srbšči- t ne v italijanščino velel: “Nesi to na Vrhniko, pa kjer najdeš prvo komando, oddaj!” . . . Kako se je nato vse razvijalo, je znana stvar. Podčrtavam samo dejstva, da so se Italijani umaknili in do koder so se u-maknili — tam so v glavnem še danes.”
ŠVABICEV ULTIMATOM jc- imel naslednjo vsebino: “Vojska kraljevine Srbije je v imenu antante zasedla ozemlje Ljubljane. Imam povelje preprečiti vsak pohod zavezniških italijanskih čet v to zasedeno pokrajino. Bilo bi mi zelo neprijetno, ako bi moral pri izvrševanju tega povelja u-porabiti orožje, za kar imam pooblaščenje. Ako bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, odklanja srbska vojska vsako odgovornost. Prosim komandanta, da odredi, da se zavezniška italijanska vojska u-stavi na razvodju Soče in Save, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi tega vprašanja s kraljevsko italijansko vlado. Poveljnik srbskih čet v Sloveniji: podpolkovnik Stevan Švabič.”
Tej zahtevi je takoj sledil tudi dejanski ukrep. Polkovnik švabič je s svojimi oboroženim; četami na lastno pest odrinil proti Vrhniki.
Švabičev tovariš podpolkovnik v pokoju g. Dragoljub Mili-vojovič, ki živi zdaj stalno v Ljubljani, je vrhniški ]>ohod o-pisal takole:
“Dne 9. novembra zvečer je komandant Švabič izdal nared-bo, da se ena četa odpelje z vlakom na Vrhniko in se razmesti pred italijanskim prodiranjem na liniji Verd-Raskovec-Pekel-Zaplatia. Ceta je štela 300 mož in 12 lahkih strojnic. Utaborili so se, komandir čete pa je izročil poveljstvu italijanskih čet na Vrhniki Švabičevo sporočilo. Dne 15. novembra se je vršil nadvse .zanimiv in značilen sestanek komandanta Švabiča z zastopnikom italijanskega poveljnika pri železniški progi na Verdu. Italijanski častniki so bili opravljeni sila elegantno, a Stevan Švabič, pravi vojščak, v plašču iz ovčjega krzna, namršenih obrvi, kakor pravcati Srdja-ZJopogledja. Italijanskim častnikom je po svojem tolmaču inž. kapetanu Milanu Nešiču, poznejšemu beograjskemu županu,, sporočil zahtevo, da se italijanske čete u-maknejo nazaj na logaško linijo. Odločno je sporočil, na je izdal naredbo »vojim trupam, da preprečijo vsak pohod čez našo zemljo. Z nekaj kratkimi, a dovolj jasnimi in tehtnimi besedami je pripomnil, da v nadaljnjem odklanja vsako odgovornost. Vsedel se je nato v avto in oddirjal nazaj proti Ljubljani. Italijanski častniki -o strme zrli za njim — še vedno v stavu “mirno” . . .
Poleg'pešpolka je Švabič organiziral še divizion poljske in havbične artiljerije in divizion konjenice ter zasedel vse večje (Dalje na 8. strani)
Jr
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO
MLADINSKA KONVENCIJA J. S. K. JEDNOTE
NE PODIRAJMO DOBRO ZAPOCETEGA DELA!	■
Piše ANTON ZBAŠNIIC, glavni tajnik	$
)
Vsak član in vsaka članica JSKJ ima pravico kritizirati j zaključke glavnega odbora, a ravnotako imajo glavni odborniki i pravico svoje zaključke zagovarjati.
Sklicanje prve mladinske konvencije JSKJ od strani glavnega odbora je članstvo v veliki večini z odobravanjem vzelo na znanje, pojavili so se pa tudi slučaji, kjer se tega koraka ni ' odobravalo. Kritiki so mnenja, da Jednota ne bo imela od tega 1 bogve koliko koristi in da bi bilo bolje, če bi bil glavni odbor ( mesto konvencije zopet nekoliko asesmentov opustil.
Predno je glavni odbor osvojil sklep, da se skliče mladinsko konvencijo, je imel v pretresu oboje, suspendiranje asesmentov in sklicanje konvencije. Ideja za konvencijo je bila nekaterim glavnim odbornikom znana tri mesece pred letno sejo glavnega : odbora v januarju, piscu teh vrstic pa več kot pol leta. Sklep za konvencijo torej ni bil narejen v naglici, ampak šele po dolgo- 1 trajnem in resnem premisleku.	5
Pred glavnim odborom je bilo vprašanje, kaj bi Jednoti bolj koristilo, konvencija ali suspendiranje asesmentov? Glavni odbor se je soglasno izjavil za konvencijo.	v
Pri nas, kot tudi pri drugih naših slovenskih organizacijah,, 1 se vedno poudarja: V MLADINI JE NAŠA BODOČNOST, MLA 1 DINO MORAMO DOBITI V NAŠE VRSTE! Dobro, enakega s mnenja je tudi glavni odbor. Toda, kako dobiti to mladino? 1 Dajali smo ji že vozičke, razpisali smo liberalne nagrade, sus- f pendirali smo kar po štiri asesmente v enem letu, pa vendar ni bilo zaželjenega uspeha. Treba je bilo torej misliti na nekaj novega. In ta novost je bodoča konvencija mladinskega oddelka.
Mi živimo v dobi takozvanih eksperimentov; ako se en eksperiment ne obnese, poizkušamo z drugim. Enako delajo velike zavarovalninske družbe, razne industrije in trgovine, in enako dela tudi naš predsednik Roosevelt. Vsi iščemo potov in sredstev, s katerimi bi si zamogii izboljšati svoj položaj.
JSKJ ne more in ne sme iti nazaj! Glavni odborniki so p:> svojih uradih obvezani delati na to, da gre Jednota naprej, in v to svrho so pooblaščeni posluževati se vseh zakonitih sredstev, ki so jim na razpolago.
Lansko leto snW> suspendirali štiri asesmente v mladinskem oddelku; isto smo storili v letu 1933. Suspendiranje štirih asesmentov je stalo Jednoto približno TRI TISOČ ŠEST STO DOLARJEV ($3,600.00)! Kak učinek je imelo suspendiranje štirih asesmentov lani na našo kampanjo? Moj odgovor je: Zelo s’ab. Niti 50 novih članov nismo dobili IZRECNO radi tega. Seveda, nekaterim starišem je bilo s tem nekoliko pomagano, toda jaz ne govorim sedaj s stališča posameznika, ampak kot glavni odbornik Jednote, katerega poglavitna stvar je skrbeti za to, :l i Jednota RASTE. Meni se smilijo stariši, ki s težavo plačujejo asesmente svojih otrok, imam pa gotove dolžnosti napram Jed-: noti, na katere pa tudi ne smem pozabiti. V istem položaju s„' nahajajo ostali glavni odborniki. Prišla bo skoro konvencija odraslega oddelka in treba bo dati delegatom račun, nihče pa ra l ne izkazuje nazadovanja, vsak bi rad pokazal napredek, in tako je tudi z nami,.
Kak je bil efekt suspendiranja štirih asesmentov na našo mladino in kakšen užitek je imela mladina do tega? Stavim, da j štiri petine članov v mladinskem oddelku sploh ni znalo, da so bili asesmenti suspendirani.
Kak vtis pa je napravila na našo mladino mladinska konvencija? Za začetek zelo dober. To nam deloma dokazujejo številni dopisi v mladinski sekciji Nove Dobe, deloma pa turli faktično zainteresiran je naše mladine za pridobivanje novih članov.
Takoj, ko je bito objavljeno, da se bo letos -ršila prva mladinska konvencija naše Jednote, zglasila se je iz Strabane, Pa., prva kandidatinja s 10. novimi člani. Mlada članica je kaj hitro dobila tekmece, kot je napovedal tajnik njenega društva, sobrat John Žigman, in danes imamo že številne kandidate, ki so se /. enakim zanimanjem oprijeli dela in ki jo v številu novopridob-I jenih članov celo že prekašajo. Mladi Louis Ambrožič od dru-j štva št. 30 v Chisholmu, Minn., jih ima namreč 35; Bobby (’ham-, i pa od društva št'. 184 v Ely, Minnesota, jih ima 22, Josephine Balkovec od društva št. 20 v Pittsburghu, Pa., jih ima 18. Imamo precej kandidatov, ki so dobili že po 10 članov ali več. Mildred Gaber, hčerka tajnika društva št. 78 v Salidi, Colo., jih ima 13; istotoliko jih ima Johnnie Banich od društva št. 45 \ Indianapolisu, Ind., in Frankie Camloh od društva št. 207 v mali premogarski naselbini McIntyre, Pa., jih ima že 15.
V prvih 12. dneh tekočega meseca smo dobili 158 novih članov in članic v mladinski oddelek. Lansko leto, ko so bili suspendirani štirje asesmenti, smo jih v celem mesecu aprilu dobili komaj 50. V enem mesecu in pol smo dobili tretjino toliko članov, kot tekom cele kampanje lanskega leta.
In to je šele začetek. Februarja in marca nismo mogli pričakovati bogve kakih senzacijonalnih uspehov, v glavnem radi neugodnega vremena in tudi zato, ker vest o bodoči mladinski konvenciji ni bila še dovolj razširjena, toda glavni rezultati bodo prišli v aprilu, maju in juniju.
Naša mladina je želela imeti tako konvencijo, t(, narti doka-• zujejo gornje številka. Do konvencij naših mladinskih oddelkov je moralo priti prej ali slej, in mene samo veseli, da je bilu > naša Jednota prva med jugoslovanskimi podpornimi organizacijami, ki je iniciatirala to idejo. Med takozvanimi ameriškimi organizacijami ni to nič novega. V Fultonu, 111., je bratska potl-, porna organizacija, ki je imela že devet mladinskih konvencij, i eno uspešnejšo od druge, in predsednik mi piše, da odkar s« se te konvencije pričele, je najti med mladino večje zanimanje za ! njihovo organizacijo, kol med odraslimi člani.
Kot sem že prej omenil sc pretežna večina našega članstva ( z mladinsko konvencijo strinja, dopisi naših mladih članov in ( članic, bodisi uredništvu Nove Dobe ali glavnemu uradu, pa spri-čujejo, da jo naša mladina v -splošnem odobrava. Radi lega bi ' vljudno prosil vse tiste člane in članice, katerim tozadevni ukrep glavnega odbora ne ugaja, da bi se v bodoče vzdržali vsake ne povoljne kritike in da bi akcijo tudi sami nekoliko podprli. Saj vidite, da se je mladina tudi sama zavzela za stvar, da se je odzvala našemu klicu in da skuša zadostiti našim željam. Dajnio ji korajžo, pomagajmo ji pri agitaciji in bodrimo jo k večjemu navdušenju! Tudi od nas, odraslih članov, je odvisni uspeh prve mladinske konvencije naše Jednote, in komur je kaj na j tem, da bo uspeh dober in zadovoljiv, bo šel na delo, privihal ro . kave in storil svojo dolžnost.
Ne podirajmo dobro započetega dela!
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $i
OFFICIAL ORGAN 1 of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Sumscrivtion for members $.72 per year; nonmembers $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	C
VSAK PO SVOJE
^Nadaljevanje iz 1. stranu
VOL'. XI.
NO. 16
jo lastovali Indijanci, nato Španci, potem Francozi, zadnja leta Zedinjene države, zdaj pa pravijo, da jo lastuje diktator Huey Long.
»I«
Iz kleti poslopja okrajnega j sodišča v San Jose, Cal., je ne-j znan tat ukradel vislice, na katerih je bil pred mnogimi leti obešen bandit Tiburcio Vas-quez. čudno, kakšne “odpust-1 ke” kradejo ljudje dandanes! j *
Komur zdravnik pravi, da je i zdrav, kakor dolar, naj ne bo | preveč optimističen. Pomisli naj, da je bila vrednost dolarja znižana na 59 centov!
*
Ali ste že videli velikonočne ženske klobuke letošnje izdaje? Lani so bili zasukani na eno stran, na en mejduš, letos I so pa na dva. Prijatelj Cahej pravi, da so letošnji klobuki zasukani na mejduš in na fikslav- j don!
*
Tako-le je letos prišla k nam na obrežje Erie jezera. Kdo? I, pomlad, seveda! Gorki dnevi v drugi polovici marca so se proti koncu meseca sčemerili in skisali. In ta kislica se je zavlekla še skoro dva tedna v april. Hladen dež, mrzle sape, nočne slane. Drevje in grmičje, ki se je 1 pripravljalo k brstenju in cvetju, je večinoma začasno sus- i pendiralo svojo aktivnost.
Le grmiči zlatega dežja se niso mogli ustaviti v svojem po- I i mladanskem zaletu in so prižgali svoje zlate cvetne kreso-i ve. Ti kresovi so bili sicer izzi-i vajoče lepi. toda prehladni, da bi mogli ogreti okolico. Na drobnocvetnih japonskih čreš-njah so se mestoma boječe pojavili redki cvetovi, kakor majhni beli in rožnati metuljčki. Tu in tam je plaho zagorel majhen plamenček regrata ali dafodila. Sicer korajžne vrbe so zelo počasi pletle svoje zelene vence. Cvetni popki magnolij, črešenj, breskev, cidonij in drugih pomladanskih krasotic so se držali naprčeno, kakor bi držali vodo v ustih. Komaj, komaj so se vzdrževali, da niso prasnili v | prešerni pomladanski smeh.
| Dvodnevna snežna rjuha mu-, hastega aprila jih je spravila skoro v obup.
Pa je zaoril iz daljave zmagoslavni vrisk zelenega Jurija. V rokah otrok in na licih deklet J so zažareli rdeči velikonočni /pirhi. Dremajoča Vesna si je . pomela' oči in je začela deliti poljube na desno in levo. To se j je tako lepo in zabavno zdelo naprčenim cvetnim popkom,
• i da se niso mogli ver zatajevati, ampak so prasnili v najlepši , pomladni smeh. In ta smeli je . nalezljiv, širi se kakor cveteča . povodenj, da bo kmalu vsa naprava en sam smeh. Zato ni [čudno, če nas drži, da bi vzkli-. kali 'pozdravljena zlata Vesna, i pozdravljen zeleni Jurij, po-i zdravljena rdečelična Velika ■ noči	A.	J. T.
-------o-------
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
je bil pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani.
Avtomobil je tako težko poškodoval Josephino Ban, članico društva, št. 11 JSKJ v Omahi, Neb., da je v bolnišnici poškodbam podlegla. Za njo žalujejo štiri hčere in en sin. Pokojnica je bila pred 53. leti rojena v \ asi Sela, - občina Dobova - pri Brežicah.
-------o-------
VELIKA NOČ — EASTER
Kakor znano, se velika noč v angleščini imenuje Easter. V raznih enciklopedijah se čila, da t(. ime izhaja iz Eastre, boginje starodavnih SaksoV. Eastre je bila saksonska boginja svetlobe in pomladi, katere praznik so obhajali v aprilu.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amer!
ELY. MINNESOTA %
  ..........................................................
GLAVNI ODBOR
a) Izvršcvalni odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, IH Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 0117 St. Clair Ave., C!«
land. Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh' Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair'' Cleveland, Ohio.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E 33rd St.. Lorain, Ohio.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6101 Superior Ave., Clevel«11"’
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC. 5400 Butler St., Pittsburgh, P1,
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliči
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	^
GLAVNI POHOTNI ODBOR:
Predsednik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O
1. porotnik: JOHN SCHUTTE., 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N r
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa.
