V torek, fetrtak i a »nl-otj ithaji in »alja t Mari-...ru bre*. pošiljanja na J.im javse leto Ifl, - k. u pol I-', i . ..4 », — n • a octrt leta . 2 .. 10 ,, Po pošti /i ts» l*to 10 (1. - k. la pol 1' ti fi ,, - || i, (•»trt leta « ,. «0 ,, \ ri-JniAtvo in opr.tvnii)t«a le nn itoliiKiti Inju (l>om-tflfttt) Mi. it. 179. • »/ i. .n il.i Za nara.Ino draatopao-rrsto >• platoja K kr., (t ae natiana I krat I kr. ■ ta tiska »krat 4 kr. t» »» tiaka Ikrat, VMt pnmenke pUrn-jajo po prostom. Za Tsak tiiak j* plačat-kolek (Stempelj) t» jo k. Hokopisl a« n« Trafajo, dopiai naj «a blagovoljno frankujajo. St. 108. V Mai'iboiu 14. septembra 1HG*>. Tečaj II. .Slovenske sanje". Tnko se glasi napis dolzeniu uvodnemu članku, kterega prinaša dunajska stara „Presse". Vajeni smo Slovenci že, od nasprotnikov svojih, kader o naših zadevali govore, dobivati čudno zmes zasmeha, hudobije, laži in krivega zavijanja istinitih razmer, tako da brez težav prebavimo, kar glasilu nemške vlade tu O „sanjah" naše prihodnjosti svetu na mizo postavlja, da Iti smešilo naše prizadevanje, kakor na smeh postavlja drugokrat Cohe, Po ljake, Ruse, Srbe itd., — vso kar no sanja sanj edine nemško velikosti. Krouoviua „Slovenija", ali administrativno in politično zedinjenjo našega naroda, je, kar tu od Dežmana in Keesbacherja podučeni hlapci diapozioijons* fonda rešetnjo in kot neizpoljivo zamečojo, kakor bi jo z isto peresno urnosti zagovarjali, ako bi mi tisočov dovolj imeli iii voljo, takih zagovornikov kupiti si. Da pa naša tirjatev po administrativnem zedinjflnji ni tako prazna sanja, kakor hočejo ti ljudje dopovedati, to pokazujejo oni sami, ki na vse kriplje in z vsemi poraočki delajo zoper to idejo. „Prosse" začenja z zborom slov. poslancev v Ljubljani. Kor je na pačnost kar trdi o načelnem iu političnem ncedinstvii naših poslancev, napačne so tudi vsi sklepi, ktere na to podlogo naslanja. O Sloveniji pa govori „Pr." takole : „Sanje o ustanovljenji samostalne Slovenije niso več novo. Oživile so so žo v prvih lednih našo ustavne dobe, samo s to si s t o m a ti čno resnobo niso bile zastopane kakor zdaj. Slovenski politikarji za bodočnost so prej svoje meja dalje merili in poslednje mejnike svojega narodnega narečja kot tisto črte zaznamovali, ki imajo mejiti prihodnjo „kraljestvo". V to bi se imelo vzeti razen osredno kronovine Kranjsko tudi spodnji Stajer in vzhodni okraji Koroškega, Gorice, Gradiške in Istro, in če mogočei še en del Hrvaškega (Res?? „Slov. Nar."). Zdaj so jim so te idealne meje narodnoga teritorija malo stisnile in mislijo tako laglje do namena priti . . . Kaj prHV za prav s svojo teritorijalno osnovo hote, ako nočejo fo d o. r a t i v no ga ustrojstva čislaj tanskih dežol doseči, težko je umeti." — Verjamemo da je „učenim Tebancem" nemškega gospodstva s Avstriji vse „tcžko umeti", kar po naravnem potu more okrepčati slovanstvo. Kavno tako jim jo bilo pred nedavnim časom težko umeti še marsikaj, kardenašnji dnnjje. „Sanje" so jim jo zdelo zedinjenje Italijanov, „sanje" so imenovali prizadevanje Me;<-jarov, „sanjo" prusko nadvladanjo na Nemškem itd. itd.'Da, mnogo „sanj" je že postalo gola in prava istina. , „Pr." pravi daljo, da bi bila zedinjenja Slovenija samo poveličano Kranjsko, ter se prav po jerobsko boji , da bi tu vladali notranji prepiri. „Dozdaj —pravi — so je iz Gorice in Gradiške prav malo o prepirih znstran jezika čulo. Italijani in Slovani so tam v miru med seboj živeli, dasi je prvih Slovane raznarodovati in tako sovražnike Avstriji množiti, kot argument zoper Avstriji zvesto Slovence. In ker je proti Slovanstvu vsak pripomoček dober, rabi tem ljudem kot dobra priča tudi dozdanja politična mrttost goriških in istarskih Slovencev; narodno robovanje laškemu življu jo pa dokaz zadovolj-uosti, in dobroti- decemberske ustave. Veliki dunajski list, so naenkrat po očetovsko boji za ljube „z veste" Usijane na Soči. kakor tudi „nasilstva," ki bi ga vlada storila „n o mš k i" štajerski deželi. Misli, da je gibanje ua spodnjem Štajerskom samo „umetao", ter da se bode poleglo kakor se je na Koroškem, „Kakšen hrup jo (na Roškem) delal pred nekoliko leti—g. Einspirler s tovariši ? Kako predrzen je bil njih (1) jezik na deželnem zboru V Kako zmago gotovo so hrumeli na prižnici iu v taborih?" Človek so še mijati uo more, ko to bere. Alije nevednost ali nalašč pisana laž? Kjfl so bili pač tisti tovariši v koroškem deželnem zboru ? kje tisti tabori po Koroškem in sicer že pred leti 1 Na Koroškem in sicer že pred leti I Na Koroškem slovenski narod tako pošteno spi, kakor je spal že prej. Za nas pa ni nobeno vprašanje, da so zopet zbudi, prej nogo bo nemškim „učenim Tebancem" ljubo, kakor brž so izmed koroških Slovencev lo nekoliko pogumnih in rodoljubnih mož najde, da '>odo političnemu mrtvilu konec storili. Enkrat v narodu rojena naravna ideja so da pač začasno UtiŠiti, pa ^amo da ob svojem času tem živejo vzplameni. Srčno veselje ima „Pr.", da je „digni- Lloyd" djal, ka nas Magjari ne bodo anektirali. To je znamenje , da se „Pr." kaj tacega boji. Da bi bili slovenskega naroda zaupni raožjo Magjaroin to ponudbo storili, ugibljojo samo na Dunaj i. Mi vemo, da so to ni zgodilo. Da „na Dunaji niso Toma-niad nikdar resno poslušali" to smo izkušali s staro „Presse" tudi mi sami. In ravno zato nimamo vzroka s posebno ljubeznijo na Dunaj gledati in dunajske politiko podpirati. In ravno zato bomo gledali prek Dunaja, pa vendar ne obupali. Ko bi mi Slovenci sami bili, potem bi morda istina bila, kar pravi „Pr.", da je; namreč, da bi spoznali, ka so borimo za izgubljeno stvar, A hvala bogu, nismo tako sami, kakor bi dunajski in tukajšni Nemci radi imeli. Mi vemo, da je za nami slovanstvo, da jo naša reč slovanska, no samo slovenska reč, da jo naše položje prevažno, kakor da bi za rad majorem Gorma-niae gloriam" Slovani nas zapustili. Zato vemo, da naša reč ni šc dosperatna, čo se prav zoper nas zaveže z germanizacijo laž, s samopridnostjo neumnost. Mogočo ]o, da hode zdanje ministerstvo še za več časa sprosilo prizanašanje od „parke", ki s škarjami stoji za njim, hoteč mu prestriči življenja nit.