Za poduk in kratek čas. Kruci na SI07. Štajerskem. (Spominki iz domaoe ugodovine.) VIII. Prezanimivo je opra^ičevavno pismo, ki so ga Srediačani na tožbo poslali deželnemn poglavarju, da ga ne bi priobčili. Glasi se 7 slovenski prestavi tako-le: Po precej obširnem uvodu, v kterem omenijo, kako jih grof Goldštajn toži, da so mu 11'/2 štrtinjakov vina odpeljali in kako od njih odakodnine tirja, piaejo: nNaj blagovoli Vaaa grofovska prevzvišenost milostivo na zuanie vzeti, da mi ubogi, od vstajuikov napadeni in vsega oropani tržani tega nisnio sami radi — motu proprio — storili, temuč le od Krucev prisiljeni in sicer ,,iz opravičenega strahu, ki oplaši tudi trdne možake;"1) kajti Kruci (Korutzen) bo botli naae hiše požgati, nas pa pomoriti, 6e bi ne bili ž njimi držali. Ker se toliki sili nismo mogli ustavljati, godilo se je vse le proti naai volji, kajti nprivoljenju nič tako ne nasprotnje kakor sila in strah."8) ,,Prisiljen ne dela, ampak le trpi, zato pa so tudi oni, ki so koga poškodovali, ker se drugače niso mogli obvarovati, celo nedolžni, kajti sila opraviči njega, ki je napravil vsled sile kako škodo. "*) — Pa tudi iz tega, da smo prazue sode proti jeseni zapeljali nazaj, dn se vsaj razvideti, 6e že ne dokazati, nasa nedolžnost in resnicoljubnost. Da so pa puntarski Ogri vino izpili ravno pri nas in prazne sode zapustili v Središči, zategadel menda vendar nismo mi kazni vredni, ker se je to zgodilo le po naključbi. Kruci bi nas bili prav lehko ae tudi k temu prisilili, da bi morali vino jim celo prek Mure na Ogersko zapeljati, kakor ga je iz ravno tiste pivnice moral ogleda Meretinskih vinogradov na Kogu — Lovro Borko peljati v Nedeliš6e v Medjimurji. Splob pa velja: ,,Kdor se vsled sile in iz strahu kaj pregreši, se ne kaznuje." ,,Bolj primerno in pravično je, držati njega, ki je bil uzrok budodelstva, kakor pozvedovati po njem, h kteremu so bile reči donesene."1) Obračamo se toraj do Vaše grofovske prevzvišenosti s preponižno prošnjo, naj bi z ozirom na navedene okoliščine blagovolili to našo poročilo milostivno na znanje vzeti." Kako so bile te zanimive pravde koncno dognane, ni sicer znano, toda že iz teb pisem, ki so se obranila, da se nekako sklepati, da je deželni poglavar doti6ae tožbe rešil brž ko ne cel6 odpovedno in da so bili Središčani po postavi opraviceni. In tako za Središčane udeležba s Kruci tudi ni imela drugih nasledkov, kakor da so si ž njo pii okoličanih pridobili in tu in tam še dosehdob obvanili priimek: Kruci. Pri vsem tem pa slovi Središče, ne toliko zavolj svojega premoženja, ampak vse zavolj zna6ajnosti in narodnosti tržanov in je — ne glede" na nektere pomilovanja vredne razprtije in zdražbe novejšib dni — zvečinoma še domovina poštenib in zna6ajnib narodnjakov — prava dika Slovenskega Stajerja. Tudi slovensko pesništvo je se s Kruci poskuševalo. V neki zbirki starih pesmij, ve6jidel zgodovinskega zapopadka, našel sem eno tudi o Krucih. Kdo njo je zložil, ne da ee. na tanko določiti. Soditi po drugih pesmih, ki se v dotični zbirki nahajajo, bil bi tudi ove pesmi skladatelj *) Ex metu justo in viros constantes cadente. a) »Nihil consensui tam contrarium est, quatn vis atque metus" (L. 116 ff de R. J.) ") nCoactus magis pati, quam agere dicitur. Qui cum aliter tueri so non possunt, darani culpam dederint, inoxii snnt;" (formaliaL. scientiam 45 §. 