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^
ZDRUŽEVALNI ODBOR Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland. OlMl
1. Odbornik: FRANK E. VRANICHAR,, 1812 N. Center St., Joliet,
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. Minn.____________
Pravni svetovalec: WM. B. LAURTCH, 1900 W 22nd Pl., ChicaS«1.    -O
Vro stvari, tiknjoče se uradnih ’/-H do v, naj »o pošiljajo na irlavnogf . (t denarno pošiljat ve pa na jrlnvnetfa blagajnika. Vso pritožbo in prizive^ r0tt slovi na predsedniku porotnega odbora. Pro&njo za sprejem novih elanov. P ^
7,a zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vr» zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izprem'-n,^j s lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, GJ17 vSt. Clair Ave., Clevdj4 : Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslova'?*^ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliboralnejSe podporo svojiu1 p .Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki. 1,1 i hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z S člani belega neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 10. leta in ostanejo lahko v 1,1 s kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $1,500,000.00.
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%
NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOV O PR IDO H TJ E N E ČLANE ODRASLEGA W D1NSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA NAGi> V GOTOVINI.
Za vsakega novopridobljencga člana mladinskega od$ 'predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so Vr> tel ji deležni sledečih nagrad:
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnim,	$1.00	>!(U’
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1.50
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$3.00	111
za	člana,	ki	se	zavaruje	za,	$1500.00	smrtnine,	$3.50
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$2000.00	smrtnine,	$4.00
VELIKA NOČ
Pomlad in vstajenje
Pomlad je univerzalni praznik vstajenja. Milijarde1 najrazličnejših ohlik življenja je spalo dolge mesece v zavetju zemlje in drugod, sonce je od strani in nekako dremavo obsevalo našo severno zemsko poloblo, redke ptice, kij so delile zimo z nami, niso čutile veselja do petja, ker so| imele dovolj skrbi za golo ohranitev življenja. Celo ljudje,! zaviti v gorke zimske obleke, so se podajali na prosto le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno.
Pa se je sončna obla razžarila bolj in bolj, vsak dan jej bolj naravnost in z gorkejšimi žarki oblivala svet, od juga so zaveli gorki vetriči in na njih je priplaval vrisk pomladi. Vsa narava je vztrepetala v tihi radosti in se hitela pripravljati za veličastni praznik vstajenja. Trate je pokrila s smaragdnimi preprogami, prižgala je kresove zlatega dežja, drevesa je okinčala z zelenimi venci in baldahini in z gorkimi dežjem je kakor s solzami veselja oprala vso zimsko nesna-j go. Obdana s pojočimi krilatci se je prismejala v deželo pomlad in, kamorkoi je padel njen božanski pogled, je vzklilo pestro cvetje, kamorkoli se je zaslišal njen srebrni smeh, so. zadonele zmagoslavne himne vstajenja in pomladi.
Težke zimske misli in skrbi so izginile iz src zemljanov, kakor izginejo hude sanje v jasnem jutru, prsa se širi-' jo, na licih se pojavlja zdrava rdečica in v očeh zažari novo veselje do življenja. Optimizem se je zopet razcvetel, kakor tulipani, vse se nam zopet zdi lepo, dobro, lahko in izvedljivo. Vse te in neštete druge čudeže je pričarala pomlad, vsako leto enako zaželjena, vsako leto enako dobrodošla.
Krivico bi delali svoji lepote žejni duši, če ne bi ji napili s polno čašo pomladnih krasot, ki kipijo iz tisočerih vrelcev, krivico bi delali našemu zdravju, če ne bi si privoščili svežega zraka in sončnega sija, kar smo tako pogrešali tekom zimskih mesecev. Mračne misli in pretirane skrbi nas ne uničujejo samo duševno, ampak nam tudi izpodjedajo telesno zdravje. Vsak tudi ve, da sta sveži zrak in sončni sij neobhodno potrebna za trdno zdravje. Zakaj bi torej skoparili z nečim, kar nam je potrebno in kar nam je na razpolago zastonj!
Nihče menda ne bo oporekal, da spada očuvanje našega zdravja med naše prve in najvažnejše dolžnosti. Da si ohranimo zdravje in podaljšamo življenje do najskrajnejših mej, je dolžnost, ki jo imamo napram samim sebi, napram tistim, ki so od nas odvisni, in napram človeški družbi sploh, lo dolžnost imamo pa tudi napram J. S. K. Jednoti, katere člani smo, kajti člani, ki so zdravi in ki dolgo živijo, so najboljši kapital za Jednoto. V tem oziru sc naši in jednotini interesi popolnoma vjemajo, zato je dovolj, da pazimo na naše zdravje le z ozirom na same sebe. jednota bo pri tem vse eno profitirala brez posebnega truda od naše strani.
Pomlad je tipični simbol prebujenja, vstajenja in pomlajenega življenja. Tisočera živa bitje tekom zime ali spijo ali komaj za silo vegetirajo; pravo življenje zanje se začne šele s pomladjo. Tudi v našem društvenem življenju je marsikje tekom zime opažati pravo zimsko mrtvilo. To naj bi se zdaj nadomestilo s pomladno živahnostjo in aktivnostjo. Društva, ki so napol mrtva ah dremajoča, niso posebno privlačna za nove člane. Vsako društvo pa potrebuje vsaj od časa do časa pomlajenja z novimi člani.
Praznik pomlajenja je letos še posebnega pomena za J. S. K. Jetnoto. Mladina je tisto, kar pomlaja vse. In naša Jednota je prav sedaj sredi velike kampanje za pridobivanje novih članov v mladinski oddelek, sredi največje kampanje te vrste v svoji zgodovini. Ako smo dosedaj dremali, naj nas praznik vstajenja in pomlajenja prebudi, da prispevamo k pomlajenju naše organizacije svoj del.
Pomlad, polna zdravja in kipečega življenja, sladka, ljubeznjiva in nedolžno razposajena naj pusti tudi v naši organizaciji svoj odsev: tisoče zdravih, živahnih, rdečeličnih otrok. Ti naj bodo nasmejana pomlad naše J. S. K. Jednote!
V trdni veri, da se ta lepa želja nas vseh uresniči, želi uredništvo Nove Dobe vsem članom in članicam JSKJ in vsem prijateljem najveselejši praznik vstajenja, pomlajenja in pomladi!
-----------o------------
prinašaš preroda borbo in slast.
Kadar pred tabo omahne, uplahne zadnjih pomladnih vl oblast,
dvigne se z blaženo silo, kar je mehkužno in bedno i” tonilo v obup.
Lokam in gajem boš dala cvetoči poljub.
Kakor predobra mati položi dojenčka v tople plenice— v svežih voljnih razorih v spanje zaziblješ semen.)e pšenice.
Slavcu velela boš spev o ljubezni žgoleti.
Zadnje oblake odgrneš in solnce navrneš:
“Tako, zdaj široko posveti!”
In vse, kar daš vsemu, je dano, izbrano za nas: pesem, ljubezen, rast in smrt in zvezde in večni čas.
Da bomo svetli ko prizma, prosojni kristal v tvoji jar^1 o, le še volje in čistega dela in misli prisodi nam!
Tako, zdaj mogočni, opojni, bojni koral nam zabuči: Velika noč, — ti veliko jutro bodi nam,!
(Po
ZANIMIVOSTI NARAVE
Oton Zupančič:
ZELENI JURI PRIHAJA
Naš vitez sveti Juri potrkal nam je na duri, a nič se ni ustavil, takoj se je odpravil naprej.
A ko za njim smo gledali,
je, bilo polno zelenih vej po sveti, x
in — metuljčki ali cveti? — •so nanje sedali.
Na levo, na desno je metal oči in kamor so pale, cvet gori.
(Nadaljevanje s 1. strani) panje čebel od čebelarjev proti mesečnemu plačilu. Ako čebele ne bi prenesle cvetnega prahu iz prašničnih ali moških cvetov na pestične cvete, ne bi vrtnarji pri vsem cvetju ne pridelali nobene kumare.
Kes je, da delo oprašitve pri rastlinah opravljajo do gotove meje vetrovi, čmrlji in še nekatere druge žuželke, toda gotovo je, da bi brez čebel bili naši sadovnjaki mnogo manj rodovitni; to velja tudi glede fižola, deteljnega semena itd. Iz tega se vidi, da vršijo čebele v našem narodnem gospodarstvu izredno važno vlogo.
Pred prihodom belih naselni-kov v Ameriko V tej deželi ni bilo čebel, pa tudi niso bile tako potrebne, kakor so sedaj. Indijanci se niso pečali s sadje-rejo in le malo s poljedelstvom. Polagoma pa so se čebele razširile in udomačile skoro po vseth krajih, kjer bivajo beli ljudje. Doma so zdaj v tropskih in zmerno gorkih krajih, pa tudi
, aI>
daleč na sever, celo v j v gorovju, na prerijah 1,1 puščavah.	j
• V Zedinjenih drž*'| okoli 800,000 čebelarji' pridelek medu, ki pride f se računa na 100,000 10 ( nas Slovence je zanimi' po vsem svetu poznal1* njena “kranjska čebel* niolan) ; dalje so poZllfl lijanske, ciprijanske i11 ške čebele.
O življenju čebel f , ter v panjih ali dupli1 , dalo mnogo zanimive#^, sati, pa to bi spadal0 i go poglavje zanimiv08^ ve. Za enkrat smo si . trudno nabiralko slad^1 ,j du ogledali le v njeni v* j gi kot posredovalke &e rastlinskem svetu.
VELIKA BUČ> .,p
Pri mestu Elkin v rolini je v pretekli *et°jj farmer vzgojil bučo, ^1 y tri in pol čevlja dolgu V tala 98 funtov. Na 's*' ni j,e bilo še 26 manj®1 ŽGV*
1
f
M ENGLISH SECTION OF H 01 \ 'C i ^ F o r 9 a n
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
mm
° kiHF iii
CURRENT THOUGHT
Two Bowling Tournaments
year 1935 will go down in the history of our SSGU as id,I	Particular interest to bowling enthusiasts. Two national
i	i fowling tournaments will take place, one on May 4 and 5.
35, at Cleveland, O., and the other on May 12, 1935, at
^	Pittsburgh, pa.
y States of New York, Pennsylvania and Ohio will be repre-y.	^Hted at the national SSCU tenpin tourney to be held in Cleve-
land. So far, only one Slovene-conducted lodge, namely, No. \	°f Lorain, 0., has	a team entered, the remaining entries orig-
inating with English-conducted lodges. Whether the remain-s senior lodges lack bowlers, or are not interested in partic-[	ni'1 111i=r ^le t‘rst SSCU open tournament, cannot be deter-
e u*iless these	branches were canvassed for information.
■!i	Tv.
j asnP°rtation expense is the main obstacle in the path or I ^es situated outside of the state of Ohio, who are anxious hi- aCe ^eir teams in tenpin bowling competition. However, *»’	0hanCh *0f*ges organized and maintained within th.e state of
ti V° are Passing up a golden opportunity to stimulate the ac-J of the youth by their failure to enter teams.
it'1
8*111 * * *
kn!
1|fl*	rp,
s ,	0 tirst national SSCU open duckpin bowling tournament,
sat'e^U*e<^	Place 011 May 12, at Pittsburgh, Pa., will
"l,f	in d V retluest of members who are interested principalh
tun'tCl<Pin ^ow^n®> *n contrast to tenpin, to be given an oppor-^ to participate in a tournament.
s,^nsy,Vanja enjoys the unique position, among all the othet' i	du ifS ,0^ ^le ^n*on’ 'n that it is predominantly popular with
^	®ton 'V'n k°w^ng- When kegling is mentioned within the Key-
e State duckpins are taken for granted, just as tenpins are aCcePted elsewhere.
1(1’	T
j, 0 Cornbine the two types of bowling in one tournament is th a c t i c a 1, since the ten-pin bowlers average higher scores fd * Un do duckpin participants.
NovU^g*ng ^ the reports published in the English section of ’df e ,tl t^oba, SSCU members residing in' Pennsylvania are very df	usiastic over the coming duckpin tournament.
A |:	c0Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCU, of Center, Pa.,
it!1	IW ted a very successful duckpin league organized and
y ‘ 11 ained within its own lodge. Six teams, consisting of both Co ^ men and young women, met every Monday evening to j,	'^t*2 for honors.	As a fitting climax, the Ramblers are goto compete with	other SSCU duckpin teams.
ill'
* * * •*
>* ofLwth tenpin and duckpin tournaments came as a result °ui SSCU lodges taking the initiative in organizing and staining SSCU bowling leagues.
lij..11 0rder to further the incentive assumed by some of our i'	tho 1GS’ 0111 Union is contributing attractive cash prizes for
the ." ° toui‘naments. By this means, our SSCU hopes to serve to t,uaCt,1Vities of our youth, and thus create a greater response e fundamental idea underlying it.
dea,e ,sPorts fund, if applied intelligently to our youth’s	en-
Xjnio°!‘'S’	result in greater progress toward increasing	our
1 S enr°Hment.	However, we must not expect the tour-
be	aen*:s’ or similar	competition for national SSCU honors, to
be 3 Rawing power in itself to enroll a number of new mem-s- That task must be assumed by the individual members
C'ln *
j]ju 11 point to our two bowling tournaments as a concrete d “ lati°n that the SSCU is wide-awake and responsive to the of youth.
/	Win \Can accomplish a great deal if each individual member
H	f].jc 0	his part in advertising our Union and inducing	his
j	s’	Natives and outsiders to join.
INCIDENTAL
Cleveland SSCU League Honors Bowlers
John P. Lunka Toastmaster
Approximately 60 bowlers and their friends attended the banquet of the Cleveland SSCU Bowling League which was held at Bridge Tavern last Saturday, April 13.
Chairman John P. Lunka, acting in the capacity of toast-; master, brought out the sue- j cessful venture of the local SSCU members in their first i attempt to organize and maint-j tain a bowling league of their j own.
Frank “Lefty” Jaklich, secretary of the league, was the first speaker of the evening introduced by the toastmaster. “Lefty” mentioned the fact that the idea of the Cleveland SSCU Bowling League originated with Chairman Lunka. The next in line was Charles Kikel, treasurer, who spoke on the plausibility of continuing the league next year.
The eight captains were also called upon to make speeches, after they were presented with the league’s prize money to be distributed among the individual bowlers.
Dancing rounded the evening of entertainment at Bridge Tavern. However, in order to celebrate properly the league’s official closing, majority in attendance traveled to “Din’s Place/’ otherwise known as E.
118th St. and Superior Ave. Alleys, ,to practice up on the art' of kegling.
Arrangements' were made beforehand with “Dan” for a private bowling party at the alleys. It was 1 o’clock Sunday morning before all the boys ard girls who attended the banquet selected their balls and started polishing the alleys with then-fancy throws.
Not expecting to see so many bowlers, especially at that early hour, “Dan” found himself short of two pin boys. But this shortcoming did not deter the Cleveland male kegler:-, who took it upon themselves to act in the capacity of pin boys.
John P. Lunka displayed some fancy footwork in setting up pins, especially after the ball started coming toward him, as did Charles Kikel, A1 Jelercic and two others. L. Kolar followed suit, but not for long, because the alleys were swaying from side to siche (so it appeared to him), and rather than set the pins in the wrong alley, yielded the hazardous task to Matthew Molk.
■ i
Always ready for an emergency, “Dan” produced two expert pin setters who displaced, the eager would-be pin boys.
Ail of which goes to show that the Cleveland SSCU entries for the national SSCU tenpin tournament are always thinking about the big tourney —even at the banquet. Lest it should be overlooked, it must be mentioned that an equal! number of girls joined the Sunday morning bowling festival.
A good time was had by all. At about 2:30 a. m. the boys and girls began to feel fatigued, especially the undaunted amateur pin setters, whose heroic feats even transcended the task of setting up pins. ----------------o-------
Success comes to many by chance, but they always <jive themselves the credit.