__ Mogočo je, da tudi še za tem ministerstvom pride drugo, ki bodo imelo podobne pojme o „sanjah." Ali svet so bode preveril, da bomo mi s pravo slovansko vztrajnostjo in trdovrntnostjo te „sanje" tako dolgo sanjali, da so v istino spremeni' Politike za bodočnost (zukunftspolitikor) nas imenujejo. komaj tretjina. Oboji so našli, da daje ustava obširno (?!) avtonomijo, ter Dobro. Vsaj nismo podobni onim, ki politikovnjo za sedanjost t. j. za lasten da popolnoma zadosti ravnopravnosti narodnosti." — Zares taki dokazi zna-J žep, za osobno korist, za redove in križe; ki denes to psujojo, kar jO včeraj rajno obsevajo vladajočo nemško stranko v Cislajtaniji. Ista stara „Pres.se," j hvalili, in bodo v prihodnost hvalili, kar denes imenujejo sanje. Mi pa ho-ktera je sama žo tolikokrat konstatirala, da so Italjani v Trstu nasprotniki čeino in želimo svojemu narodu srečnejo boljšo prihodnost, kakor mu je državi avstrijski, porablja tu z veseljem te Italjane, kteri so do zdaj pomagali'tužna sedanjost. Listek Kaj bodo ljudje rekli? Povest. (Dalje,) III. Na mizici za pijače, ali na „biife-tu", je stala steklenica za zganja napol prazna pred gospodom Ignacijem Bliskom. „Če stvar malo pospešimo, utegne Jadviga še ta predpust žena •hdijana Tilearja biti", govori Ignacij Blisk ter si gladi bele brke." Jutri se moramo k županu v Zupnnčico peljati. Julijan je v Jadvigo zaljubljen, in bi najbrž raji donos nego jutri svatoval. Samo staro moramo še pridobiti. Bogati Ukor Krezus iu neumni kakor vsi meščanje, morajo vendar vsaj en založaj liogostva pod našim slavnim imenom dišati. Plemstvo je podobno deinantu. Oba imata veljavo le za tistega, ki jo pravi poznavalec njiju. Moramo se to-rpj temu ukloniti, kar malosten duh onih zahteva in delati, da bodo verjeli "a našo premožnost, tako dolgo verjeli, da bomo res bogati s premoženjem Julij.inovim, Gospod Ignacij Blisk je spil žo tretji kozarec vodko, in kader do ,retjoga kozarca pride, govori vselej tako pametno, kakor bi iz knjigo bral, madama Bronča Bliskova vselej strmi — dasi je tega dolgo vajena. Ona Sl|di na plavi zofi, pred seboj ima francoske molitvene bukvice in robec, črno 1° oblečena in jo elegantna videti. „Moja svilna obleka jo zopet kakor nova. Jadviga si je iz lanskega ■jobuka naredila šest novih klobučkov; ali stara tigrova koža za soni pogri-r,jati, nima nomara nobeno dlake več. Ob zadnjom viharji, ko smo so k Bronickim na igro peljali, je zadnjo sapa vzela. In eno odejo iz kožuhovine moramo lnifiti, Blisk. Kaj bi drhal v Župančicah rekla, ki pred cerkvenimi vrati okoli n»*"h seni pohaja?" ,.ln Tilcarjeve moramo prihodnji mesec povabiti, da jim premož iinst . , ,« „Naših notranjih prostorišč pokažemo" resno pristavi gospoja Bron-ift Bliskova. „Vlaz mora podnico po sobah ugladiti iu zviksati. Onih pet steklenic šampanjca prinesemo iz kleli, petelina zakoljemo, in prodno odidejo, igraš ti z gospodom Tilcarjem proferanso po tri goldinarje partijo." „In grofa Bronikovukega našega novega soseda, kterega smo ondan obiskali, tudi povabimo. Apotekarja tudi . . ." „Da Apotekar za mnogo igra" pritrdi gospoja Bronča Bliskova. „Lehko tudi .ladviginemu botru v Lvov pišemo . . ." „Za božji čas, Vasilij Ostrovski se vselej smeje naši pauvroto (ubož-nosti — s tem si kvar delamo!" vpije Ignacij Blisk v tistem stanji, ko se jeza in rdečica začenja, in brke vstajajo. „Smijal? Njemu je dovolj, da s svojim veselim humorjem vso stvari pri šaljivi strani prijemlje. Sicer pa nikoli no pozabi poslati oh godu svilno obleke, o veliki noči plečeta, in o božiči kovčeg. Ali ga nisi prosil za dvaj-B6< cekinov, ki smo jih Mcndlju dolžni?" „Sem, in poslal jih je" pravi Ignacij Pdisk ginjon, zamaši steklenico ter s težko stopinjo gro proti mizi. „Dobro. Zato bomo kupili novo tigrovo odojo in kar bo treba na-v Župančicah. „Kaj pa Mendelj?" „Mondelj naj čaka" pravi gospoja ponosno. „Pa nečo več. Pravi da je žo dovolj, ako mora velikih novcev ča-On hočo celo — tožiti, Bronča 1" Madama se glasno zasmeje. Ta smeh rojene knjezinjo Paučicko jo nedopovedljiva zniC3 nevere in zaničljive negotovosti. „Kader prido, predstavko ga meni; jaz bom ž njim govorila," pravi. Mali voziček — sneg jo žo cel«') skopnel —je naprežem Vrhu slame je pregrnena tigrova odeja, zadaj sedi gospod Ignacij v konfederatki iz črnega žameta, in madama Bronča črno oblečena in z belo ruto okrog čela, kot varstvo proti sapi; njima nasproti Jadviga, oblečena kakor mama, in študent više šole Močislav Blisk, ki jo bil /o eno loto „zarad bolehnsoti" doma ostal, rmeno-las, z malo potlačenim nosom, veličini i rokami iu nogami, ud več zarotnik društev, po poljski oblečen. Na kozlu