Geslo zavednega Slomškarja. -f- Zvedeli smo stvari, ki jih ne moremo zamolčati, to temmaDJ, ker je klerikalno časopisje te dni vse polno najostudnejših Datolcevanj naprednega učiteljstva, ki ga hoče uničiti moralno in materialno. V deželi Kranjski vlada korupcija najhujše vrste; začela se je pravcata divja gonja! Prej zavedni tovariši krivč hrbet pred Jakličem, ki ima v vsakem žepu po eno službo: kdor je bolj hinavski pred njim, dobi dekret iz boljšega in večjega žepa. Šniarna Gora še ni videla takih neznaosko umazanih kupčij! — Slomškarji hodijo pokonci, toliko da se z nosom ne dotikajo oblakov. A ne vsi! V Ljubljani so to tisti kremeniti značaji, ki jim doma na polici še vedno leži liberalni list, da ga brž vsakemu pomole pod nos kot dokument svoje naprednosti, kadar zapišejo — druge sape! Oni po kmetih silijo v vodstvo v Ljubljani, naj jim da dobre, boljše, najboljše službice in službe. Vsem ni mogoče ustreči, zbuja se jeza, nekoliko tudi sramota, češ, prodal sem se zastonj! Že se iztezajo roke, da si skočijo v lase, nazadnje še pogoltnejo drug drugega. Kjer ni principov in nazorov, ni obstanka in življeDJa. Eavnikar se je že Daveličal STOje podružnice, beda je vrgla na njegovo mesto nesrečnega Grada ... Pri uničevanju naprednega učiteljstva se poslužujejo Dajpodlejših sredstev — ne samo Toditelji Slomškarjey, tem?e6 tudi ljudje, ki jih je nesamostojnost našega Ijudstra posadiia na odlična mesta v S. L. S. To trditer naj dokaže rest, ki nam je došla tamkaj iz Kočevskih hribov. Morda komu s tem pokvarimo veselje božičnih dni — hudobija je dovolj velika! — a zlobno početje je treba razkrinkati, da se spoznajo ljudje in da zasije geslo zavednega Sloraškarja v vsem zasluženem blesku! Bilo je dne 21. avgusta tega leta, ko sta prišla v Kočevske hribe — ime kraja na razpolago! — dva odlična katoliška moža: poslanec - učitelj J a k 1 i 6, predsednik Slomškore Zreze, in akademiško naobraženi deželni odbornik d r. P e g a n. Imela sta shod. Liberalna banda, liberalna sodrga, liberalni mulei, liberalni trapci — to so cvetke, ki so letele z Jakličerega vrta. Vse kar je liberalna stranka ukrenila, je največja nesramnost, klerikalci so pa rešitelji teženj Dašega ljudstva. Skrajno sirovost, kakršne še nismo čuli, je pa pokazal dr. Pegan. Trotelj v šolo — trotelj iz šole — taki so njegovi nazori o naših uspehib. V šoli, pravi, je premalo prakse. Dr. Pegan zahteva kot na polju pedagogike in bogatih izkušenj veleučen mož, da se mora učenec, zapustivši ljudsko šolo, spoznati takoj na vsak sodnijski akt, na plačilne naloge, izkratka: postati mora modrijan potom čudežev. Toliko, da ni zahteval, da mora znati že otrok iz pravd kovati rumeDJake! Sedaj pa, tako je smešil šolstvo, otrok niti ne ve, zakaj mu koze cepijo. Dr. Pegan je šolo primerjal s hlevom. nTa hlev, kmetje", je rekel, Bni bil izkidan skozi 40 let." Mi smo tisti, ki smo ga začeli snažiti. Ne smete misliti, kmetje, da bo v enem letu vse v redu, minilo bo mogoče 20 let, preden bo izkidan!" — Tako govori — akademiška olika! Le hladnokrvnosti nekaterih oseb se je bilo zahvaliti, da ni slavni govornik ob takih izbruhih zletel z odra! Toda nesramnosti ni bilo dovolj! BTovariš" Jakličjebil toliko predrzen, da je š e I k županu — tamkajšnjemu učitelju, ki je obenem občinski tajnik, kruh od- jedat, da bi ga namreč župan odstavil od tajn i š t v a! BPre?zemite sami te posle," tako mu je pihal na dušo, »kolikor preprosteje boste pisali, toliko rajši vam bomo odgovarjali." Ce ima učitelj 30 K, prevzemite vi za 20 K. Ako ne znate rafiunov voditi, vam pošljemo revizorja na svoje stroške. Kazni pri glavarstvu se ni treba bati; na pr?i, drugi, tretji pogon še ne bo kazni, gospod župnik vatn pojde Da roko. . ." Tako je govoril predsednik učiteljske organizacije Slomškove Zveze, da 8 tem neovržno dokaže, kakšno je geslo zavednega Slomškarja: moralno in materialno uničenje naprednega učitelja! Veseli nas, da ni Jaklič nič opravil, ker se je zgodilo ravno nasprotno, kar je nameraval: občinski o d b o r j e u 6 i t e 1 j u-t a j niku zvišal mesečno plačo od 30 K n a 40 K. Kar smo zapisali, je gola resnica, ki je ne ovrže noben izgovor. Dostavljati nam ni treba nobene besede več, ker dajanje samo dovolj glaano govori. Slomškarji naj se zahvalijo svojemu 'predsedniku, ki tako res odlično skrbi, da se sveti — kakor smo že rekli — geslo zavednega Slomškarja v vsem zasluženem blesku!