 *—o-----------
Every member (jet a new member.
t
Alone on the train, just riding home Prom Washington, I’ll write a poem;
Rut distractions always come my way,
An attractive man in front today.
He struck a conversation there With another man; if I would dare To flirt like all the others do,
1 might pass the time conversing, too.
Oh, I WILL coquettish try to be,
I’ll await my opportunity.
TT’S HERE. Now’s my aw'aited chance; if 1 look up, I’ll meet his glance.
Oh, Lord! he’s staring eyes a-lightning,
But all I can do is keep on writing.
A LITTLE LATER
He sure is nice with that Southern drawl,
A Northern girl loves to hear you—all. l'roin Havana, I heard you say you’ve come, 1 missed that spot, tho’ I’ve traveled some. I d like to talk awhile with you And exchange your tales of travel, too. Rut I’m afraid 1 hope in vain,
I just can’t flirt while on a train!
Prizes for the National SSCU Duckpin Tournament
Claridge, Pa.—All SSCU members from far and near, of English and Slovene-conducted lodges, from 1C years of age and up, are cordially invited to enter the first national SSCU duckpin tournament to be held in Pittsburgh, Pa., on Sunday, May 12.
Entry blanks have been sent to- a large number of lodges. If any other lodge who is interested in the tournament wishes to-receive entry blanks, kindly communicate with« the tournament chairman, L. P. Boberg, 5414 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
All entry blanks must be in not later than May 1, 1935. So, don’t delay.
The following cash prizes are offered :
MALE DIVISION
$20.00 for the team champion.
$10.00 for the doubles champion.
$7.50 for the singles champion.
$5.00 for 'the all-events champion.
FEMALE DIVISION
$10.00 for the team champion.
$5.00 for the doubles champion.’
.It
$3.00 for the singles champion.
$2.00' for the all-events champion. ,
Medals also will be awarded the champions.
Entry fee is $2.50 for the five-man event, $1.00 for the two-man event, and 50 cents for the individual event.
Let’s all be in Pittsburgh Sunday, May 12, and make this tournament^ great success.
Yours for a great turn-out,
John Regina, Chairman, Western Pennsylvania SSCU
Federation Athletic Board.
Interested in the Juvenile Convention
Cornwall, Pa.—I enrolled as a candidate in the contest for (he juvenile convention to be held at Ely, Minnesota during next August. I am the recording secretary of our Lodge No. 159, SSCU.
During the .regular monthly meeting held in March the main, topic of discussion was the membership drive: How to increase the present enrollment. A motion was adopted whereby the Lodge will advance the money necessary for the medical examination to all candidates who enroll between March 10th and June 30, 1935.
I think that this is a splendid idea, and since our Lodge | is in good financial standing it will aid considerably in securing new members. Then, too, our Union reimburses up to $1 for the medical examination t<i each successful applicant in the i'dult 'department, and $.50 in the .juvenile department.
Working conditions in Corn-jwail have improved considerably. 1	have	asked	all	formei
'	members to	.join	our	SSCf
:	again.	Four	adults	and	ten ju
veniles will be added to oui group in the near future.
1 realize that the adult en rollments are not credited ii
With Joliet No. 66
Joliet, 111.—Our lodge’s card and bunco party, held Sunday, March 31, was a huge success; therefore 1 wish to take this opportunity to thank everyone who assisted in any way. Especially the United Slovene Societies of Rockdale, who were headed by Bro. John Setina. This group disposed of the entire block of tickets given them.
I want to thank Bros. Louis Martincich, John Grabeyan and Edward Stuckel for their loyal and undivided support, as well as the following who contributed prizes:
Robert II. Wraith, John Evetz, Frank Kunich, Frances Matesh, Frank Železnik, John Adamich, Joseph Rozich, Matt Terdich Sr., Louis Martincich, Anna Horwath, Joseph Kozlev-char, Matt Terdich Jr., William Terdich, Alice Evetz, Rose Evetz, Gregor Papesh, John Grabeyan, Anton B. Russ, Albin Juricic, Theresa Železnik, Peter Chuck, Helen Kozli-ca, JDorothy Witt, Frances Ko-sicik Jr., Lucille Kosicek, Peteri Musich, Christina Hren, Valentine Ambrože, John Jevitz Sr., Celia Jevitz, Charlotte j Jevitz, Frances Vranic liar, Anton Smolich, Margaret Smolich, Frank Ivnik, Anna Kolenc, Anton 1). Wicivic, Martin Planin- 1 shek, Marco Kozoman, Julia Adamich, John Kulich, Helen Witczak, Frances Kosicek Sr.,'1 Jennie Kosicek, Josephine Tre-zynski. Frank Raniutta, John Jakich, Jean M. Tezak, Elib- ' abeth Jevitz, Anne Jevitz, , Prank b. Vranichar, Catherine Smolich, Anna Smolich, Jonn N. Pasdertz, Frank Skedel, Frank Dusa, Nick Kirincich and Joseph II. Hartley.
11
Also the Eagle Furniture Co., ; • Public Service Co., A usee Bros., 'People’s Outfitting Co., Kline’s Department Stores Inc., Para-1 I ciise Gardens, Rice Si Larson (Jewelry, Tezak Floral Shop, (John McGuire Jewelry, Gold-iblatt Bros. Inc., Whallen Drugs,
I Lewis Bros. Shoe Store and National Jewelry.
Once more the committee which was in charge wishes to extend its sincere thanks and appreciation to the members and merchants for their contributions and co-operation in helping SS. Peter and Paul Lodge and its auxiliary, Ladies of' the SSCU, in attracting another record crowd to its entertainment. When the occasion arises that we can return the same assistance and favor to our friends, we shall avail ourselves of the opportunity of doing so.
Sunday, April 21, is the quarterly annual meeting of our branch, therefore*all members are urged to attend.
John L. Jevitz Jr., Sec’y.
I
-------o —
Editor’s Note
All contributing articles intended for publication in the
I Nova Doba must have their signatures published, below
II their contribution. Requests lo omit the signatures cannot
'be granted as such is in direct violation of the By-Laws gov-' erning the SSCU.
' the contest for the national '; SSCU juvenile convention. What interests irie at the pres-ont time is the possibility of at-; tending as delegate to the ju-- S venile convention.
i	Josephine	Meze.
i	,
A Matter of Opinion
By Frank J. Progar, No. 228, SSCU
Springdale, Pa.—“A sucker born every minute”; a quie familiar phrase that some so-called “Protective” or “Beneficial’ Insurances companies adhere to when promulgating their activities on the uninformed public. Postcards, magazines and sometimes the radio, have been used to sell their way into the Amer ican earner’s pocket book. The wage earner, who hopes to provide for his family’s future welfare, at times is not hesitant in sharing his meager income for one of these bargains or “best family providers.”
Read Those Policies
A local newspaper, carrying a brief but highly informative editorial reminder, expresses its sentiment on this subject, that is deserving of commendation. The daily suggested that every policy owner take the time to read this important “paper” and perhaps many would be surprised as to just how little it covers.
The public takes to much for granted. The agent or advertisement convinces it, and on receiving the policy, makes a hasty survey and files it awav. A thorough perusal might have saved a tidy sum, practically thrown to the four winds over a period of years.
Invest in the Best
The above is not meant to cast reflection on all companies doing business in the insurance field, fraternal or otherwise. There are many, too numerous in fact, that are both legal and sound, but the fact remains that there are others with whom membership has merely meant lost money and inadequate protection. The message meant to be conveyed is: become acquainted with your policy or the by-laws with which you are attached.
There is no need to admonish anyone that shysters still are inhabiting the business world, and the insurance game is not immune from their tricky methods.
Then, too, we are acquainted with others in the insurance I field who operate on the sound and legal business basis. With any of these we ask you to compare the South Slavonic Catholic Union of America. You will find the SSCU asking a low assessment, yet offering the Most Liberal Benefits. It has been tried and tested, weathering the four years of the great economic storm through which the greater old line insurance companies did net emerge unscathed. Now, as the “Current 'Jjhought” column inform us, a new high, and the highest ever attained, has been reached by our Union in the mater of solvency. “ This,” it further enlightens, “in spite of the adverse economic conditions prevailing during the past four years.”
SSCU Leads in Solvency
Enjoying a solvency percentage of 106.51, the South Slavonic Catholic Union, we learn, becomes the most solvent benefit organization among the larger Jugoslav group. Along with this coveted position we find it 6.51 percent more solvent than that ■required by law. The combined is a distinction indeed. No greater and safer investment by your friends and relatives can be made in the Insurance and benefit field than by accepting membership in the grand South Slavonic Catholic Union. Inform them. You I alone can do it.
Frank J. Progar.
Juveniles of Lodge No. 116 Meet Sunday, April 21
STIMULATE DRIVE FOR NEW MEMBERS
Delmont, Pa.—All members of the juvenile section of Lodge No. 116, SSCU, are requested to attend the monthly meeting scheduled for Easter Sunday, April 21, at the White Valley Slovene Hall. Meeting will begin at 3 o’clock in the afternoon.
I hope that each member will have at least one new member present. I would like to see the membership doubled and redoubled. What say, you members, how about making a grand haul?	i
At this coming meeting we will discuss plans for a dance which will be held on May 11. Anyone having ideas for building up the treasury is invited to express himself at the meeting. Don’t be afraid to get up and speak. Tell your fellow-members of this important meeting. A big surprise awaits you.
I want to take this opportunity to wish the editor and all . members, junior and senior, a very happy Easter. I hope that everyone will get many “pirhe.”
Madeline Skerly, No. 1 Hi, SSCU.
Editor’s Note: Lodge No. 116. SSCU, of Delmont. Pa., is the ; first branch of the SSCU to sponsor a juvenile movement among its own ranks. It is the first lodge Which has encouraged the juvenile members to hold a meeting of their own. i It will be to the advantage of other SSCU lodges to promote such juvenile activity; especially now, when our Union is in the midst of a mammoth drive for new juvenile members. By promoting juvenile meetings, the lodge places itself in a favorable position to delegate responsibility to the juniors, who in , turn will show greater enthusiasm for the SSCU.
Selma Marlowe.
High Visibility
The schoolmistress was giving her class of young pupils a test on a recent natural history lesson.
“Now, Bobby Jones,” she said, “tell me where the elephant is found.”
The boy hesitated for a moment; then his face lit up.
“The elephant, teacher,” lie said, “is such a large animal it is scarcely ever lost.”
In the Lead
In one of the last engagements of the war an American sergeant ordered a Negro private to go into a dugout and clean out any Germans that happened to be left.
The darky soldiSr blanched a bit, swallowed his Adam’s ap-jpie, and then said huskily: "Effen yo’ see three fo’ men 'come a i unnin’ out o’ dat hole, 'don’t shoot de fust one.”
Ani
Athletic Club of Lodge No. 70 Enrolls 15 New Members
Chicago, 111.—This is the first time the Athletic Club of i Lodge Zvon, No. 70, SSCU, appears in the Nova Doba. We will start by saying:	Hello,
everybody!
Our lodge is progressing very rapidly, and with the athletic club as an incentive, we have enlisted over fifteen new members this month. We hope to get many more.
We certainly had a fine celebration following our last regular monthly meeting. The party was held to celebrate the enrollment of new members. Our president and Bro. Gottlieb donated a beautiful bouquet of flowers which was awarded to our treasurer, Bro. Bavetz, who in turn presented the flowers to Sis. Hariette Roseman, one of the new members. Refreshments, including
wine, were served, which helped to make the party a jolly one.
We are going strong for baseball and hope to have the best team in the Union. We hope to place first in the SSCU tournament. Bro. Joseph Šeliga was elected our new manager and Bro. Benny Maggio captain. We wish them both the beat of luck in producing a championship team. Our first baseball practice took place Sunday at 2 p. m. A lot of talent, was discovered, and together with plenty of pep and snap in fielding and hitting should give the hoys plenty of confidence.
This will be all for the present. Keep your weather eye open for our future events.
L. Dolmovich Jr., Athletic Supervisor.
No. 70, SSCU.
National SSCU juvenile campaign is on in full force, with candidates from the juvenile department working toward the goal of attending the first SSCU juvenile convention in the capacity of delegates. Campaign closes June 30, 1935. Adult members are urged to enroll juveniles and credit such new members to their favorite candidates. Convention is scheduled to take place in August, at Ely, Minn. Transportation by rail, with $2.00 allowed for traveling expenses, accommodations while in Ely, and a good time—one that the juvenile delegates will remember for a long time—make the contest worthwhile.
Slovene Trio on Station WJAC
Andrica in Jugoslavia
Reprinted from The Cleveland Press
A Slovene trio is on the air every Saturday afternoon at 4:30 over Station WJAC of Conemaugh, Pa. This anounce-ment will be of special interest to Slovenes residing in Cambria County.
The trio, consisting of Louis Kopler, accordion; Louis Bukovec, guitar, and Raymond Pon-cek, banjo, features Slovene numbers, and although on the air but a short time, is winning wide popularity.
------o------
Love and Home Problems
Andrica Finds Relatives of Many Clevelanders in Village Visits
Zagreb, Jugoslavia, Nov. 7— Having nine children in one family may cause the'kitchen budget to shrink, but it saves you from taxes in Jugoslavia.
I found this out when 1 visited the father of three Clevelanders in the village of Sosiče. He is Marko Hranilovich, the 'Village inn keeper in Sosiče. His three Cleveland sons are Ilia, Daniel and Marko. The latter’s address is 3361 W. 127th street. The other children live in Jugoslavia.
It is impossible to pass thru any of the villages# going from Zagreb to Jaska and environs without finding relatives of Clevelanders. I became more convinced that my statement of last year was true: More than half of the new homes in Croatian villages are built with money earned in America.
Dr. Joseph Rasuhin of the Hygienski Savod, the Peasant University of Zagreb, was my guide during my journey into Croatian peasant villages. Dr. Rasuhin was a Rockefeller Foundation scholar and spent a year at Johns Hopkins Hospital in Baltimore. He often visits in his official capacity these villages and knows the Croatian peasant better than anyone I have met so far.
The first village we toured after leaving Zagreb was Rakov Potok. We asked directions from Lacko Marovic, whose nephews, Stephen Gurjan and John Obat, live in Cleveland’s Croatian colony. Marovic himself is a former American. He lived in Pittsburgh.
Marovic told us the sorry tale of many Croatians. He hurried home after the war and exchanged his dollars into Austrian crowns which were still circulating in .Croatia. By changing his dollars into crowns he lost several thousand dollars and today he is comparatively poor.
Arrive in Krasic
After pasing through several villages we arrived in Krasic. We visited the local pharmacist, Karlo Andrasevic, and continued toward Jaska. On the left side of the road rises the towers of the summer residence of the Greek Catholic bishop.
Nobody lives in the vast building which is surrounded by an artificial lake. Dr. Rasuhin told me the tragic tale of the last occupant of the Episcopal Palace, the late Bishop Ivan Drohobecky, whoi died last year.
Bishop Drohobecky did not take to his heart the change of things in Europe: namely, that Croatia is united with other Jugoslav provinces into one great state, but he agitated
for Austria when the empire collapsed in 1918. The Jugoslavs believed him to be pro-Austrian and therefore they confined him within the walls of his summer palace for seven years.
We passed through Jaska. Because rain was imminent we did not stop but continued toward Sosice and a small village, Sopoti. The village square in Sosice was soon filled with curious when our car stopped there. Autos are not everyday occurences in this region.
The village notary, Ilia Petrin, greeted us and gave orders to have warm lunch ready when we return from Sopoti. The village treasurer, Ilia Sa-jatovic, volunteered to help us. His brother, Iiova Sajatovic, a wrestler, was killed in an auto accident in Cleveland about five years ago.
Be it here remarked that there are at least two Ilia names in every Croatian family. Ii the father is not named Ilia, one of the sons is surely called so.