pa prestoluje. Vlaz s svojim slamnikom iu platneno obleko ter jezno obdeluje debelo glavo malih vprežonih kupiti kati. Pismo češkemu narodu bo proglasili njegovi zaupni možje iu voditelji dr. Fr. 1'alacki, dr. Rieger, dr. Brauner, dr. Edvard Gregr, dr. Julius Gregr, dr. Prachenski, Skrejšovki, dr. Sladkovski, dr. Škarda, Zeithamnier in V. Zeleni. Iz tega pisma svojim bralcem podajemo kar jo politične važnosti za vso federalistično politiko v Avstriji. Glasi se: „Narod češki! Ko je 20. oktobra 1860 njegovo Veličanstvo naš zdanji kralj diplom kot nospremenljivo državno osnovno postavo izdal, in pričel enotno državopravno ustanovnnje svojega cesarstva, spoznal je slovesno kot za svojo vladarsko dolžnost, vzajemne razmere svojih kraljestev in dežel, njih zgodovinske pravico ia spomine, kakor tudi njih pravna mišljenja in zahtevane pravico, spoštovati. Ob enem je obljubil vladati od tačas dalje samo po dogovoru s svojimi narodi, na podlogi popolne ravnopravnosti in 8 pomočjo njih postavno zbranimi zastopniki. — Tudi ti. narod češki, si poslal tačas može svojega zaupanja v deželni zbor. Ti so, dasiravno protestovajo proti novo nasiljenemu volilnemu redu, kteri je po njih misli na škodo bil ravnopravnosti in starejim, na n. v. akte 8. aprila 1848 naslaujajočim se ustavnim razmeram, vendar s pravim zatajevanjem samega sebe pripravljeni bili, v dogovoru z druzimi narodi pomagati, da so enotna uravnava države izpelje, ako le ne bode kratila državnopravne samostalnosti in zgodovinske samouprave kraljestev in dežel, ktere država obsega. Ko se pa taka organizacija ni dosegla, in se jo od nasprotno strani prizadevalo, češko narodnost, v njeni lastni domovini in v celi državi nepravičnemu gospodstvu nemškoga elementa podvreči; ko se jo mnogo let trudilo, popravljen volilen red doseči, ko so se tvoji zaupni možje morali bati, da bi češka krona, ki gotovo ni m en j slavna in važna kot ogerska, mogla izgubiti svojo starodavno samostalnost in sicor v postavodejuo čisto novi centralizaciji snujoče se cislajtanske države: izrekli so svoje prepričanje v protestu 13. aprila 1887 in v deklaraciji 22. avgusta 1868. Tvoji poslanci so so trudili, s tem izpovedanjoin državno pravo krone češke, avtonomijo slavnega češkega kraljestva in ravnopravnost narodnosti na vso moč varovati. Večkrat so so ponujali pogodbo delali, kajti zmirom so skrbeli obraniti moč in celoto države, ter so vedno šteli si za dolžnost z nemškimi deželami pogoditi se na podlogi prave ravnopravnosti. Istina pa, da pravice, ktera gre češki kroni kot zgodovinsko-po-litični individualnosti, ravno tako naravne kakor pozitivno pravice lastnega bitja in zakonodajalstva niso nikdar od sebo dali. — Ko so se jim tudi ta dragocona imenjn v nevarnosti zdela, odrekli so se rajši udeleževanja pri zastopništvu državnem in deželnem Češkem , dokler bodo te imelo zdanje podlogo in zdanjo kompetencijo. Kajti poslanci češke narodnosti so bili misli, da se v teh dveh, gledo podedovano ustave, prejšne objavljene voljo vladarjevo in n. v. obljube monarhovo, krivica dela državnomu pravu, avtonomiji in češki narodnosti." Pismo se obrača potem na narod, prizuavaje mu sodbo o ravnanji njegovih poslancev; ta sodba se bodo izvršila 22 in 24. septembra, ko bode kralj videl, ali narod misli tako kakor njegovi poslanci, ali ne. Ta dva dneva sta imenitna dneva, kajti pismo pravi: „Mi smo prepričani, da naš dedni kralj, ki je vzvišene besedo 20. okt. 1860 in 20. sept. 1865 govoril, no bi hotel spremeniti čestitlpvo državno pravo proti jasni in nedvomljivi volji češkega naroda." — „Narode češki! Pripravi so k prevažnomu činu volitve z vso vrlostjo in gorečnostjo, kakor se narodu spodobi, kteri je pripraven, sveto dedščino svojih očetov braniti in slavo češkega imena zopet oživiti. Tako boš spolnil dolžnost proti domovini in proti dednemu kralju svojemu." Dopisi. Il LJubljane, 11. sept. [Izv. dop.] — Čuje se kot gotovo, da misli dež. odbor z novim letom vpeljati v dež. uradnije slovenski jezik kot uradni jezik. Bog daj! S pogumnim, odločnim in brezobzirnim postopanjem v teh rečeh si bodo naši možje vso pohvalo slov. naroda zaslužili. Učimo se od nasprotnikov. Dozdaj je bilo razen malih vlog z dežele, ki so se reševale v domačom jeziku, vse nemško. Največa zasluga v slovenskem uradovanji mora se priznati uradnijama dr. Zupanca in dr. Orla, kajti te dve ste menda edini uradniji na Kranjskem, ki djansko priznavate, da je naš jezik Sposoben za javno življenje. Gotovo je, da so slov. dež. in drž. poslanci končali znano konferencijo v lepi slogi in edinosti, da so sklenili se za prvo točko našega programa v vseh dež. zborih, kjer so zastopani Slovenci, prav resno in možato potezati. Vsak pošten rodoljub bo to početje z veseljem pozdravljal in vedel hvalo „Slov. Narodu" in štirskim slov. poslancem, ki so dali prvi impuls k temu shodu. Sicer pa vsak, ki je bil nazoč večer pred dijaškim shodom na št. peterskem predmestji, hvali prosto vedenje štirskih voditeljev. — Ko je imenovani večer dež. poslanec Herman odgovarjal in s« zahvaljeval na dr. Kazlagovo napitnico, ploskalo se mu je od vseh strani tolikanje navdušenje, da je moral trikrat vstati in se zahvaljevati. Pokazalo je naše ljudstvo, kako zna čislati može poštene, značajne može druzih narodov, ako so nam pravični. ,,Tagblatt" tudi ve povedati, da bode deželni odbor naš v prihodnjem zboru