4 ff. ad L. Aquiliam) — necessitas enim excusat eum,qui necessitate damnum dedif (Glossae Gothofredi adcit: L. littera M.) 4) nDelinqueii8 per metum vel coactus non punitur." rJu8tius est eum teneri, qui princeps fuerit, quam eum quaeii, ad quem res perlatae sunt." (L. hoc judicium 10 ff. de sen. corrupto.) slavni zgodovinar, rajui g. A. Krempelj, piaatelj ,,Dogodivšin stajerske zemlje". Glasi se cel6 nespremenjena tako-le: Kruci 7 Ormoži y lcti 1704. Ormožl jaz zapojem ti, Uutnost tega no pogled Kak se tebi je godilo, Je okolne stanovnike Kadar so Medjimorci Spravil v takšni strah, trepet, No Madjari, Kruci silo Kaj so skrili vse v postnike, V tem slovenskem ŠtajariNo okol razbežali Ino v tebi delali. Varaški no kmetiški. Pervi den po sveonioi Strašen moškim, ah, pobeg! So se Kruci kakti toča Oh strašnejši še za ženske. Nad Središče vsipali, Zdaj, gda cvili merzel sneg, Kaj se j' trosla vsaka kočaMor'te matere Slovenke No so vbo vu Farofi Tople hiže zapustit Skvarili no poropali. No z otrokom vun ta it. Te pa so za neke dni Kruci v Ormož privihrali, Tam se nomre spisati, Kaj so ondi vse počeli. Grad najperle strahoto Je občutil njihovo. Na pobegi jočejo Se za svojo priskrblenjo, Kajt' je vso spokončano, Kaj so spravli za živlenje. Hiše so sporoblene No še neke skurjene. A nevolna dečica, Gde bo tebi kakšno jesti; Mati nije slobodna Z vami v hosti ne na cesti. Ah! nebd presmileno Ab! ogledni se na to! Tam so tak razbijali No napravli telko kvara, Da ne dveri, ne peSi, Mize, stola nit' omara, Lonca, sklede, verčeka Ne blo najti celega. Penezi zazidani Tak to javkanje no krič Vun so vzeti no živina, Je terpolo do cvetnice, Zernje, zabel vse reči, Dok' Horvatov zvujzdni bie Ja več taužent veder vina,Nje čes lotmerske gorioe Kaj je ne potroseno, Je pretiral na skakaj Je včasi vkončano. Na Medjimorsko nazaj. Kak so grad obernoli Tam so bliizi Razkriža Na kip tolovajske jauie,S temi puntari mesar'li, Tg po celein Ormoži Doklam nje so seeloma So sporobili vse hrame,V Muro no prek Mure vdar'li. No na zadno hiše tri, Tak je zemlja štajerska Štale, marof viižgali. Kuge te bla rešena. Če bodo te 6rtice o Krucih služile le količkaj v prospeb naše se precej zanemarjene doma6e zgodovine, bil bi dosežen namen, ki ga je pri spisavi imel spiaatelj. M. Slekovec, Opomnja uredništva: Veleskrbno zbrane ove zgodovinske črtice o Krucih so čitatelje nSlov. Gospodarja" mnogo zanimale, zlasti one, ki so ondi doma, kder so Kruci razsajali. Jednakih zgodovinskih črtic želimo tudi iz drugih krajev lepe Štajerske, a tudi iz sosedne Kornške nam bodo dobro došle. Ker v teb slovenskih deželab je ,,Slo7. Gospodar" najbolj razširjen. Marljivemu pisatelju 6. g. Mateju Slekovcu, sedaj kaplanu pri sv. Marku niže Ptuja, izrekamo v svojem in v imenu vseh čitateljev presr6no zahvalo. Piosimo ve6 podobnih spisov iz tako spretnega peresa! Smešničar 12. Neka žena, ktera je na trgu 8ubi sir prodajala, nagovori pred seboj stoječega meščana rekoč: ,,Gospod, ako ugauete, koliko sirov imam tukaj v jerbasu, vseh 7 vam zaatojn dam." — ,,Sedem, sedem" ji naglo preseka gospod besedo. nJojmene!u se začudi ženica, nkteri šment t Vam je povedal, dajihravno 7 imam?" J. D.