The road became narrower and narrower and harder to travel. We had to stop to let an oxen carriage pass by. The owner of the cart was Mike Peris, erstwhile foundryman in Braddock,' Pa., whose brother-in-law, Mike Kekic, one of the earliest Croatian pioneers in Cleveland, lives at 2500 St. Clair avenue.
Speaks English
Peris spoke very fluent English although he returned to Croatia 12 years ago. We asked him how it feels to drive an oxen cart after living for years in large American cities. ' Pie said, “I am getting old. In America I would be good for nobody. Here at least I live peacefully.”
Finally we arrived at Sopoti, a Croatian village high in the Zumberak Mountains. There are 43 houses in it, many of them still thatch roofed. I knew the name of Maria Kar-lovic, mother of Mrs. Nicholas Popp of 6702 St. Clair avenue. Mr. Popp is owner of a Croatian book store in Cleveland and is widely known not only in Ohio but in all Croatian circles in America.
Mrs. Karlovic received us warmly and soon her two sons, Jovo and Janko, came to greet its, too. Jovo is a young man and came from Cleveland four years ago. He is anxious to return but legal difficulties and American immigration laws make this impossible. So he resigned himself to the village life.
He proudly showed us his new house, a small brick, freshly painted peasant cottage, the most modern in the whole village.
“Well, there you see Otis
Stanley Zupan, editor of Our Page, which is the English section of Glasilo, official organ of KSKJ, was elected president of the Sigma Tau Delta, professional English fraternity of Cleveland College. Elections were held Saturday, April 13. Mr. Zupan is also editor of Skyline, the Cleveland College publication.
Sokols from all over the
United States will meet in the Cleveland Stadium, June 20 to 23, 1935, for an impressive exhibition. The American Sokol Union, which is sponsoring the event, consists of 120 units grouped into seven large districts. Organized in 1863, it has held all of its national meets in Chicago.
Athletic Board of Western Pennsylvania SSCU Federation is drawing up plans for a softball league, as reported by Chairman John Regina of Clar-idge, Pa. Rules and regulations governing the league will be published in the English section of Nova Doba as soon as they are completed. According to tentative plans, the loop will embrace three sections: Nos. 1, 2 and 3, with an equal number of teams in each section. The league officials anticipate an entry of six teams in each section.
This week marks the official opening of the American and National baseball leagues. Many Slovenes and other Jugoslavs will be in the line-ups. Joe Kuhel, first baseman of the Washington Senators, will return to the game after sustaining a leg injury that kept him out of the lineup the major part of last season, which, according to leading sports writers, wTas one of the main reasons for the disappointed showing of the Washington team.
 o--------------
Not Lost—Altogether
“Angus, I dinna like tae tell ye but I’ve lost ma weddin’ ring.”
“Dinna fash yersel’, Maggie, I fan’ it in my trousers’ pocket.”
Steel money,” he said smilingly.
He says he has land enough but it does not produce very much. Beets and maize are produced mostly in this part. When the villagers heard of our coming we were soi-i .surrounded by former Americans. Everybody was anxious tu know if it is really so bad in the United States as the Croa tian newspapers paint it.
George Smicislas, a tall, lean man, told me he was in Chicago 28 years ago and wondered how Chicago had changed. Young John Poljek, a former Clevelander, anxiously asked news-about his Croatian friends along St. Clair avenue. Immigration laws make his return to America impossible and young Poljek seems to be very unhappy.
(Continued in Next Issue)
Springdale, Pa. — Somehow or other our ability to fathom love and home problems has become known to the outside world. In this morning’s mail we received three letters from Canonsburg requesting aid in love affairs. These three letters prompt us to devote our time to those in suffering. All problems will be welcome and those seeking aid write to 318 Ross-lyn Ave., Springdale, Pa
Dear Advisors:
For some time I have been puzzled. I am a young man of 21 summers, weighing 110 pounds, and 66 inches tall. Recently I met a girl that has me ga ga. Although she is only 15 years of age, she stands 68 inches tall, weighing 130 pounds. Do you think she is too young for me?
Skinny
Deah Skinny:
In your case, she has a 20-pound advantage, but you failed to state whether she can use her dukes. If she can’t, go ahead and fall in love with her because of your six years’ advantage. But beware of her temper. You should always look for a girl that you can master in case of a quarrel.
Dear Advisors:
I have been keeping steady company for 14 months and lately his company has me bored. I do not wish to be harsh, but how can I get rid of him without raising a scene?
M. P.
Deah M. P.:
The shortest route to a man’s heart is through his stomach. Revise this old adage and your problem is solved. We suggest limburger and garlic. This has turned many a heart and stomach. Another way is to imitate Mae West. This has disgusted many an ardent suitor.
Dear Advisors:
I am 20 years old, weighing 160 pounds, stand 6 feet, have brown eyes and brown hair. I work steady and do not indulge in alcoholic beverages or tobacco, and friends consider me good-looking. But nights are so long and lonely. How can I find a good girl for a companion?
Navy.
Deah Navy:
With your lack of bad habits, this question shouldn’t trouble you. It should be your nickname. Most girls are just a little leary of fellows bearing such a name. But you state you want a good girl. This little song will express our viewpoint, “Nowadays a Good Girl Is Hard to Find.” We suggest you frequent revival meetings, Sunday school gatherings and sewing circles. Should this fail, drop a line to a matrimonial agency or die a bachelor. On second thought, try an orphanage. Should all these suggestions fail and y°u still hate bachelorship, send us your address and we will return by mail some of our addresses. But only addresses, no guarantees.
The Advisors. Stanley Progar,
Joseph Sherosky,
Lodge No. 120
Ely, Minn. — Members of Lodge No. 120, SSCU, are hereby notified that our branch cannot meet at the Community Center as scheduled, but instead will hold a meeting on Sunday, April 21, at the City Court House. Proceedings will commence at 1:30 p. m.
Members are requested to use the front door and then walk up to the second floor. The reason for the change in place is due to the painting and varnishing which the Community Center hall is undergoing at present, and for this reason the City Court House is at our disposal.
Rose Svetich, Sec’y.
Nothing
(In Many Words)
By Little Stan
Ely, Minn.:—Ho-Hum. Spring is here, and while most everybody has the spring fever, things are sailing along beautifully! Little Stan however has shown signs of a little weakening! Ah, it is that romance in the air! Heh Heh! I’ll bet you were all waiting for that!
Well, it won’t be long now . . .
Caster Sunday . . . then Monday and the I^enten season will be over . . . How time flies! and with the Monday activities begin all over in full swing. Dancing, parties, and what not!
The Baseball Season
East Palestine, O.—Tn the spring the average young plan’s fancy turns to baseball, also. It is a clean and health building sport. It is a game in which there is a pplendid future. There is no athletic activity which suits the needs of a boy better than baseball. It is within the power of almost every lodge in the SSCU to give to its youthful members the opportunity to enjoy the game. Baseball not only affords the youth the chance to enjoy themselves, but may even prepare them for a brilliant future in the game. What youthful player is there but what he does not vision himself some day a Cub, a Pirate or a Giant? To some of these the dream will come true. The component lodges of the SSCU, by sponsoring baseball under intelligent direction, can help some of its juvenile membership realize this ambition. For their help they would be repaid many times in various ways.
Joe J. Golicic, No. 41, SSCU.
an
DEDICATED TO THE 4TH §E] ANNIVERSARY OF
(JOWANDA PATHFINDER',
 	Po,	k
By Helene Strauss	k <U	^
No. 222, SSCU, Gowanda, N. ^L^'j
The winter is over,	[si
And now it, would seem,	jjvi
Her Majesty “Springtime”	jri
Again reigns supreme!	jlj
0
With birds chirping gaily	P
And buds peeping through,
All the old gray clouds Are turning to blue!	P
When Spring comes, why, Happiness also arrives;	t
It tugs at our hearstring,	1
And brightens our lives.	I
We seem to forget	lit^e s
thoughts,
Made of sorrow,
Each day we look forward J To a brighter tomorrow!
11!
We’re ’specially excited,
When Springtime is here.
It brings us a Birthday,
This is our fourth year.
And like numerous pleasure In Spring’s joyous song,
We also grow brighter As years roll along!
It thrills us with triumph,
To see how we’ve grown;
We treasure the memory Of joys we have known,!
You know, when we started-Just four years ago,	„
Twas like a “.spring flowe'1 Just starting to grow!
And now, every year We grow stronger, it seems>
, We’ve worked and acc0”1 plished	|
Which first were mere dreafl18'
, We seem to gain courage . With every new season;
[ We’re proud of the PA^
, FINDERS, ,
. That is the reason!
! Our Fourth Anniversary [ Brings much happiness,
And we look to the future , And greater success!
We are looking forward ^
’ seeing you all at our Birthd® i Dance May 18, at Gow^anda,
Y. More fun!
Beros Studio Exhibition
In honor of the 30th anniversary of the St. Clair Branch Library, Mr. Matthew Beros has loaned the Cleveland branch a collection of 18 photographs. These have been exhibited at different art galleries and camera clubs, as for instance “Nade the Flower Girl” has been exhibited at Cleveland Photographic Society, Cleveland; Portland Camera Club, Portland, Me.; Portage Camera Club, Akron, O.; Grand Rapids Camera Club, Michigan;’ Los Angeles Camera Club, Los Angeles, Col.; Photographic Society of Philadelphia; Photographic Club of Baltimore City; Camera Club of Cincinnati, Ohio; Milwaukee Art Institute; Smithsonian Institution, N. S. National Museum ; Brooklyn Institution of Arts, New York; Reading Camera Club of Pennsylvania; Camera Club of Providence, Rhode Island. “Solitude” has been exhibited at the San Jose Camera Club, California; Oregon Camera Club, Portland, Ore; the Photographic Club, Batlimore; Kodak Camera Club, Rochester, N. Y.; the Detroit Edison Camera Club; Lansing Camera Club; Grand Rapids Camera Club, Grand Rapids, Mich.; Indianapolis Camera Club, Indiana; All Ohio Salon of Pictorial Photography, Columbus, O.; Portage Camera Club, Akron, O.; Milwaukee Art Institute; Cleveland Photographic Society. The photograph of Prof. Frederic Eberle was exhibited at the World’s Fair by invitation.
  o-------------
Engage yourself in the work of the lodge, and thus help increase the interest.
With the coming of spring the Ely populace is getting all set for the coming events scheduled for the summer months, and from the way things look we’ll nave a hot time in Ely. That’s judging things with the weather of course, and as Little. Stan is a whether man . . . Well ... it makes judging rather easy! Heh Heh!
Foremost of these forthcoming events is the juvenile convention scheduled for the month of August! Juvenile members of our Union from all parts of the country will gather in this beautiful land O’Lakes, and they won’t be disappointed. Little Stan will do his share in that respect! After All, entertaining the youngsters is right in little Stan’s line, and you fathers and mothers will know that the juveniles who are with Little Stan will have the best care and time that they ever had in their life.
Before that, however, the American Legion District convention will be held in June, an event which will draw .over 2,-000 people to Ely. In the huge program which is being prepared is included Drum and Bugle corps parades, where the recently Ely corps will hold their ] second initial outdoor appearance. The first one was held on Memorial day. Bands from all parts of the northwest and Duluth will be present to join in the mammouth celebration.
Many things are scheduled, and should all the plans finally be completed Ely will be noted throughout the country as one of the foremost convention and recreational cities in the country.
Enough on that subject, last Saturday, the Shepel Sisters and Peppy Louis K o t z i a n were guests at the Oliver Club where they entertained over 400 people with their interpretation of modern and Slovene songs. The entertainers were dressed in the native Slovene costumes which made them a decided hit with the huge audience.
Spring, yes, but Little Stan hasn’t time to get the spring fever as yet. This newspaper work in Ely keeps a fellow on the fly all the time, and what with all the competition it makes life very interesting. And you know that' competition is the spice of life; without it we would all probably lead a very dull and dismal life and we don’t want that. Besides, it is so much fun, and there is so much experience to be gained from it. So, publishing a shopping guide and reporting news takes up so much time that Little Stan did not have a minute which he could spare to write to Betty Boop. But as I said, it is 'spring, romance in the air and everything. You know, Heh, Heh. I think I’ll answer that last letter after I get through sending this out. Well, looks like I have had very little to say and lot’s of words to say it in. A note to Tony in Waukeegan. No, Little Stan is never angry; it is just the work, and your letter will be answered in the very near future.
Well, Toodle OO, folks, u,ntil
eml
evec
>’ilu ; išču |l.i cl ( Osta Pod ; »jim kate: Po.se St a n
Potr
najb
pra iki; se ji! od i Mla ala Pok. seiU jajc ijo dole ga j Klai sev, Zlll; sta^ tele da fint je |
reg bilt
Hoč °gi krc Sa
'( Po že »10 let t>lo se to\ % °P 15a J*
Ulj
n» ob c>, Pc ;.ia
ve
di
bi
Easter Dance
»i
Walsenburg, Colo.—The ^1 Easter dance to be held by ^ j
, i* ? |
Young American Booste j Lodge, No. 216, SSCU, is *”1 talk of the town. Boosters g to see fellow members I s Denver, Salida, Cokedale, Tf’J1 J | idad and Pueblo at this £a‘f > occasion.	E	;
Tony Just and his orches^l | have been engaged to fur111 I i the music. We would like P? | 1 ticularly to see present A11 ,1 Spendow, Frank L. Tomsic ^ I other, members of St. Fe' | Lodge, No. 101, SSCU.
We hope that Salida hasc°^J pleted the construction of * j airplane made out of wine W j rels with which to travel , s Walsenburg Pavilion on * I night of the dance.	j|	I
Again we cordially invite 3 | to attend our festival on Satu (| day, April 20, at 9 p. m. I may stay as long as you ^ j I Meanwhile, we will keep 0 j boosting for a bigger and a j ter Young American Booster'' f Mary R. Dolenc, Sec’y- o-----------------------
Are you using your inflU^t I to increase the membership 5 your lodge.	^
next week!	.	I
P. S. Don’t eat too much ^ I Easter, and don’t dance too tf111 I the following day. Little I himself is preparing to make 1 | for lost time. Heh!
Stanley Pechave^ . |
No. 2, saw I
A“,u'> J- Terbovec:
SEDEMLETNI pirhi
ot Pred veliko nočjo je bi-y 0 sta mati in stara teta °V ov*<a barvali jajca za pir-n» klopici pred hišo. Kot se-^ f^11* ^os<>petec sem jima 'e a pri tem imenitnem opra-Zvesto ministriral. Po dvo-■Lu je vodila godrnjava kok-h , C Ucat rumenih piščancev.
PoT*6	so	^eno brskale
u živo mejo pri zelniku. Med
i.,1,1111 'se Je motal mlad petelin, ^tereniu pa niso izkazovaie
P°sebnega rešpekta.
la !Ua Vovkovka je ime-
LtUas.otroke ze^° ra(^a 'n Jei iiui!PTŽljiV0 odgovarjala na c s J n e s m 's e 111 a otroč j a !]ikja,SailJa- Jaz sem pri tisti prise i .	1 izvedeti, zakaj ne ne-
oa k',C/uv^* Petelin, dasi je večji bila ° °**- r^'e^;a Vovkovka ni iai. V Zadregi Zfi odgovor. De-
Jala in i
})0i	\ c‘a peteline premlade
Se(WeJi0; Petelin, ko doseže : . Jet starosti, da znese
.MjCg
lijo llei'o potem v gnoju va-dolog,lde krastače in krote, in v ga '.tenern času se iz petelinje-gla\H,CU *z^e zmaj s sedmimi sevo^1* l)a krokodil. Jaz Zrriy^‘l *jisem vedel, kakšen je ,stav|’ 'l** krokodil, toda pred-
eden'?,S.em si> da mora biti fja . drugi zelo grda in hu-
e^0^. Zato se mi je zdelo
•ie bii.Pame^no ‘n pravilno, da re,r H mati tisto dopoldne štabi^ pelina zaklala in osku-Hočn H Pr'Pravi za veliko-
°8ibat'k°S^0‘ ^i se
^pok 'i,na dvor^u zmaja ali Ra ! 1 ’ sa.l sem se še stare-“'Una bal.