nasvetoval, naj se da 1000 gld. subvencije iz glediščnega fonda za podporo slov. dramatike. Od tega se bode polovica porabila za glediščnu šolo gospodičino Odi in za drugo polovico se bodo razpisala darila in sicer: za najboljšo tragedijo 200 gld., 50 gl. za libreto k opereti in 150 za muziko k opereti, in po 50 gld. za prestavo dramatičnih del iz druzih literatur. Da bi le res bilo vse to I Postreba je pač. Iz slovenskih gorio llzv. dop.] Naše ljudstvo, kolikor še ga po stari šegi živi, da nič ne bere, zares tudi nič ne ve. Za primer postavim volilca iz malega vrha. Ta jo bil večer pred letošnjo volitvijo deželnega poslanca pri narodnem volilnem shodu v čitalnici. Pre vse bi se mu dopadlo, samo to ga je svadilo, da je mornl za mnsel vina 10 kr. plačati, drugi den pa, ko so ob uri bili volilci poklicani od g. Seidl-a v okrajno zastop nico, so tam dobili nekaj sladkega piti — zastonj. Zato je on volil Seidl-a. Drugi volilec iz Velike je čul, kaj misli Seidl vse storiti, da bodo davki men jši. Ta samohvala mu je zadostila, da je volil nemškega poslanca, o slovenskem ni nič čul, vsaj tako so izgovarja in je sicor pošten Slovenec. Tretji iz Se-dineka zopet hoče biti tako zmotjen, da sam ne ve povedati, zakaj je volil Soidcla, da si jo htel voliti slovenskega poslanca. Zato izbirajmo si prihod-nič že tako volilce, ki berejo slovenske časnike. Drugi možje, če so še tako pošteni, ob pravem času ne vedo, za kaj gre in kako se imajo obnašati Ali pa še bolje, berimo vsi in učimo se vsi, kaj je dueb v življenji potrebno, kajti nevednost je naj draža stvar v deželi, pravi kmet in kar še je hujše, nevednost proda naš j naj draže reči. Neveden otrok cekinene dragotino ravno tako v mlako meče, če jih ima, kakor prst ali apno ali prodec. Naša drngoMna jn narodnost, iu taki volilci jo pri volitvi v mlako mečejo iz nevednosti. Će bi vedeli, kaj delajo in vrednost narodnosti tako spoznali, kakor jo nemškutarji zaničujejo, bi inači volili. Kedaj pridemo do tega, da r vsaki srenji hodi od hiše do hiše vsaj on časnik slovenski. Dijaki bi si s tem lehko lehko neizmerno zasluge zu našo reč pridobili. S prva bi morali se sami podvrči temu poslu, in časnik nositi do hiše in ga ob času zopet odnesti drugi hiši. Dijak ima pristopek k svojim sosedom, jim sprva sam bere ali naloži temu ali onemu sošolcu iz male šole, reč se oživi, začetek je storjen. Cela srenja je naročnik in na enega pride toliko, za kar bi si maslec vina kupil kljuBet. Žlojdra skopnelega snega škropi od koles, vrane preplašene beže. Pripeljo se črez mitnico, mimo pošto, kasarne in naposled se voz vstavi na blatnem trgu, kjer so ravno vsi kmetje in kmetico pred cerkvijo stali, ravno poleg županove hiše, kjer so bile pomalane zaslonke na oknih. Sobo pri gospodu županu so bolj po nemško mestno, nego po poljsko opravljene. Kajti gospod župan je bival dalje časa na Dunaji. Gospa županja sprejme dame iz grada z veliko ljubeznjivostjo in nježnostjo; saj si utegnejo tako v bližno sorodstvo priti, zato naj se že prej radi imajo, da bo mogoče potem, ako si bodo res v rodu, po zakonitem potu ne rado imeti se. Gospod župan objame gospoda Ignacija Bliska in mlademu gospodu v roko seže. Gospojo kriče ena drugi „ma (bere" (ljuba moja) na desno in „nia chere" na levo, in gospodje tako glasno govore, kakor bi bili vsi gluhi. Gospoje olupijo s sebe plašče, kožušno navratnike in prevezo s čola. Jadviga pa kliče Vlnza. Vlaz je voz v dvorišče zapeljal, Vlazn kliče pet glasov, in Vlaz nazadnje prinese robec, ki je bil na vozu ostal Vlaz dobi od župana kupico navadnega žganja in vesel usta raztegne, izpije „poljubi ročici" ter je rdeč. Gospodje odidejo v sobo za studiranje, pijo žganje, govore o ovsu in politiki, in gospod Blisk pripoveduje, da bodo kupil letos novo kočijo in na prvem konjskem semnji še on par konj. Damo pa sede pri oknu, gledajo ven na žito in madama Bliskova pripoveduje, da pričakuje spomladansko obleko za se in za Jadvigo ; delati jih dajo zmerom v glavnem mestu, kajti v Župančicah krojači no umejo nič v bazarji. Gospa županja pa trdi, da mora gospica Jadviga k prihodnjemu plesu v mesto priti, kjor bode obristinja gro-finja Salis prvosedovala, preljuba žena, skoro njeno edino tovarištvo. „Ali ljubi bog, Jadviga no sme plesati. Zdravnik prepoveduje. A kako sto srečhi, gospa, vi imate tovarištvo. Naš edini vsakdanji gost je grof Toefil Bronikovski, še lo tri tedno naš sosed, pa že kakor ud naše družine, prav ljub, vrlo omikan mož, in tako vesel !" K obedu pride tudi mladi Tilcar domu, lepi odvetniški kandidat. Govoril jo od začetka mnogo s staro gospodo in po obedu prav mnogo z Jadvigo. Bila sta na pol ženin in nevesta in sta se še malo poznala. Til- carjevi so strašno bogati in meščanski, Bliskovi so iz najstaršega plemenstva v deželi, v rodu z vsemi mrtvimi kraljevskimi rodovinami, in imajo grad. Stariši so se torej med seboj zaljubili, otroka sta si med seboj dopadla iu skušala spoznati se, torej sta bila menj odkritosrčna med seboj, kakor bi sicer bilo. Po obodu so bili gospodje v posebni sobi, gospoje so zaspano ua zofi habale se, mladi Blisk se je šel sprehajat, ker ni vedel kaj govorili, ako ni imel zarotnika enake starosti pred seboj. Vlaz je v lopi pijan ležal in neki jud ga jo potresel in dobrikavo vprašal, ali je prišla njegova gospoda v mesto kaj kupit. Gospića Jadviga sedi tako, da jej solnce v lice sije pri klavirji in igra s svojimi malimi lepimi ročicami skladbo necega poljskega komponista. Tiha je in lepa, ima tako temne lase, take velike rjave oči Julijan Tilcar poleg nje stoji, note premeče in kramlja ž njo. „Torej vi ne plešete radi, gospica Jadviga?" „Skoro ne vem" pravi ona igraje. „Že tako dolgo nisem bila na nobenem plesu. Moja mama tega noče." nAli so za vaše zdravje boji?" Gospica Jadviga neha igrati in se sama za-se smehlja. Ona ve da nimajo nobeno krasne obleko za ples več, ki bi bila dostojna rodbinskega imena. A reče samo: „Ne." „Vendar bi morali enega plesa udeležiti se. Zmirom pridejo vsi husarji iz okolice, in vse veselo napravijo." „Kaj mi je do husarjev!" pravi Jadviga prav s poljskim ponosom. Vendar ne pojdem husarjem za ljubo na ples. Kaj igram ali berem." „Kaj borete? Mickieviča?" „Ta je za molitev. Za zabavo Byron." GoBpica Jadviga govori angležki. In Julijan tudi. Zraven tega govori j tudi italijanski. Človek pa vselej govori o tem, kar zna, ako je zaljubljen, pa še ne prav znan. Sicer so zadrege. In Jadviga je lepa, pa malo ošabna. Julijan jo lep, uljuđen, ostroumen, pa ne da bi dovtipe delal. Kramljata o Byron-u, gledišči, vojaštvu, groficah itd. dokler ju h kavi ne pokličejo. Gresta in on si misli: „lepa je, a malo ošabna? Na plemstvo ali na denar?" On* Ker premalo beremo, zato pa se teh tudi Se strašno bojimo, kteri kaj berejo, kaj vedo. Postavimo Trojićki Vuk je v svoji okolici cel gospod, in prav se jim godi. Ko so nekteri rojaki napravili priprave za tabor, ki je iz gole malomarnosti za letos izostal, djal je k Magdiču: Kaj imaš od tega, če jim prostor daš , al ni mogoče da ti hrame skurijo ? Ta vzrok je jasen in mora trdnejše srce otajiti. Vsakega drugega bi tudi preobrnol, al Magdič je mož , ki ve, da verfassungstagleri niso Bistriške konjenice niti Celjskega klošterskega vrta niti Rotvanjskegn Lobnika niti jegove nemške zastave skurili in Slovenci so še zopet za nekoliko odstotkov krotkejši kakor kažejo drugi tabori, družbe in ve3 slovenski značaj. S tem vzrokom bo še Vuk lov iz sveta spravil, kajti pri lovu se strelja in kdo se ne bi pri strelbi ognja bal, žveplenice smodnik in take žigalne reči se po Vukovi misli ne bodo smele no kupovati ne prodajati, če žo tabor vtegno hrame užgati, kako bi tega smodnik no činil. Toda ker že o tej zanimivi osebi pišem, naj svet ne misli, da je Vuk smodnikovemu iznajdniku iu vsemu naprcdstvu enak neprijatelj, ampak kakor so jo sam hvalil, mu je nek (iraški list naložil slavno nalogo, da hodi k pridigam poslušat, kako so kaj ustavne naprave hvalijo To novo „spicelstvo" se samo obsoja, o njem nočem besedice spregovoriti, al silno obžalovati moramo tako ustavo iu njeno branitelje, da so v tako grobem strahu za njen obstanek. Is Ptuja, [lzv. dop.] — Dospevši dno f>. kimovca na ptujsko Črno goro mahoma sem se pri tem imeni živo spomnil sivih sokolov, ktorih davni prededje so po zlosodni bitvi na Kosovem polji zavetje našli med neomah ljivimi pečinami kraj morja na Črni gori, kder je ohranjena slovanska svoboda do dnešnjega dne, ni jih pritisnol islamski jarem, ni pogazilo turško kopito, pouosno stražijo ua kamnenih strminah svojo hišice, svoje ognjišče, svojo zlato svobodo, in ravnokar brusijo bridke mečeve, da združeni s sorodnimi bratovi pomagajo žulečo igo stresti krščanom težko zdihujočim pod divjaškim nasiljem. Črnogorec strastno in iskreno ljubi svoj kršni dom , siromaški rod in vilinski jezik. Božo! da nam je enako ljubezni in gorečnosti do narodnih svetinj. Častni narodnjaki čuteči in videči veliko potrebščino raadramiti dremljoče, vsaj speče in zapuščeno ljudstvo gorske okolice poskusili so nasnovati prilično „besedo", kder bi se ugodnim petjem, poučnimi govori in glediščno igro budila ljubezen do tega, kar jo naše, oči odprle v rečeh, ktere jo znati treba vsakterniku naših ljudi; — blag namen, dična naloga. Slavolok pred Jagodičovim hramom je prijazno kliral bratove, nosoči napis: „Sloven'c Slovenca vabi", in res navabil jo okoli 1000 Slovencev, največ možakov na ledino primerno za večo besedo. Zaprva se jo kazalo na besedišči neko vrenje in sicer vinsko v omočenih bučah uekterih razuzdanih in prekšenih fantalinov, neobtesanih in najetih sirovnjakov detičev, ali da točneje povem, neumne drhali, ki je krikanjem ovajala in tržila pred svetom ohilnost prikovano si bedastoče in mejaštva z živinstvom, dokler se ni ure dilo društvo po opomenu nekterih gospodov; največo zaslugo za potolaženjo in nrejenje društva ide g. S., ki je očinskim opominanjem poravnal, kar je bilo hrapavega; možje so se ponašali z večino dostojno in pametno. G. Ž. iz Slov. Bistrice jo kratko pa krepko razložil korist, ktero nam donese zedinje nje vseh Slovencev v eno celoto, v Slovensko, in potrebo slovenščine v ura dih in učilnicah. V govoru o povzdigi omike med slovenskim ljudstvom, ali kaj je dnes treba vedeti tudi kmetu, bilo je sejano seme, ktero ni padalo na jalova ali kamena tla, nego na obetajoča sad, zlasti je prijela in genola omemba, ka mi Slovenci nismo sami, nego le črstva zeleneča veja na velikanski lipi slovanskega naroda , ki šteje 85 miljonov ljudi, nemški pa samo 40; ka jo treba kmetu oči odpirati iu razkrivati politiške; opazka, kdo so uredniki proti obdačencu seljaku; zakaj se kljubu zakonu podpisanemu rokoj jegovega Veličanstva vleče na obdržavanje nemščino v uredili in učilnicah na