Do ^akrat je minilo večkrat 2	'et in jaz sem se bi!
moj; ° *^°r toliko udomačil v letu jlov' domovini Amei'iki. V sl° pva^ere&a poletje je prinese j r°P* evropsko vojno, ki |Qvj1o ^'^oma razvil;? v sve-n0^	'0.)no, sem se v veliko-
o**! tednu po trgovskih rnild^ v liek* premo-t-a,jy 1 llaselbini južnega Colo-Ubjjjji v^ePega popoldne sem naSei| as s postopanjem okoli ob,.., ,!ne- Nad peščenimi griči,
C‘’ ieltTi* S ln’itlikavimi borovimi ^*ava' žametno mehak janci^i dan, ameriški škr-ve j50 Vl’iskali vesele pozdra-Usj^hi ^ Vesni in ob napol (lily, ei^ P°toku so se med mla-baie Ze enj8m redkih topoli zi-ljen U‘gfitajoče srake. Zamiš-^Hvi) 1)0lriladne krasote, sem tnaij .-'a	Je vodila proti
)'a je p ezniški postajici, kateder,,, Jl'a Rkoro dve milji odda-
H naselbine.
■staji na l3°ti oroti po-^tlt.a lz moje zamišljenosti Poti 11 |"*tajen jok. Ob prašni 8e(lel-1|>0,(ig male^a bor ovca je stih j'1 ,do^'*ca kakšnih dvanaj Dri uj'j . *n i°kala. Ustavim se ^kaj Ul '*° an^leško vprašam 'i jr]a'v '|0ka. Dekletce pa samo ka. y° ZtTia*a m še hujše zajo-ftlali ]■ Sem opazil, da je val n(>,°Cni kovčeg, ki je poči-fi^ n,le’ oblepljen z listki T° }lliS.e Parobrodne družbe. Mitu ° 'l.° Prepričalo, da je de->'a	V/‘ starega kraja, in
Je prišlo, da bi virn ^(ja Slovenka. Pono-VeH$k0 6p m°je vprašanje slo-hu j0,' eklica hipoma prene 'MlHti a^ m par trenutkov z °čtvii r 1 Usti in začudenimi Wo'6 Vame.
^°kaj0A-mi 2 boječim in napol Drisia /p glasom pove, da je V Amel-PorenJskega k staršem D°staj. 1 °’ l)a očeta ni bilo na ve	Ponjo, in zdaj sama ne
*D	^i- Vprašam jo za ime
8tek> n.e!Ce	molče poda li-
)^sl0va aterem je bil napisan ^lbini 2llanega mi rojaka v na-.. “Nif
žim, <<:, 11e jokaj,” jo potola-^ itl ^,<lz Poznam tvojega pče-'s*-°l)i j^0 mater. Kar z menoj N 11ekaj minutah boš
^eg,	njen mali ročni kov-
^Selbj -ai	mahneva proti
(’U' ^edpotoma sem iz-^i lej.j ‘l so jo starši pred štiri-!( Pustili v starem kraju vi
k-	/
oskrbi stare matere, ki pa je pred meseci umrla. Oče in mati, ki sta se odločila tukaj ostati, sta jo želela dobiti za seboj. Do Pueblo, Colo., je potovala skupaj s svojo teto, tam je ostala par dni, nakar so jo samo poslali naprej. Očetu so tik pred njenim odhodom telegra-firali kdaj pride na postajo tiste naselbine, pa je ni prišel počakat. Potolažil sem jo, da morda oče brzojavke še dobil ni, in tako ni vedel, da pride. Pozneje sem izvedel, da se je prav tako zgodilo. Potnica je dospela pred brzojavko.
Kmalu sva dospela do skromne hišice, kjer sta bivala oče in mati male potnice. Pri zadnjih vratih potrkam in na pragu se pokaže gospodinja; na prstih so se ji poznale lise od barvanja pirhov.
“Kaj pa vi prinašate?” me začudeno vpraša in ogleduje mali kovčeg, ki sem ga držal v roki. Deklica je stala za menoj tako, da je mati ni mogla takoj videti.
“I, kaj,” se zasmejem, “pirhe vam prinašam!” Pri tem stopim na stran in rahlo potisnem deklico pred prag.
Mlada žena za hip presenečena obstane, kakor da ne verjame svojim očem, obraz ji zardi kot sto velikonočnih pirhov, nakar plane s praga, vzame hčerko v naročje in zajoka. Postavil sem kovčeg na prag in se tiho oddaljil. “Moja Minka,” “moja mama;!” sem še slišal polglasno, in tudi jaz sem segel v žep po robec in mu dal nekaj opravka pred očmi.
Drugi dan sem srečal očeta male potnice, ki je hotel na vsak način, da grem z njim na dom po pirhe, šel sem in v resnici sem bil vesel sreče, ki je sijala iz oči vse družine. O gostoljubni postrežbi naših rojakov na zapadli pa itak ni treba izgubljati -besed.
Ko sem se pripravljal, da odidem, pravi gospodinja hčerki: “Tukaj, Minka, ali menda je boljše,, da te začnemo klicati Mary, kakor je tukaj navada, ponudi pirhov stricu, ki te je pripeljal!”
Izbral sem tri pirhe, za vsakega enega, in jim želel vesele velikonočne praznike in vso srečo.
Ze
re učiteljice, nekatere brezbrižne, kakor tarnali pišmeuh, nekatere pa so uslužne, skrbne in prijazne, pravi’biseri svojega poklica. Saj ni lahko biti dolge ure na nogah in streči sitnim, godrnjavim in kislim gostom, ki včasi sami ne vedo, kaj hočejo! Strežajka, ki ima kljub temu za vsakega prijazen nasmeh in lepo besedo in ki postreže tudi najbolj kislega gosta gracijozno in skrbno, kakor bi mati stregla razvajenemu otroku, je v mojih očeh junakinja, tonika za dobro prebavo ter dobrotnica in sireča človeštva.
Strežajka v tem slučaju je bila ena tistih, ki so vredne vsega priznanja in vsake pohvale. Sukala se je med gosti, kakor boginja zdravja, vedrega razpoloženja in dobrega apetita.
Večina gostov se je polagoma razšla, jaz sem bil eden najbolj zapoznelih, in strežajka je odnašala posodo z miz. Pri tem poslu ji je prav vštric mene padla na tla mala čaša in se razbila. Deklica je postavila pladenj z ostalo posodo na .sosednjo mizo in se sklonila, da pobere črepinje. Pri tem ji je polglasno ušla beseda: “neroda!” Ko je par minut pozneje prišla k moji mizi vprašat, če še kaj želim, sem se nasmejal in rekel, da želim samo še izvedeti, odkod je padla slovenska devojka v to restavracijo.
Deklica me je za hip začudeno gledala, liakar se je tudi zasmejala in šegavo dejala: “Pa vi meni najprej povejte, kaj vas je prineslo tu sem! če se ne motim, ste mi pred sedmimi leti pomagali kovčeg nositi doli v Coloradu, ko sem bila prišla iz starega kraja! Hodite za mano, ha? Sicer se pa niste prav nič izpremenili in je čudno, da vas nirem že prej izpo-znaja. Pa kdo bi vas bil pričakoval tukaj!”
Bila je Mary, nekdanja mala Minka. Isti zlati lasje, iste poteze v obrazu, iste oči, samo zdaj je bila v polnem razvbju dekliških mičnosti. Veselo sva si stisnila roki. Nisem je hotel in i delu zadrževati, vprašal sem le, kdaj bi se lahko kaj več pogovoril z njo.
“Ob štirih bom prosta in grem domov.”
“Smem priti, da vas spremim?”
“Seveda, prosim, tudi mati bo vesela vas videti!”
Mary s svojo materjo je stanovala približno dve milji ven iz mesteca med cvetečimi sadovnjaki. Izvedel sem, da se je njen oče ponesrečil v premogovem rovu v Coloradu, nakar sta se z materjo preselili v ta kraj, kjer sta imeli neke daljne sorodnike. Mati je tu in tam pomagala sosedam pri hišnih delih, proti koncu poletja in v jeseni pa je bilo dovolj dela pri sadju. Mary pa je dobila službo strežajke v mestni restavraciji, kjer so bili zadovoljni z njo in so jo prilično dobro plačevali.
Dve milji dolga pot pod cvetečimi jablanami mi je bila mnogo prekratka. Kdor je že kdaj hodil ob strani lepega dekleta, ko je duhtela pomlad in se mu je rožno nadahnjeno jabolčno cvetje vsipalo na pot, kakor lepe snežinke, bo razumel.
“Mrs. K., hčerko sem vam pripeljal in po pirhe sem prišel,” sem pozdravil Marino mater, katero sva našla sedečo in čitajočo pri mizi pod košato jablano poleg skromne hišice.
Žena si popravi naočnike, začudeno pogleda, nakar vzklikne : “Oh, glejte ga no.! Ne vem koga bi bila prej pričakovala kot vas! Ampak, verjemite, da ste prav tako dobrodošli, kakor takrat, ko ste mi prvič pripeljali hčerko domov.”
Sedla sva k mizi, na katero je igravo priletavalo jabolčno cvetje. Gospodinja se je oprostila, stopila v hišo in prinesla nekaj prigrizka in pijače.
“Ti pa,” se je obrnila k
m
Mary, “glej, da preskrbiš pirhe!”
Mary se je nasmejala, odšla in se čez par minut vrnila s peharjem pestrih pirhov, med katerimi je bilo namešanih tudi nekaj rumenih in rdečih jabolk, ki so ponos tistih krajev. Izbral sem si tri pirhe, da se lepa navada na opusti.
Pogovarjali smo se precej pozno v lep večer, nakar sem se poslovil, da odidem v mesto. Mary me je nekoliko poti spremila, potem sem jo jaz nekoliko časa nazaj spremljal, da bi je ne bilo strah. To še je ponovilo ne vem kolikokrat, ker je bila pač pomlad in se je jabolčno cvetje vsipalo z dreves. Končno sem pa le sam odšel v mesto.
*
Potem me je usoda zopet nosila sem in tja po deželi. Včasi se mi je nekoliko nasmehnila, toda večkrat me je obsipala z bunkami. Pa se človek na Vse privadi in si še včasi domišlja, da je življenje res lepo. ,
Minilo je zopet sedem let, in neko pomladno nedeljo, malo po veliki noči, sem se odločil za izlet v malo premogarsko naselbino kakšnih 150 milj vzhodno od Clevelanda. Izgovor je bil koncert tamkajšnega pevskega društva, toda v glavnem sem šel z namenom, da vidim moje tamkajšne prijatelje in znance. Po koncertu sem z družbo tovarišev sedel v senci ozelenelih topoli pri eni primitivnih miz poleg dvorane. Pogovarjali smo se o vsem mogočem, kadili in lomili prohibicijo.	|
Pa je slučaj nanesel, da me je neki znani rojak od druge mize glasno poklical po imenu. Komaj sva izmenjala par besed, ko se od ene.sosednjih miz približa mlada ženska in mi ponudi roko: ‘‘Oprostite,, slišala sem vaše ime in sem vas takoj izpoznala. Seveda si nisem mislila, da bi vas srečaJa tukaj. Saj boste menda tudi vi še poznali Mary • iz Colorada in Washingtona !”
Pozdravila sva se kot stara znanca, nakar me je povabila k svoji mizi, kjer mi je predstavila svojega moža, ter povedala, da sicer ni Slovenec, vendar pa Slovan, Čeh, s katerim sta se bila seznanila že v Wenatchee. Zdaj vodi dobro uspevajočo popravljalnico avtomobilov v eni sosednih nasebin. Kadar je prilika, radi obiščejo kakšno slovensko prireditev. Možu je povedala na kak način se poznava iz Colorada. Kmalu smo bili vsi trije v živahnem pogovoru. Mala triletna Mary pa je gledala zdaj enega zdaj drugega in se smejala, kadar smo se smejali mi. Vprašal sem po materi starejše Mary.
“Hvala, zdrava je in Čvrsta in dopade se ji v teh krajih. Ostala je danes doma, kjer pestuje enoletnega Vencelna.” Naročil sem pozdrave zanjo, nakar sem šaljivo pripomnil, da mi je žal, ker to pot ne morem računati na pirhe.
“Kdo pravi, da ne?” se zasmeje mlada matij stopi ‘k avtomobilu, izvleče pleteno košaro in da mali Mary tri pirhe, z naročilom, da jih izroči “stricu.”
“Na, tie,” mi je deklica smehljaje nudila pestre pirhe, katere sem spoštljivo sprejel, stisnil ljubki devojčici svetal novec v ročico, dvignil jo na mizo in jo poljubil na čelo, preko katerega so silili zlati laski. Dekletce je zardelo in steklo preko mize k materi.
“Hvala, Mary!” sem dejal in moja zahvala je bila namenjena obema.
Kmalu nato se je družina odpeljala z avtomobilom. Par ur potem sem se že tudi jaz vozil z vlakom v nasprotno smer.
bo izlegel krokodil. Pa naj se, saj ne bo prvič, da bom imel opraviti s krokodilom, človek se vsemu privadi. In dončno ne verjamem, da bi me mogel spraviti v slabo voljo mlad krokodil zdaj, ko se je v deželo prismejala božanska pomlad, ki nas bo kmalu obsula z duh-tečim jabolčnim cvetjem. -------------o------
Iz urada gl. tajnika JSKJ
BOLNIŠKA PODPORA IZPLAČANA MESECA FEBRUARJA 1935
SICK BUNEFIT PAID DURING THE MONTH OF FEBRUARY 1935
(Nadaljevanje.)
Sedem let potem me je pot privedla v krasno mestece Wenatchee v državi Washington. Bilo je že po veliki noči. pa še vedno v sezoni pirhov. Saj je znano, da sezona pirhov traja še teden ali dva čez veliko noč. Sicer pa nisem mislil na pirhe, ko sem se vozil po vzhodnem pobočju Cascade gorovja, kajti dolina pod menoj je bila kakor nalita z mlekom. Tam goje najfinejša jabolka v Zedinjenih državah in jablane so bile pravkar v najlepšem cvetju. Kaj tako čudovito lepega se malokdaj vidi in nikdar ne pozabi.
V mesto sem dospel, ko se je že mračilo. in dasi sem imel tam med obširnimi sadovnjaki nekaj 'znancev in prijateljev, jih nisem hotel nadlegovati pod noč, ampak sem si poiskal prenočišče v čednem hotelu. Drugi dan bo nedelja in popoldne bo čas za obiske, sem si mislil.
Nedeljsko jutro, kolikor mi ga je pustil moj zaspanec, sem porabil za ogledovanje mesteca in najbližje okolice. Opoldne pa sem stopil v restavracijo, ki se je odlikovala po izredni čistoči in praznični vedrini. V vazah po mizah so duhteli šopki španskega bezga. Strežajka, ki je prišla k moji mizi po naročilo, je bila tako nevsiljivo prijazna kot samo pomladno jutro. Nekaj kreditov k temu so nedvomno prispevali tudi njena brhka hoja, vitka rast in jasen obraz, ki je sličii jabolčnemu cvetu. Sem pač bil v mestu jabolčnega cvetja in ta primera je najbolj logična.