Slovenskem, zato namreč, da morejo nemški in nemškutarski uredniki in trdi nemški učitelji, ki nas psujo in zaničujo našo narodnost, mastne službe pri nas dobivati in zasedati, ne znnjoči niti naroda, uiti slovenskega jezika, naši vrli sinovi pa so morajo klatiti po svetu zunaj slovenske domovine s trebuhom za kruhom; vedeti je tudi treba prostemu našincu, ka za 2O0O slovenskih dijakov nijene gimnazije in nijene realko ni, da toraj l1/, miljon Slovencev nima nijenega srednjega učilišča, jeli so moro kde komu goditi veča krivica. Hrvatje, Magjari itd. imajo nčilišča z narodnim učnim jezikom, nam pa se, ki tudi hrabro junake pošiljamo na morilna bojišča, in krvavimi žuljevi pripravljeno petice nosimo v dačno zakladnico, v narodnem oziru vse odreka, kar je postavoj izrečeno. Da ima pravico narodni jozik v učilnicah, kakor pri drugih narodih iste cesarjevine, mahoma bi se reklo mnogim nemškim gimnazijskim in realskini učiteljem pobrati šila in kopita, culico zdrg-noti, pa hajd, odkod so došli, naši pa bi se radostni vmoli iz tujine k domačemu ognjišču. Ravno taka bi zapola uradnikom , namreč okrajnim glavarjem, njihovim pobočnikom ter mnogim sodniškim možem. Priporočali so se časniki, knjige in zlasti družba sv. Mohora , ki še odonod skoro nikogar ne štejo med svoje družbenike. Ka se ni v zrak govorilo , nego v srca in možgane, knžo najlepše prizor po dovršenem govoru, — mladina, možaki, starci, serci so obsuli kupoma govornika, iskreno so zahvaljujoči za govorjene besede iu podeljene nauke, vsaj rogovileži so bili zadovoljni. Jasen dokaz, ka duh in primerna beseda premaguje neobteaanost in divjost. Ka je občinstvo se navdušilo za svoj lepi narodni jezik, potrdila je prikazen o začetku glediščue igre „župan", v kteri namreč župan zaprva čita nemško pismo, pri čemur so glasno zavpili: po slovenskem , mi smo Slovonci, nemški ne razumemo^ Istina je, ka smo poskusili prelog orati, toda, čeravno so so plugovi lomili, itak je prilično zrahljan iu obdelan za bodočo setev, resnica je, ka smo hodili bolnikov vračit, iu boljo se čutijo, le nekterim podkupljenceui in zaslepljenmn le so ni odluščila debela mrena kakor bikova koža , tistim namreč, kteri so skoz zaprta okna debelo kamenje pošiljali v gostihiico, kdor so besedovci večerjali, in v isto hišo vrgli dva debola, predi na rt prirezana, tedaj nalašč za to pripravljena hloda kot morilno orodje, tistim, ki so spo-jemali mladenčoma čepico (kape samovko), kterih eden skočivši za razbojnikom, da mu jo zopet vzorne, dobil jo z debelim kolom po lici, ka se je hipoma na tla zgrudil; tistim, ki so blejačem vino plačevali za to, da bi kričali na besedišči in ohčinčtvo motili. Pravi se , ka so orožniki, (žandarji) tudi prišli, toda pijuckali so pre z nemškutarji, videli jih nismo. Ne zdi se nam tudi pravo, ka vojaki doma na dopustu prihajajo k takim shodom v* vojaški obleki. Te dogodbo dosti jasno svedočijo, kaka razbojniška sredstva rabijo strastni, besni in nepremišljeni nasprotniki naše sveto stvari na naši zemlji; to vam je tista vsezveličavna nemško-slovenska olikanost in omika cedeča in kvaseča se iz nemškutarske smrdeče kalužo , ki človeka ponižuje pod živino, ki ne zna razločka med mojim in tvojim Ubogo slovensko ljudstvo! dokler se ne umiješ in no osnažiš to gnjusobo in smrdljivosti, žalostna ti majka. Nikakor se ne smo zamolčati, ka se promalo učini za uljudno vodenje in umni razvoj ondašnjega ljudstva od dotične strani, kajti inači ne bi mogel tako nizko biti mlajši svet, kteri se vzdigujo na dostojno višino človeško vrednosti pametnim, modrim in v častno bosedo ovitim ukom.. Podobne prikazni so slaba in žalostna spričala polutanskemu in nemčevalnemu učilništvu, ktero še doslo ni razumelo ali razumeti ni htelo svojo naloge na Slovenskem. Nravnost, poštenost, pametnost, pravičnost, kde ste? Iz Gradca 11. sept. [Izv. dop.] Denes je bila druga seja dož. zbora, uazoči- so vsi slovenski poslanci, sedežev nemških pa jo dosti praznih. G. dež. poglavar mod drugimi stvarmi naznanja, da se mu je oddalo šest slovenskih * Glediščina igra „župan"ni prikladna za slovensko občinstvo, da Hi so prilega kakemu predmestju. Slovensko ljudstvo želi čisto in nepomešnno narodno hrano, inači so moti. Dop. ne misli nič o njem. A v njenih velicih rjavih očeh je nekaj kakor senca ponižnosti in ponosa. Zvečer je voz spet naprežen, Vlaz se je strezoval. Bliskovi Tilcar-jeve vabijo za gotovo, pa prav za gotovo! ob lepem spomladnjem vremenu, ki se mora v štirnajstih dneh začeti, v grad Bliskovo; Ignacij Blisk jo z županom o neki žonitvi govoril, ter ga po vsacem kozarcu likerja strastno objemal, madama Bronča jo gospej županji zmalala vse krasote, do kterih ima rodbina Bliskov pravice. Na vozu sede, roke si še mole, vabijo se, židje pozdravljajo lazijo okrog voza. Ko voz zdrči, švrkne gospod Blisk s Vlazovim bičem sitnega žida po obrazu. To jo zarad kredita. Ko bi tega ne storil . . . kaj bi židje v Župančicah mislili? IV. Lepi čas bi bil imel priti še le črez štirinajst dni, a žo on teden potem ko so Bliskovi v Župančicah bili, dali so seTilcarjevi na gradu naznaniti. Bilo je, kakor bi bil grom in vihar udaril v hišo Bliskovo, ki jo še zimsko spanje spala. Nobene stvari ni bilo pripravljene. Županja se morda tolikanj mudi, staro plemstvo dobiti, da hoče šo 'a predpust porabiti. Ali jo morda noblesa Bliskovih poštene raeščanco tako očaralo, da