V restavracijah Amerike in menda sploh vsega sveta sreča človek strežajke in strežajke. Nekatere so resaste, kakor sta-
Dr. št. Ime	Vsota
Lodge No, Name	Ain't
150 Johanna Marolt 			 37. (K)
155 Joseph Perhaj 		12.50
155 Nick Glogovšek 		29.00
155 Andrew Peternel 		27.00
159 Mary Jaklovich 			 14.00
108 Steve Potočnik 			 27.00
168 John Kos 			 10.00
108 John Yakopich 			 6.00
168 Frank Yenko 		29.00
175 Jennie Slivsek 		........ 23.00
175 Joseph Laurich 			 18.00
175 Anton Penko 			 8.00
175 Fred Tratar 			 32.00
175 Antonia Potepan 			 26.00
179 Luka Povich 			 15.00
179 Ralph Kukulan 			 28.00
190 Enima Lind 			 42.00
203 Frank Sokol Sr		........ 15.00
209 Frances Smaila 			 15.00
227 Sophia Nickler 			 11.00
Skupaj-Total 			$3,270.17
Društvo št. 94: Laurence F. Pctrovic 3(3998, William Hoffmeier 30999. Društvo št. 106: John IJrsic 37000. Društvo št. Ul: Frances Hren 37001. Društvo št. 112: Charles Strazishar 37002.
Društvo št. 114: Michael Evenocheck 37063.
Društvo št. 120: Mary Strukel 37003, Jennie Popesh 37004.
Društvi^	št.	134:	Annie Neronde
37005, Amelia Fortuna 37000.
Društvo št. 138: Frank Komerinsky 37007.
Društvo št. 154: Branislav Ustaszew-ski 37008.
Društvo št. 166: Stella Phillopsch
37009.
Društvo	št.	180:	Charles	Kotnik
37010, Anthony J. Leskovec 37011. Društvo št. 186: Frank J. Poje Jr.
37012.
Društvo št. 192: John Erchul 37013, Edward Kern 37014, Louis Zgonc 37015, Anthony J. Kukar 37016, Charles Matson 37017, Joe J. Spitz-nagle Jr. 37018, Leo Sundgren 37019.
Društvo št. 196: Thomas R. Carroll 37020.
Društvo št. 198: Frank Hiti 37021. Društvo	št.	221:	Theresa	Shanta
37022, Ephraim C. Mower 37023, Charles Shanta 37024, John Stephen-skv 37025, Joseph Morris 37026.
Društvo št. 222: Cyril Kumar 37027, Mary Skrabec 37028.
Društvo št. 227: Gregory Giardini
37029.
Društvo št. 228: Francis D. Brubach
37030,Andrew Corrigan 37031, Francis T. Holub	37032, Harry L.	Roberts
370.33, Joseph Sherosky 37034, John Sturga 37035, Paul W. Tomiczek 37036, Joseph Yusko 37037.
PODPORA IZPLAČANA IZ SKLADA ONEMOGLIH MESECA FEBRUARJA 1935
DISABILITY BENEFIT PAID DURIMi THE MONTH OF FEBRUARY, 1935
Dr. št. Ime	Vsota
Lodge
No. Name	Amount
* Feb. 7
3 Anton Ajster ..................$	11.67
3 Mary Kastigar ................. 11.33
11 Katarina Pezdirtz .....:...... 13.34
21 Asesment za Frank Boben.. 5.62
22 Max Smilanic ................. 14.33
25 Mary Horvat ..................... 3.33
25 Ursula Kotze  ................... 11.00
25 Frank Kozar .................... 11.33
33 Peter Jeram .................. 11.34
33 Terezia Demsar .................. 5.33
40 Vincent Seslar .................. 7.67
40 Louis Pogaljen ................  11.33
40 Mrs. John Istirjic.............. 23.67
40 Joseph Kostrevc ................ 11.67
40 M’|,tt Regina ................... 8.67
44 Matt Usnik, .................i.	7.00
50 Frank G. Tassotti.'............. 15.33
50 .Anton Starin ................ 49.00
57 Asesment za Josephine
Kosica ......................... 12.62
66 John	Ktemencich ............. 31.00
66 Steve	Smrekar ...............  11.00
79 Karl	Kostelic ............... 20.00
154 John	Peloza .................. 10.00
200 John	Vidmar ................. 11.33
200 Jack	Golob ................ 11.00
200 Matt	Vertnik  ................ 2.67
Feb. 21
1 Stanislav Vesel ................. 9-33
1 Louis Moravitz .................. 60.00
1 George	Butarac ............... 7.00
1 George	Barich ............... 10.00
12 Agnes Murovic .................. 13.00
15 Frank Tekavec ................... 9.33
22 Joseph	Mavretich ............. 20.00
40 Mihael	Kotar ................ 11.33
45 Anton Struna ................... 10.00
45 George	Volkar ............... 10.00
45 Amelia	Golc .................. 9.67
57 Paul	Kosica .................. 9.00
6! Anna	Pozek ................ 1().(K)
61 John	Lukanic ................ 10.00
64 Matt	Ozanich .............. 17.07
85 Frank Derganc .................. 26.67
118 Joseph Frlan ................... 20.33
122 John Lisac ..................... 12.33
125 Jacob Geržina .................. 10.00
128 Joseph Skull ................   •	8.00
132 Louis Sedmak ................... 10.00
175 John Cekada .................... 10.00
1.98 Martin Zalar ................... 9.00
Skupaj-Total ................. $665.24
Društvo št. 30:	Joseph Bradacli
35200.
Društvo št. 36:	Michael Liljak
35014, Milka Liljak 35013.
Društvo št. 37: Mary Prijatalj 9407, Frank Prudič 26260, Anton Prijatelj 2291, Anton Turk 27706.
Društvo št. 44:	Andrew Serjak
21459.
Društvo	št.	52:	Rosie Pouch	32576.
Društvo	št.	70:	Frank Jurca	23549,
Joseph Pavlak 22739.
Društvo št. 71: John Sedaj 34281, Jacob Trcek 34582, John Velkavrh 33940.
Društvo	st.	76:	Mary Zaletel	B-391.
Društvo	št. 92:	Ursula Setina	27006,
Joseph Boštjančič 28485, Louisa Bau-cher 31348, George Grahovec 18432, Mary Gutnik 29376, Frank J. Gospodaric 26898, Rose Yagodnik 31620, Mary Kwaisgroch 33084, Joseph Kuhar Jr. 32114, Antonija Paskvan 26900, Joseph Poskvan 32907, John Primc 26118, Rudolf Princ 275,33, Josephine Bayer 31401, Anton Sustersich 26733, Mary Sprajcar 27007, Jennie Zupancich 20905, Anna Wanagaitis ,35885, John Brozman 33391, Joseph Boštjančič 33398, Johanna Boštjančič 33401, Victor Boštjančič 36732, Louis Baucher 33393, Frank Gutnik 33392, John Levstik 36537, Rose Levstik 36536, Angelo Mohoroc 33399, Antonija Šušteršič 33553, Anton Zupančič 33400, Ignatius Strojin 35558, Mary Boštjančič B-496. Društvo št. 104: John Vodnik 34327. Društvo št. 120: Frances Kotchevar 36964.
Društvo št. 121: Ivan Percic 34870. Društvo	št.	132:	Daniel	Jazbec
28855.
Društvo št. 133: Lucija Rosandieh 32228.
Društvo št. 143: Tom Rihtarič 23909. Društvo	št.	152:	Frank	E. Riffel
31384, Rudolf	Riffel	36480.
Društvo	št.	160:	Anton	Traven
25360.
Društvo	št.	162:	Marija	Potočnik
25879, Frank Potočnik 25775.
Društvo	št.	167:	Mary	Crosetti
32986.
Društvo	št.	170:	Anna	Sustarieh
26224.	’
Društvo	št.	171:	Joseph	Bukovac
26724, Mary Mavrovich 26836, Helen Bukovac 34391.
Društvo št. 201: Joseph A. Nedbalski £■8009.
Društvo	št.	222:	Elizabeth A.
Schultz 33022,	Frank Victor	36116,
Edwin Gominiak 35125.
Društvo št. 224: Katherine Popish 32981.
1’rcmembe zavarovalnin Changes of Insurance
Društvo	št.	I:	Iz	$500 na	$1000,
Rudolph Majerle 36934.
Društvo	št.	5:	Iz	$500 na	$1000,
Margaret Erchul 36942.
Društvo št. 116: Iz $500 na $1000, Frances Kern 36901, Julia Kern 36962.
Društvo št. 202: Iz $500 na $1000, Annie Putz 36970.
Društvo št. 205: Iz $500 na $1000, John Pankiewicz 30971.
Društvo št. 223: Iz $500 na S1000, Pero Vukmerovich 36494.
Prestopili — Transferred Od št. 2 k št. 1: Agnes Hutar 36693. Od št. 184 k št. I: Ernest A. Dargis 36439.
Od št. 2 k št. 5: Margaret Knapp 33179.
Od št. 201 k št. 21: Adolph M. Anzich B-422, Mary Anzich B-540.
Od št. 199 k št. 22: Viallie Tozzie 33099.
Od	št.	224	k št. 78:	Philip Botz
30684, Staffie Schearer 23772, Emma Botz 23771, Frank Botz 27061.
Od	št.	61	k št.	108:	Anna Hren
36277.
Od št. 80 k št. 111: Anton Baraga
15963.
Od	št.	I	k	št.	120:	Anna Nosan
30585, Mary Peshel 31965.
Od št. 150 k št. 137: Angeline Mar-sich 30962.
Od št. 29 k št. 180: Angeline Zupanc 21761.
Od	št.	1	k	št.	184:	Louis Zgonc
36624.
Od št. 20 k št. 192: Joseph Germ 25990, John Pike B-288.
Od št. 94 k št. 193: John Bartel 24369, Rose Bartel 31904, Jennie Bartel 26743, Christina Kobal 30007.
Od št. 1 k št. 200: Frank Baltich 34943, Mary Baltich 34942.
OJ št. 33 k št. 221: Frank Jeran 20332.
Umrli — Died
Društvo št. 2: John Marolt 34960. Društvo št. 6:	Andrej Tomazin
34459.
Društvo št. 16: Mary Silbert 8589. Društvo št. 31: Martin Jerina 19216, Frank Zetko 35270.
Društvo št. 37:	Ivana Zakrajšek
11781.
Društvo št. 47:	Jacob Mishmash
33532.
Društvo št. 50:	Josefina Orosch
33799.
Društvo št. 52: Ignac Gros 3181. Društvo št. 66: Jacob Kapelle 26265. Društvo št. 76: John Derchar 33842. Društvo št. 87: John Lesar 34842. Društvo št. 145: John Yuhas 36756. Društvo št. 190:	Kristina	lakshe
25041.
Društvo št. 223: Savo Kojcieh 36019.
Odstopila — Withdrawn Društvo št. 182: Katherine Qracan 34084.
Od takrat zopet poteka sedem let, toda za ponovitev sedemletnih pirhov ni izgledov. Ali pa morda dobim za pirhe jajce, katero je znesel sedemletni petelin in iz katerega se
Novi člani načrta “B”
New Members in Plan “B”
Društvo št. 3: Jennie Vidrich 37038. Društvo	št.	25:	Agnes	Urbaniji
37039.
Društvo št. 37: Olga Ovsek 37040. Društvo	št.	40:	Rudolph	Ocepek
37041.
Društvo št. 43: Helen Koich 37042. Društvo št. 01: Edna Pezdirc 37043. Društvo	št.	69:	Alex V.	Waitkus
37044.
Društvo	št.	132:	Anthony	J. Noda
37045, Joseph A. Noda 37046.
Društvo št. 170: Alice Vesel 37047. Društvo št. 180: Charles J. Lausche
37048.
Društvo	št.	184:	Charles	Grahek
37049.
Društvo št. 186: Bertha Marie Starman 37050.
Društvo	št.	203:	William	Stavor
37051.
Društvo št. 205: Margaret S. Hulpa
37052.
Društvo	št.	222:	Julia L.	Bozich
37053.
Društvo	št.	228:	Charles	Matus
37054. Mary Oset 37055, Mary K. Sim tnons 37056, Joseph J. Yohman Jr 37057.
Novi člani natrla “C”	(
New Members in Plan “C”
Društvo št. 41: Marie Fink 37058. Društvo št. 110: Amelia Dolinshek 37059, Anthony R. Otonichar 37060.
Društvo št. 131: Daniel J. Predovich 37061.
Društvo št. 184: John Anzich 37002.
Zopet sprejeti — Reinstated Društvo št. 15: Joe Stofac 28525. Društvo št. 21: Frank Udovich 4835, Ignatz Mrse 22265, Kate Mrse 28994. Mary Mearsha 33111, Frank P. Škrbina Jr. 35872, Ignac Mearsha B-547.
Društvo št. 26: John Koller 25917, Ivan Ogrinc 1800, Henry J. Jevnikar 35475, Anton Cankar 33261, Sidonija Salamunec 34770.
Društvo št. 29:	Angeline Medved
35549.
Društvo št. 37: Victor Krainc 35967. Društvo št. 44: Vincent H. Lauter 27324, Mary Weiman 32521.
Društvo št. 50: John Orosch 338(H). Društvo št. 71: John Stinicic 19716, Jacob Jerina 33937, Edward Fatur B-286, Frances Powell, B-358.
Društvo št. 72:	Martin Vrtačnik
25434.
Društvo št. 75: Paul Kerpan 3003, Frances Kerpan 12765.
Društvo št. 103:	Frances Mesec
21493, Alvina Perusek 31043, Angeline M. Peirnat 32226, Frances Debelak 17199.
Društvo št. 109: Mary Hren 11029, Ana Pocrnich 35044, John Hren 35205. Društvo št. 110: Joe Mohar 34332. Društvo št. 127: Antonia MacDonald 29751.
Društvo št. 128:	Fabijan Karich
22056, Katarina Karich 22039, Rudolph Špehar 35524.
Društvo št. 132:	Anna Tomsich
27422, Anton Tomasich 22158, Frank Orazem 35252, Frances Orazem 34887, John Sterlekar 36233.
Društvo št. 141: Fred Pucell 17803. Društvo št. 154:	Frank Jaklich
35564.
Društvo št. 160: Josip Boh 7446, Anton Bubnič 34383.
Društvo št. 164: Margaret Krynak 29951.
Društvo št. 170: John Pavjich 27598, Anton Alaljevac 16808.
Društvo št. 182:	Rose Majeska
28921.
Društvo št. 183: Joseph Barcarolo 36627, Frank Tičar 34(X)7.
Društvo št. 180: John Koren. 28887. Društvo št. 188:	Frank Oberstar
31507.
Društvo št. 192:	John Buncich
30111.
Društvo št. 201: Corinne I. McKee 30050.
Društvo št. 213:	Mary J. Ziants
31614.
Suspendirani — Suspended
Društvo št. 1: Frank Jerich 35540. Društvo št. 2: Mary Perushek 31974. Društvo št. 12: Antonia Stajduhar 21037.
Društvo št. 26: John Tomažič 35585, 'Michael Turk 34485, Joseph Varoga 34772.
PREMEMBE V ČLANSTVU
ZA MESEC FEBRUAR 1935
CHANGES IN MEMBERSHIP FOR FEBRUARY, 1935
Odrasli oddelek—Adult Dept. Novi člani načrta “AA”
New Members in Plan “AA” Društvo št. 2: Leonard Klun 36974. Društvo št. 16:	Pauline Sinkovich
36975, Pauline Selan 36976, Vincent Selan 36977.
Društvo št. 20:	Ann Ravnahrib
36978.
Društvo št. 26:	Margaret Pogačar
36979, Johanna Medved 36980, Peteri Medveš 36981.
Društva št. 29: Matilda Vehar 30982. Društvo št. 31: Anna Sadar 36983. Društvo št. 35: Mary Vicic 37064, Jennie Vicic 36984, Josephine Snyder 36985.