ne hote časa izgubljevati . . . Je-li pa mogoče to nobleso tako brez vseh priprav tudi doma ohraniti. Iskale so se vkupe najlepšo obloke, P° tri steklenice likerja se jo poslalo v samoprodajo, stari šestletni puran bi dal juho. In pečenka? In asiete, in . . . Na Bliskovem so jedli navadno prav prosto jedi, šo mesa ni vs so že dolgo časa hranile se, da pri kaki nepričakovani priliki rešijo rodbinsko čast. Oh, strašanska osoda! Vlaz je mislil, da so te steklenice pozabljone Plenice, izgubljeni stražniki, kajti zakaj in čemu bi sicer dalje živolo nego "Ji'' zdavnaj popite in uničeno tovarišice. Počasi in polagoma jih je bil "•Pil popolnem z dobro vestjo, dasiravno šampanjec ni bil „tako močiin, kot žganje." Ignacij Blisk bi bil skoraj omedlel, ko jo to iznašel, — no ve bo, ali od jeze ali strahu. Ali ubiti Vlaza ni smel, ker bil je lokaj in treba je bilo za nedeljo vseh njegovih udov. Ignacij torej ni druzega storil, kakor strašno hudo jo Vlaza pogledal in mrklo maščevanju je zaprisegel ter na zadnji stopnici iz kleti je prestrašenemu dečaku rekel edino besedo: „pondoljekl" Potem tečo k madami Bliskovi, ki je ravno na svojem divanu svoje in Jadvigino rokovice snažila z guini-elastiko. „Imaš že pečenko, a6ieto. okusnosti?1, vpraša sosopihan, rdečelic na pragu. Madama povzdigne oči in pravi kratko: „Nimam." „No potem pa še šampanjca zraven doni!" „ Ignacij?" „Da pač. Vlaz, ta stari hudič . . . ta . . . ta . . .!" Beseda zastane staremu dostojnomu šljahtiču v grlu, in le nekoliko likerja mu je pomoglo nesrečno reč povedati. Gospoja Bronča, ki jo žo vos dan kakor bog nad vodami premišljevala, rečo potom z velikim sklopom: „Denarja moramo dobiti." „Denarja! Kje, pri kom?" „Pri Mendlji!" „Mendolj?" sinejo se šljahtič. Madama Bronča Bliskova so vsedo po konci, pogleda svojega moža s svojim rmenim, ponosnim, lepo izraženim obličjem: „Jaz bom ž njim govorila. Daj ga poklicati, Ignacij." Ignacij Blisk pomiga z ramo, kakor jo žc leta sem migal, ako ga jo žena na duhu prekosila, ter so obrne. „Ob enem pošlji tudi povabilo grofu BronikovBkomu. Enega grofa moramo imeti. In jaz som rekla, da jo grof Bronikovski naša edina družba." „On pa jo bil še samo enkrat pri nas, ko nas je kot nov sosed obiskal!" nAli jo nov petelin na strehi?" „Ah, hudiča, stari še škriplje od novosti. Še le pred osmimi dnevi je očejen." (Daljo prih.) \ protestov proti volitvi g, Konrada Seidla, kot poslanca kmečkih občin mariborskega volilnega okraja. Na dnevnem rodu m> nekten manj važni finančni predlogi de/., odbora, ki se po nasvetu odbora rešijo. Potoni priđe na vrsto sporočilo o DOTih volitvah, 0 kterih nsivetuje dež. odbor, u.ij so vse za veljavne pripoznajo, ker zoper nobeno ni pritožbo došlo. Pri volitvi g. K. Sei-del-a prosi besede g. dr. Vošnjnk, omenja, da je denes oddal Sest protestov zoper to volitev, podpisanih od blizo .">0 volilnih mož. V teb protestih so navedeni tako važni postavni pogreški, ki so se godili pri tej volitvi, da je jako dvomljiva njena postavna veljavnost. Treba torej še enkrat natanko preiskavati celo volitev; zato nnsvetuje, naj so voli posebni volilni odbor 5 poslancev za preiskanje te volitve. G. prof. Scbreinor se ustavlja besedi: protest - , ker v deželi nikdo nima pravice zoper sklepe dež. zbora protestirati. O. Herman lazjnsni, da se ne protestira zoper dež. zbor in njegove sklepe, ampak zoper postopanje pred volitvijo in pri volitvi. Podpira predlog dr, Vošnjakn, ker mora dež. zboru samemu na toni ležeče biti, da se ta volitev na tanko preiskuje; sicer bi se mu lehko očitalo, da se boji izida te preiskave in taki sum bi podkopaval dostojnost postavodajnega zbora. G. prof. Ilcschl predloži, naj se vse reklamacije izročajo dež. odboru, in so temu naloži, da še enkrat preiskava to volitev. Dež. odbor niorn, kar se samo razumeva, zaslišati tiste može, ki o tej stvari kaj natančnejega vedo. Dr. Vošnjak odstopi potem od svojega predloga,ker mu le za to gre, da se volitev preiskava. Heschl-ov predlog je potem bil enoglasno sprejet in vsi poslanci potrjeni razen g K. Seidl-n. Ta mož si je svoj sedež izbral zraven poslanca mariborskega mesta, g. Hrandstetter-ja. Pozabil sem gori povedati, da so je vdeležil pri debati tudi g. Riandstter. Pa ker poznate neusahljivi vir zgovornosti tega gospoda, sto si gotovo domišljevali. da, kjer gre za volitev Seidl-a, ne bo molčal Drandstetter. In res — poprijel je besedo in jezik mu je tako hitro regljal in ropotal, da so stenografi se jako trudili, njegovim besedam slediti. Čudil se je, da se še le zdaj vloži protest, zakaj vsaj no v prvi seji. Potem se obrne proti sporočilu dež. odbora , v kterem je zarad te volitvo povedano, da §. 15 in 1(1 vol. postave v slov. jeziku ni čital predsednik vol. odbora, ampak druga oseba. Brandstetter pritrdi, da je to sicer zapisano v volitveneni zapisniku, a da vendnr to ni tako razumeti, da jo ravno tako bilo, ampak vse so je postavno godilo in to ni noben pro-grešek, za to ne ve, zakaj je dž. odbor to omenil itd. brez ozira na logiko in na zdravi človeški um. Dež. odbornik g. žl. Kaiserfeld, kot sporočevalec, mu prav dobro odvrne , da so je dež. odbor le držal volitvenega zapisnika, pod kterim je podpisan tudi g. Brandstetter, in ravno v njem je to posebno omenjeno. Pred debato zapustil je g. Soidl dvorano in so nazaj vrnil še le po končani debati. Brala so mu je na obrazu srditost nad temi porodnimi Slovenci, ki si šo zdaj w- po rotvanjskem shodu! — upajo dvomiti, ka je on postavni zastopnik slovenskega naroda. Iz HrvaŠkega 11. septembra. [lev. dop.] Baron liano h je kot ban hrvaški in in slavonski in tacito tudi dalmatinski slovesno vpeljan in po kraljevem poverenika zaprisežen. Ta čin je zadnja točka, s ktero je naša sedanja politična situacija fait accompli postala, in v dofinitivuin stopila. Kdo ve pa za kako dolgo! — Jelačio otresivši inagjarski jarem raz pleč hrvaškega naroda in vteknivši meč v korice je rekel svojim kr.iišnjikoni: „tnnč v tok, sad je braćo drugi skok!" Tudi denes hi se moglo reči: Hrvati, sad je drugi skok! se veda v narobnem smislu. — Vse poedine svečanosti banovo inštalacije: uvod, bakljada, razsvetljenje, prisega, tedeuni. in uazadnjo gostovanje in ples, vso so se z naj večo slovesnostjo, z naj večim sijajem druga za drugo vrstile. Da! svečanosti so bile briljantneje in impozantneje nego tačas, ko so Nj. veli-čestva v Zagrebu bivala. Vsako stvar ima pa razen zunaj ne prikazni, tudi svoje notranjo zrno. Kar so tega notranjega zrna tiče, so no da zatajiti, da je vsa svečanost pregnantno izražen aristokratično-birokrntičen značaj imela. Svečanosti zunnjna prikazen je bila taka, da smo so mislili za kakih dve stoletij nazaj v časo /rinijov iu lVankopanov postavljene. Videli smo pred seboj en izrezek iz srednjega veka: oklepe, grbe, štite in enako heraldično šaro. V tem so pač ljudovlade srečne, ka takega praznega pompa ne poznajo. Navdušenje je bilo tako. psiholog bi dejal, da je bilo le bolj površno nego srčno. ljudi , ki pri vseh takih in enakih svečanostih kriče, je povsodi naiti in tudi v Zagrebu jih no menjka. Sicer se pa naš narod denes res nima česa navdušiti. Svobodnostne institucije so pri nas nepoznane stvari. Naj nam da vlada svobodno tiskovno postavo, naj nam da pravico javnega tabo-rovanja, naj nam da porotne sodnije, naj no odpušča vsakega uradnika, ki nima tistega preverenja, kterega jo ona, in navdušenje bo iz dna srca privrelo. Na teh tleh naj se enkrat skaže! - Naša opozicija so ob priliki inštalacijo ni ne z naj menjšo demonšsracijo pojavila, iu tako pokazala, da še živi. Samo edini Mrazovie. ni imel okna razsvetljena, drugi vsi. S tem je naša opozicija opet veliko svojo slabost in omahljivost pokazala. Mislil sem sam pri sebi švedrnje po Ilici, v k t o rej ni bilo ne eno okno ncrazsvetljeno : je pač pametno ravnala slovenska omladina, ka ni hrvaško-srbski jezili nogo ruski kot znanstveno-kuji/.evni primila! Bolje jo iti preco h kovaču nego k kovačeku. — Boj narodne stranke proti magjaronstvu, je, dejal bi, bolj ro-mautičen nego pogibelen. Tu ne gre na smrt in življenje, kakor v boji z nomškutarstvom. Hrvaški narod se no bori, kakor slovenski za svoj obstanek, za svojo narodnost, ta mu jc zagotovljena, kamo sreče če bi nam Slovencem bila lo polovico tako zagotovljena! Hrvaškemu narodu narodnost vzeti, za to so Magjari pre slabi. Zgodovina nas uči, da Mngjuri Se nobenega naroda pomagjarili niso. Hrvatom je tudi šo denes germanizem iu italjanizem novar-niši nego magjarizem. Ites je, magjarizem jo za Hrvate neko breme, ali to breme je tako lahko, da se Hrvati pod njim celo lahko gibljejo, razvijajo in napredujejo. Brez tega bremena bi se ve da še lagljo bilo, pa taktum je fa-ktum. Za Slovence ima politična situacija na Hrvaškem brez dvojbe velevažen upliv. Skoz denešnjo tukajšnjo vlado so bo težko kdaj kakšna politična transakcija med Slovenci in Hrvati napeljati dala, sicer 6e pa v Zagrebu denes tudi ne dela več visoka politika, nego v Pošti. Z narodno stranko jo političen vtip s Slovenci preje mogoč, ali narodna stranka naj pred vsim svoje ideje o neki veliki Hrvatiji, za ktero bi tudi mi Slovenci morali nekaj mesa od svojega tele.>a odrezati (celjsko županijo, kranjsko do Krke, Istro do Kaše), na strani pusti, naj narodna stranka nas Slovence kot brate spoznava, ne pa žo kot svoj e. Koroški Slovenci ! „Otožni sinovi hladnega Gorotana, kterih dedjo so prvi bili hrabre hoje za slovensko narodnost, ki pa zdaj zadnji vstajate iz posipov nezavedenja in potujčevanja — zdramite svoj duh k bodrosti!" — Tako nam kliče pisatelj knjižice: „Čujte ! Cujto! kaj slov. jezik tirja." Dragi bratje, koroški Slovenci! Ali hodemo preslišali mile klice dragih naših bratov in prijateljev iz sosednih dežela? — Ali se jim ne bodemo pridružili pod košato lipo slovansko? — Se li mi — vnuki pradedov, ki so „prvi bili hmbe bojo za slovensko narodnost11 ne bodemo vdeležili bojev, ki jih bije ubogi uarod naš sedaj? — Ali morda mi nimamo tožeb? — Kje imamo pravih narodnih zastopnikov v deželnem zboru? — Kje se zvršuje §. 19 d. t. p.? — Kje so narodne čitalnice ali druga narodna društva na Koroškem? — — Poznamo mnogo rojakov naših, ki so vneti za napredek slovenskega naroda. Prelepo ovo prosimo: Pridite 23. septembra (četrtek) o pol treh po poludne v Sandvvirtovo gostilnico v Celovcu, da se pogovorimo: ali bi no bilo primerno, d a s o na Koruškom ustanovi slovensko politično 9 (1. 40 kr. Kreditne akcije '.'53 fl,—- kr. .r)°/0 metalike r. obresti v maji in nov. Enotni dr/, dolg v srobru (58 11. — 1800 drž. posojilo i»3 fl. 2 (i kr. Akcije narod. banke 72H ti. — kr. -fl.- kr. London Srebro Cekini 121 ti. 00 kr. 120 0. — kr. C fl. 87 kr. Izdatelj in vrednik Jožef Jurčič. Lastniki: Dr. Jok« VoAnjak in dnini. Tinkar lidumd Janilć