Društvo št. 40: Victor Verina 36986, Joseph G. Beltz 36987.
Društvo št. 41: Joseph Fink 36988. Društvo št. 44: Joseph Ujcich 36989. Društvo št. 45:	Marshall	Spencer
36990.
Društvo št. 49: Francis J. Franko
36991.
Društvo št. 64: Christ Kirkeby
36992.
Društvo št. 06: Stephen Russ 36993, John F. Trzcinski 30994, Edward Wit-czak 36995.
Društvo št..71: Victor Gruden 36996. Društvo št. 75: Cecelia Pretnro 36997. r '
PREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC FEBRUAR 1935
CHANGES IN MEMBERSHIP FOR FEBRUARY, 1935
Mladinski oddelek—Juvenile ( Department
Novi člani — New Members Društvo št. 26: Johanna Medved 14188, Peter Medved 14189, Sylvia Medved 14190.
Društvo št. 27: Betty Ziinbo 14191, Dorothy M. Zimbo 14192.
(Dalje na 8, strani)
m	S
FR. MILČINSKI:	^
f.ffi	$
I	MUHOBORCI	I
m	i
kal	^
(Nadaljevanje)
“Pomirite se, gospod župan, prosim vas, sedite. Tako stvar je treba cisto mirno, hladnokrvno preudariti. Na sodnijo ste bili že klicani?”
“Ne! Saj še ne vedo, da sem ga jaz. Le vi to zdaj veste, gospod doktor, in Janko Podržajev seveda, pa ta ni še nikomur povedal, mislim. Zdravnik mu je prepovedal govoriti . . . Včeraj zjutraj sem bil pri njem, govoriti nisem mogel z njim, njegova mati je bila zraven, toda znamenje sem mu dal: kazalec sem položil na ustnice, naj molči, pa me je razumel in z očmi pomignil, značajen fant je — in saj ga rad odškodujem, pošteno, bogato. Le v ječo ne!”
“Ali jc sodna komisija že bila ga zaslišat?” je vprašal dr. Gad. “Še ne! Ali vsak hip lahko pride. Zdaj — prav to bi vas rad vprašal, gospod doktor. Ali mora Janko sodniji povedati resnico, ko bo vprašan, ali lahko reče, da ne ve — noč je bila temna, udarjen je bil odzadaj itd.”
“Ne gre drugače, kot priča mora govoriti čisto resnico, sicer sam zapade ječi.”
Ubogi župan si je brisal pot s čela.
“Kaj pa, gospod doktor, ali bi ne šlo tako, da Janko kratko* malo reče: Nočem povedati, kdot me je. — Kdo ga more siliti, da govori, ako noče!”
“Pač, pač, lahko se ga sili, z zaporom do šestih mesecev. — Saj v sorodu ali svaštvu ni z vami?”
“Ne!”
“Potem mora pričati. Nerodna stvar, nerodna . . . Toda kar bo mogoče . . . Prošnjo za pomilostitev nazadnje tudi lahko ravnava — morebiti se vam kazen izpregleda ali vsaj izpremeni v denar. Škoda, da je naša stranka ta hip zopet v opoziciji, drugače bi sam govoril s pravosodnim ministrom-! Škoda! — Le pomirite se, gospod župan, vse, kar bo mogoče . . . Sicer pa — kdo je oni, ki ste ga — ki je poškodovan?”
“Podržajev Janko, upokojenega nadučitelja, našega tajnika sin. Morebiti se ga spominjate, tisti mladenič: vam nasproti je sedel takrat po volilnem shodu.”
“Pa ne tisti pravnik, čeden, prijazen mladenič — pel je . . .” “Da, tisti!”
“Tisti! Revež! Zdaj mi pa ni jasno . . . Povejte, gospod župan: kaj pa je mladi mož pravzaprav iskal ponoči pa vašem dvorišču? Ali morebiti stanuje pri vas?”
“Nič, prav nič ni imel opravka na našem dvorišču. Zato si je kolikortoliko sam kriv poškodbe! Kaj je iskal ponoči okoli naše hiše, ni težko uganiti: Julko je prišel klicat, 'mojo hčer — zn njo lazi, čeprav ve, da tega ne trpim. Zgodilo se je pod njenim oknom; pobiral je kamenček — tako sodim — da ji ga vrže v okno. Jaz sem pa mislil, da je kdo od Smerajčevih ali Civ-hovih . . .”
Dr. Gad. je pomislil.
“Čujte, župan,” je rekel dr. Gad. “jaz ne poznam razmer, zato ne svetujem, ampak le vprašam. Ali je izključeno, gospod župan, ali je izključeni, da bi vaša gospodična hčerka se poročila s tem Podržajem? Vprašam zato: ako postane poškodovanec vaš zet, potem mu ni treba več pričati zoper vas, lahko se ubrani pričevanju. Tako bi ostala vsa stvar nerazkrita in pokopana.” Zupan je počasi in globoko zasopel.
“To . . . to ... to si moram šele premisliti.”
“Gotovo, gotovo!” je pritrjal dr. Gad. “To morate sami preudariti — jaz ne poznam razmer! In saj ne gre zgolj za vas, gre (udi za srečo drugih, kaj ne!”
“O,, če bi vedeli, kako je pri nas doma!” je vzdihnil župan. “Tciej dobro si premislite vso stvar in pri kosilu se pomeniva naprej! Vlak gre tako šele ob treh, zdajle je enajst . . . torej na svidenje ob pol eni!”
Zupan se je poslovil in je šel. Tako je bil razburjen, da je komaj našel vrata.
Vsei mu je vrvelo po glavi. Najraznovrstnejše misli so se mu križale, — kako naj potem mirno preudarja! Da bi njegova hči in edina dedinja kar tako, na prazne roke. se poročila z mladini človekom, ki nič ni in nič nima — to vendar ne more, to ne sme biti! Na tako domačijo vsak čas dobi lahko zeta z doto šest-desettiseč kron ali z letnimi dohodki šesttisoč! — Ko je pa župan tako računal, se je spomnil besed, ki jih je nekoč po končani komisiji pri prijateljski malici izpregovoril luški sodnik: “Pri nas na kmetih,” je rekel, “se ne moži dekle s fantom, ampak grunt z doto; človek je postranska) reč, se šteje kot pritiklina grunta — kot “fundus instructus.” Pa so tudi zakoni po tem!” Srečal je sodnega predsednika in se mu odkril. Švignilo mu je skoz možgane: “Morebiti te bo tale sodil, ko boš tožen zaradi težke telesne poškodbe.” Ta misel mu je bila neprijetna in hotel je hitro mimo.
Toda gospod predsednik ga je kar ustavil in se mu sila prijazno smejal: “Kaj pa vi tukaj, župan? Kaj je novega? Ali ste pridno hodili na lov?” -— in vkupe sta šla do sodnije. Tako visok gospod in tako prijateljsko govori z njim! Naj pa pride obtožba in sodba, noben boljši človek ga ne bo več pogledal, Civha in Smerajec, ta dva mu bosta vrstnika. — Ne, zaprt pa ne, te sramote na noben način!
Pred sodnim poslopjem so cesto pometali kaznjenci. Oblečeni so bili v tisti gnusno okorni kaznilniški kroj; nekateri so povešali glave in skrivali obraze — ali bo tudi on kdaj med njimi? Ne, ne, ne, to ne sme biti! Ce ga doleti1 zapor in še tako kratek, zanj bi ne bilo več sreče! In za ženo in hčerko tudi ne! — Uboga Julka! Kot kaznjenec si bo seveda lahko izbiral med zeti! Kar trgali se bodo za to čast! — S sijajnim zetom ne bo nič . . .
liiko je polagoma pričel tehtati manjše izmed dvojnega gorja; to manjše gorje, je bil Janko Podržaj kot zet.
Ko je pa bil tako daleč, že je zalotil sam sebe pri prijazni misli, kaj bi rekla njegova ljuba Čopka, ko bi ji razodel, da ji ne brani možitve s fantom. Kako bi bila vesela ta revica, kako hvaležna! Slednjič bi Se vrnili zopet radost in sreča v hišo, kjer se zdaj šopirijo le vzdihi, solze, čemerni pogledi. — Žena se ne bi proti vila, ko bi ji povedal resnico, pravi vzrok . . . Kak obraz bo neki delal tajniki Kar tako mimogrede bi mu omenil: “Ti, tajnik, kaj sem hotel reči — ali si že slišal: Moja Čopka se poroči z onegavim onem, saj ga poznaš, s Podržajevim fantom.” Pipa mu bo padla iz ust, dedcu!
(Dalje prihodnjič)
filaž Jurko:
.
Moje dogodivščine
CESARSKI DVORNI LOVEC
Priporočil sem se usmiljenim bogovom in sem s tovarišico puško in priborom krenil proti solčavskim vrhovom. Orožni list in lovska karta sta mi bila seveda tuja pojma. Sem pač trdno zaupal v božjo pomoč, v lastno brihtnost in podjetnost ter v preizkušeno osebno moč.
Po cesti hoditi mi pač ni kazalo, saj čemu bi potem bile steze in grabe? In tudi po ovinkih se nekam dospe. Pd kako lepo je sredi božje prirode zjutraj zarana potovati bos! Še preden se v gozdu kos oglasi. Ko pa solnce že vroče pripeka, je prijeten počitek v senci. Ko se slednjič hlad spušča na doline, se da pametno premišljati o novih načrtih. In ko prisveti fantovsko solnce, je! varna pot in lovska kri oživlja v vsej svobodi. Razdejana puška je spet sestavljena in z naboji nabasana. Srnjak vneto dvori svoji izvoljenki, ne zanima ga lovec. Tedaj tudi meni ni bilo do tega, da bi motil srnjaka, vleklo me je v višine h kozobrademu gamzu. Med potjo sem seveda vabil gozdne jerebe, marsikateri izmed njih se mi je odzva! —in nikdar nikomur več. Tu-intam sem se oglasil pri prijatelju in si mimogrede odpočil. Domač založok in požirek vina sta mi iznova razgrela.moč in po veselih pesmih sem bil prepoln korajže.
Društvo št. 184: Dorothy M'® ards 13535.
Suspendirani — Suspend™
Društvo št. 9: Theresa StruceB,]| Društvo	št.	12:	Robert	J-
'1241-s-	M	H'
Društvo	št.	21:	Joanne	N1,
13103, Richard J. Hock 131°2._ „ Društvo št. 30:	Theodor
8693, Anna H. Prebil 8633.	*
Društvo št. 39: Vilko Marinič«
Dragica Turk 2428.	a
Društvo št. 42: George Pech®
Društvo št. 66: John Rus 35!S • Društvo	št.	70:	Frank	Be
3319.	§
Društvo št. 71: Anna Ufbas Valentine Pirc 12563.
Društvo št. 86: John A. ^^eCte( Društvo št. 101:	Henry J- J
5880.	T#
Društvo	št.	104:	Jean	o-
13047, Martin M. Tomich 1304t>. ; Društvo št. 109: Julia ^erj'n!ci,e( Društvo št. 120: Frances K«11 3022.
Društvo št. 121: John Patrick Katherine	Percich	3910.	m
Društvo št. 171:	Mary
10718, Mary Mavrovic 8193.	.(
Društvo št. 222: Elizabeth Go'
13645.	.
Prestopili — Transfer*-®}
Od št. 224 k št. 78: Walter i>cl 13051.	R(
-Od št.	1	k	št.	200: John °'
9635, Frank Baltich Jr. 6883.
Črtana — Expelled Društvo št. 94: Elza Cuk 34^
Pozdravi iz New York
Ko zapuščam Ameriko na P‘ Champlain, najbrže /.a ved1 ’
potom še enkrat pozdravljam t
;:.r.a v St. Louis, Mo., tir sV“Ju tsl.ie in znanec v Salida in dr državi Colorado. Želim vst**V 6a:.ov in veliko sroče in upam, mnogimi vidimo v starem klicem: pozdravljeni in na sV jjti Na tem mestu sc htčem za*1V,(,„ cti rt .jaku Lea Zakrajšeku v N „ ltu za njegovo prijaznost in vj1 strer.bo, s katero smo vsi nj<'8	^
niki, in nas je deset na tem jj( Champlain, zelo zadovolji'*-Zakia.išek se res potrudi za sVsClj i>lke in zato ga priporočam ■ jalccm, ki potujejo v stari rjj< Rulcr. sem, da bodo tudi d' u'\slri< tako zadovoljni z njegovo I kakor je naša skupina.
________________ANnvj^lx
VOZNI KED PARNI#0'

i
Če sle namenjeni v stari « poletje, se vam nudijo slede0 Dar niki:	re
4. maja —Champlain, na.
10. maja —Bcrengaria, na C*
11. rhaja —Paris, na Havre 17. maia —Saturnia, na Trst
17. maja —Europa, na Breme „(
18. maja —Ilc de France, na,h0tir?fl. ,1
24. maia —Majestic, na Che>^rf
25. maja —Champlain, na 25. maja —Ko.\, na Genovo
28. maja —Bremen, na Brerf> j/1 30. maja —Bcrengaria, na 6 ^
1. junija—Conte Grande, 5.^6.
7. junija—Normandie, na ^ q(P G. junija—Cente di Savoia.	,,
15. junija—Champlain, na yfLtfPf%,
19. junija—Bcrengaria, na C (
'22. junija —Normandie, na S
29. junija—Britannic, na 29. junija —Cente di‘Savoia, najj9#
29. junija —Ilc de Francev na
30. junija—Europa, na Breine 3. julija —Saturnia, na ^lSLavr<
5. julija	—Champlain,	na	**^
5. julija	—Bcrengaria,	na	c	,
(i. julija	—Bremen, na	Bretf1	. ^
9. julija —Rex, na Genovo .f ^
10. julija —Normandie, na J* jjoii' „ ’
11. julija —Aquitania, na ^
20. julija —Ilc de France, >ia d? » \ Za vsa nadaljna pojasnila ^ v L
L-"’-t, potnih listih itd. se ti * i W
L E O ZAKRAJ b. ,
General Travel	Service.	^
302	Eas*. 1""* St.. New	\’
:=  %
.ISK0VI1® ;
od	najmanj^	J, ^
do	največje **	,
DRUŠTVA	§
in posamezoi1' % izdeluje lično moderna s*0" venska unijska tiskaj 1
Ameriška Domovin®
6117 ST. CLA1R avr ' CLEVELAND,OH‘^
Tako sem polagoma srečno dospel k cilju, ko se snidem s Pečovnikom. Povabim ga na mal prigrizek, razložim mu načrt. In se mi pridruži kot zaveznik, ki mi je bil zelo dobrodošel. Svoje dni je bil zaprisežen lovec, a vztrajati ni mogel dolj/o, postal je spet divjak.
Dogovorila sva se. Jaz bom Cesarski dvorni lovec, z Dunaja poslan v oglede. Slovenskega govora seveda ne smem znati, zato mi bo Pečovnik tolmač.
Solčavski kmetje so bili sko-ro vsi lovci, vsak je imel risanko, zato divjadi nikomur drugemu ni privoščil rad.
Kreneva k Robanu v kot, tam je bilo gamzov obilo in tudi bi se tamkaj dobilo kaj pod zobe. Dan se je nagibal, ko sva vstopila. Hiša., je bila polna rokodelcev, s koroške strani so bili prišli v štero. Bili so trije čevljarji, močni, bradati hrusti. Prav toliko je bilo krojačev, pustih dolginov. Vsi so me gledali prav postrani.
Pozdravim nemški kot cesarski sel, ki je prišel v oglede, kje bi bilo dovolj gamzov za Franca Jožefa. Da se pogodim in pripravim vse za njegov prihod. Moje resne besede spremljevalec tolmači na slovensko. In takoj so vsi obrazi pričeli sijati svečano prijazno meni, ki me je sam cesar posiai K njim. Obstopili so me otroci, pravi gorski brusi, in sem jim delil pesti prominca. ženskam sem razdal zavitke s piškoti, moškim pa tobaka, samo dunajsko blago, seveda! Prikupil s«m s« vsem hudo in kmalu smo se po tolmaču, ki se je vestno trudil, dogovorili. Opolnoči da gredo gonjači, tudi čevljarji in krojači vsi, pogon pa se prične zjutraj ob osmih, dotlej bodo strelci na mestu.
Vsi smo sedeli ob mizi in visokemu gostu na čast so prinesli vsega: mleka, sira, kruha, svinjine z zeljno solato in navsezadnje so prišle na vrsto še štravbe. Nekoga so poslali morda prav v Solčavo po bizelj-čana, in čuda ni bilo, da bi bil skoro pozabil na svojo nemščino, tako izdatno sem se ga bil nalizal h koncu. Nato so mi postlali v čumnati tako imenitno, da sem se globoko pogreznil v mehko, in tudi sami so krenili spat. Pozno je že bilo.
Že ob štirih v jutru nas je zbudila gospodinja, korajžno smo vstali, kakor da gremo na
p ir. Nalokamo se mleka in jo mahnemo v svežem zraku k stenam gorskim. Trdo, naporne so bile ure in l<o sem ves znojen po šestih urah dospel na stene, ie nastopila kruta megla. Ni bilo sreče!
Tako se je zgodilo, da je gamzji pogon šel mimo mene, dober kilometer nad menoj. Pričelo me je hudo zebsti. Puško sem naslonil ob steno, nizko počepal in brcal, kolebal z rokami, v odmoru pa sem se vkrcal v duplini, čas pa je potekal, nikogar ni bilo videti nikjer, kaj, ko bi me bil izdal /noj tolmač?
Utrudila me je pot in zdaj še telovadba, pa sem malce počenil k steni, z okovanimi čevlji uprt ob rob, z ovratnikom preko glave. In preden sem pomislil, sem zaspal prav lahko. Premamile so me sanje, da :;e šetam v prekrasnem vrtu in rhi krdelo zalih devojk prihaja nasproti ...
Tedaj me neljubo prebudi strel in čujerti hupanje družbe v bližini. Ves otrpel se kčmaj morem dvigniti, oglasim se, in mladi Rob ah pride pome. Pa zahteva plačila gonjačem! Kar imam drobiža, mu ga stresem v roke, preklinjam in robantim:
“Vsa brakada je bila prav nesmiselna, vodstvo lova zaspano, tropa gamzov je šla visoko nad menoj ! In sploh so gamzi tu preveč decimirani, cesar tega lova ne bo vzel v zakup! Toda kaj naj počnem jaz, ki sem toliko stroškov imel tu zaman in vrhu tega se zdaj blamiram pred cesarjem!”
Mladi planinec me tolaži:
‘En dan,,kaj zato.!. Kar danes ni biTo,* ho lahko jutri, le potrpljenja je treba. Vreme nam je danes skazilo lov, jutri pa bo lepo, megle ne bo več, gamzov pa kakor d— obilo! Doma visi v, kleti težak srnjak, dobro večerjo bomo imeli, pojdite z nami* nič nas cesarju ne zatožite, da, borno lahko še,naprej tu v miru živeli.”
Udal sem, se, v hrupni družbi se mi je spet razvezal slovenski jezjk, ogrelo se mi je srce. Prijatelji smo si postali in še pozneje sem bil večkrat vabljen na Police, Volovlek in Stene. In prijateljski spomin na te ljudi mi vsikdar prav dobro dene.
— o—------------
Let v Sloveniji.
Pokojni Stevan Švabič se je rodil letu 1875. v Topoli. Po štetju vojnih let v obeh balkanskih in v svetovni vojni je 53 let služil domovini. Bil je izrazit primer zvestega vojaka, ki ima najpopolnejše zadoščenje v izpolnjevanju svojih dolžnosti. S svojo vestnostjo se nikdar ni ponašal, ker je bila zvestoba njegovega značaja. Ta značaj se dovolj jasno izraža iz vsega navedenega njegovega pripovedovanja.
 o------------
!z urada gl. tajnika JSKJ
PREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC FEBRUAR 1935
CHANGES IN MEMBERSHIP KOR FEBRUARY, 1935
Mladinski Oddelek—Juvenile Department
(Nadalievanie iz 7. strani' Društvo št. 28:	Ross W. Angeli
14193, Gerald Bourne Angeli 14194, Paul J. Colletti 14195, Adolph Dobnik 14196, Eldon Dobnik 14197, Ernest Dobnik 14198, Lorenne Dobnik 14199, Victor ,Emms 14200, Howard W. Han-kin 14201.
Društvo št. 35: Agnes Vicic 14202, Andy Vicic 14203, Frank Vicic 14204, John Vicic 14205, Molly Vicic 1420(i, Ronald L. Snyder 14207.
Društvo št. 37:	Joanna Belanich
14208.
Društvo št. 40:	Charles Ocepek
14209.
Društvo št. 43:	William Hrella
14210.
Društvo št. 45: Margaret F. Spencer
14211. Marion F. Spencer 14212, Marshall F. Spencer 14213, Walter A. Zeunik 14214.
Društvo št. 66:	Genevieve Witt
14215.
Društvo št, 75:	Edward Premro
14216, John Premro 14217.
Društvo št. 87: John Domijan 14218, Joseph Domijan 14219, Helen Klarich 14220, Helen Miklich 14221, John Mik-lich 14222, William Miklich 14223, Albert Radetic 14224, Ralph Radetic 14225, Regina Radetic 14226.
Društvo št. 90:	Edith A. Palcic
14227, Mary H. Palcic 14228, Robert E. Palcic 14229.
Društvo št. 92: Joseph Jacksa 14230, Rosemary Jacksa 14231, Shirley Jacksa
14232.
Društvo št. 142:	Albert Bilodeau
14233.
Društvo	št.	143:	Frank	Dovyak
14234.
Društvo	št.	149:	Mildred	Glazar
14?35, Dorothy A. Helay 14236, Herman R. Helay 14237, iLilllam R. Helay 14238, Frank Kern 14239, James E. Kern 14240, Richard Kern 14241, Tony Kern 14242,	Helen	Massack	14243,
Frances Novak 14244, Frank Novak Jr. 14245,	Milan	Novak	14246,	Edward
Progar 14247, Hermine Senkinc 14248, Sylvia Senkinc 14249, Edward Tomsic 14 "50.
Društvo	št.	154:	Elizabeth	Flesik
14251,	Louis	Flesik	14252,	Martin
Flesik 14253, William Flesik 14254. Društvo št. 170: Helen Bavitz 14255. Društvo	št.	172:	Joseph Klančič
14256.
Društ-vo št. 175: Joseph Metle 14257. Društvo št.	198: Philippo	Furioso
14258,	Saverio	Furioso	14259, Teresina
Furioso 14260, Tonjmy Furioso 14261.
Društvo št. 205: Donald J. Jacoby 14262, Shirley M. Polaski 14263.
Društvo št. 207: Eleanora J. Zieg-mond 14264.
Društvo	št.	218:	Mary Ampezan
14265, Victor L. Ampezan 14266.
Društvo št. 221: Michael Stangel Jr. 14267, William Stangel 14268.
Društvo	št.	227:	Edward L. Fell
14269, Joseph	E. Fell Jr. 14270, Leroy
Fell 14271, Rose Marie Fell 14272, Guy M. Giardini 14273, Louis Giardini 14274, Mary J. Giardini 14275.
Zopet sprejeti — Reinstated Društvo št. 21: Stanley Barr 11590, Josephine Mrshe 9833, Frank Mrshe 9832.
Društvo št. 40: Virgia M. Kosoglav 3953.
Društvo	št.	128:	Frances Karich
12295, Anton Karich 13837.
Društvo	št.	132:	James Globokar
12033, Frank Cimperman 7638, William Cimperman 10894, Frank Petek 8557, Armer Petek	8558,	Raymond Petek
8556, Edward Strlekar 8614, Rudolf Strlekar 9,544, Stanley Strlekar 6729, Alice Tomsich 8736, Florence L. Tom-sich 8737, Edward Jazbec 9704.
Društvo	št.	176:	Alan R. Pavlich
13041, Rbbert L. Pavlich 13042.
Društvo	št.	183:	Anna Barcarolo
13942, Teresa Barcarolo 13943.
Diskriminacije napram inozemcem
Od Foreign Language Information Service smo prejeli spodnje pismo, katero, drage volje priobčamo in priporočimo pozornosti čitatel.jev.—
Cenjeni gospod urednik :-
Foreign Langugae Information Service (F.L.I.S.) bi rad zaprosil Vaše čitatelje za sodelovanje v boju proti nestrpnosti in diskriminaciji napram inozemcem in tujerodnim državljanom. V tej deželi, kakor v vseh drugih, so ljudje, ki so več ali manj neprijateljsko razpoloženi napram novodošlecem. Pomanjkanje dela in napetost težkih časov je povečala predsodka in neprijateljsko razpoloženje. Pred kongresom je sedaj nekoliko zakonskih predlogov, naj se deportirajo vsi inozemci ali prepove njihovo zaposlenje.	Ne-
pojmljivo je, da bi taki predlogi mogli biti kedaj vzakonjeni.
Vendarle je velikanske važnosti, toliko za Ameriko kolikor za priseljenca samega, da se zaustavi ta naraščajoči predsodek in diskriminacija. Prvi korak v to svrho je ugotovljenje dejstev in njih objavljen j e. Tako očividno nepravično je diskriminirati proti človeku, ki smo ga prostovoljno pripustili za stalno bivanje med nami, da smemo zaupati v čut poštenosti in pravičnosti Amerikancev, ki storijo kar je prav, čim bodo vsa dejstva splošno znana in predložena brezstrastno.
Kaka so dejstva? Prosimo čitatel je, naj pišejo na F. L. I. S. o vsakem slučaju, ki jim je osebno znans kjer se je bodisi v ok-
virju zakona ali v praksi dis-kriminiialo proti kaki osebi zato- ker je ta inozemcc ali tujerodne ali spada h kaki posebni narodnosti. Taka diskriminacija ali zapostavljanje utegne biti v stvari relifa, v šoli, v izključen ju iz pravic, ki jih uživajo ostali občani, nestrpnost ali razsodek v obnašanju javnosti napram kaki osebi zaradi njene narodnosti.
Potrebujemo dejstva iz vseh delov dežele. V kolikor mogoče, naj pisma navedejo imena in mesto, tako da se v slučaju potrebe stvar more [Ugotoviti in popraviti. Mnogo ljudi, turodnih in tujerodnih, trpi radi nepravičnosti in zlorab vseh vrst. Težave teh vrst niso nam sedaj potrebne, marveč le slučaji, kjer ljudje so trpeli krivico zato, lcer ,s'o inozemci ali tujerodci.
Upam, da Vaši čitatel j i bodo sodelovali v tem boju proti diskriminaciji in predsodku. Pisma v angleščini ali slovenščini naj se , p o Sl j e j o na naslov : Square Deal Editor, F. L. 1. S., 222 Fourth Avenue, New York City. (
Read Lewis, -ravnatelj F. L. I. S.
--------o------
Krčmarica z zlatim srcem
V Napolju je bila v ubožni četrti še pred kratkim krčma, ki so .jo imenovali “pri krčmarici z zlatim srcem,” ker ni njena lastnica, mlada, plavolasa Milančanka pustila nobenega gosta lačnega iz nje, tudi če je bil brez posla in ni imel v žepu nič drobiža. Menila je, da bo mož že plačal, ko dobi zaslužek, in v resnici se ni zgodil baje niti en primer, da bi kdo njeno dobrotd zlorabil. Krčma je bila vedno polna ljudi, ki so se v njej počutili dobro. *
Preteklega novembra se. je zgodilo, kakor poročajo italijanski listi, da,, je mrzlega večera stopil v lokal revno oblečen popotnik in prosil, da bi se smel malo ogreti. Naročil ni ničesar, ker so bili njegovi žepi prazni,- toda lepa krčmarica ga je.sočutno pogledala in mu prinesla brez' vsake besede i^resa in vina. Ker se je branil sprejeti dar, je dejala, da bo že plačal.
V letošnjih mrzlih januarskih dneh se je zgodilo, da je isti popotnik prišel spet v krčmo in se oprostil pri krčmarici, češ da ji še vedno ne more poplačati dolga. “Vse eno me veseli, da ste prišli in da se niste sramovali, kajti glad boli,” je rekla krčmarica in mu prinesla vsakovrstnih krepčil. On se je srečno nasmejal in menil: “S takšno ženo bi se takoj poročil.” Krčmarica se je tudi nasmejala in odvrnila, da še ni vseh dni konca, kar ni, lahko pride. Mož se je okrepčal, zahvalil in odšel, rekoč, da se prav gotovo vrne.
četrt ure pozneje se je ustavil pred vrati ponosen avtomobil in popotnik je stopil iz njega, toda sedaj v elegantni obleki. šofer in služabnik sta zavlekla v krčmo več zabojev vina in delikates za krčmarico. “Popotnik” pa ji je dejal, da se drži njene besede in da jo prosi za roko. Slišal je o njej in se je hotel prepričati, da-li je vse res, kar pripovedujejo o njeni dobroti. Krčmarici je mladi mož dovolj ugajal, da mu ni dala košarice. In te dni sta se poročila. To poroko so obžalovali le gostje, kajti krčmarica je svojo gostilno seveda opustila. Svoje zlato srce mora hraniti sedaj za moža.
--------o------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje z 3. strani)
kraje na bivšem kranjskem o-zemlju. V Ljubljani je ostal do srede decembra 1918, ko je bil poklican v Beograd. 2e 20. decembra je potem prišel v Ljubljano general Krsta Smiljanič, ki je prevzel poveljstvo
j
NO.
uri
v
ter o
seliC()
'■ost
Stven
V.
jt° 27 a ve J.
*ki d(
V I
o5 j ir#f!)ir^
! S|ove,
Vi
Jto N&ti
V '
s°bot(
ništ,
&.i i
v I
S*o
^Stl
v,'i
'le.
:a d
Ni,
tre
raiic
E!f
Mm
^joč
VAŽNO ZA VSAROGA
RADAH poSiljate denar v stari kraj;
KADAIl ste namenjeni v stari kraj;
KADAR želite koga iv. starega kraja; KADAR rabite ksfro pooblastilo ali kako it.
javo za stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete.
Potniki so z naSim posredovanjem vedno zadovoljni.
Denarne pošiljke Izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurza.
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Z;i	$	2.75	100	Dint Za $	«.35	]00	Lir
Zli	5,25	200	Din Za	18.25	200	Lir
Za	7.110	300	DinIZa	44.40	500	Lir
Zn	11.75	500	Din] Za	88.20	1,000	Lir
Za 23.50 1,000 L>in|Za 170.00 2,000 Lir Za 47.00 2,000 DinIZa 203.00 3,000 Lir Navedene cene »o podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, prrdno se drugje posluiite, za cen« in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau)
216 West 18 St. New York, N. X.
%
e>iti
GLAS NARODA
efl<
NAJSTAREJŠI NEOO^L SLOVENSKI DNEVNA
V AMERIKI j
najbolj razširjen list v Ameriki; donaša nje svetovne novosti, a izvirna poročila iz stare vine; mnogo šale in romanov najboljših pisal
Pošljite $1.W
in pričeli ga bomo PoS1J Vsa pisma naslovite °®
GLAS NAROPA
216 W. 18tli St., New Yor^\j/
j£