PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17 septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*«. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723 ČEDAD Streno De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 ASTS^r^r1"1 Cena 600 lir - Leto XL št. 286 (12.009) Trst, nedelja, 2. decembra 1984 Večina v krizi V pričakovanju novega sestanka na vrhu med vladnimi strankami toda vlada ne odstopa BOJAN BREZIGAR Že nekaj časa skoraj ne mine teden, ne da bi govorili o resni nevarnosti vladne krize. Tudi v tem tednu le bilo tako in prihodnji teden ver-Jetno ne bo drugače. Vladne krize Pa ni. Pač pa ne more biti dvoma o tem, da kriza obstaja. Vlada sicer uradna ni odstopila, večina pa dejansko ne obstaja več in kriza je torej v teku, v pričakovanju razvoja. Sedaj je že povsem jasno, da Cra-x,jeva vlada ne namerava odstopiti, fnzen če je ne bo k temu z odkritimi [•esodami prisilila ena izmed strank koalicije. To se doslej ni zgodilo, vendar je resno vprašanje, koliko ča-84 bo to lahko še trajalo. Poglejmo samo, kaj vse se je zgodilo v preteklem tednu. . V senatu so izglasovali Visentini-lev »davčni paket« z veliko muko jn z veliko zamudo. Potrebnih je bi-10 šest glasovanj o zaupnici, delno za‘o, da bi onesposobili obstrukcijo •nisovcev, delno pa tudi zato, da pri-silijo senatorje večine, da glasujejo *a davčni ukrep in da ga ne zavrnejo s Rajnim glasovanjem, kar bi se sko-rai gotovo zgodilo. Vendar tudi zaupna ni zadostovala, saj socialdemokrati s polemičnim zadržanjem niso glasovali za bistveni del davčnega paketa, za drugi člen, ki med dkugim aoloča tudi pavšalno odmerjanje dav-kov trgovcev, obrtnikom in prostim Poklicem. Kaj se bo s tem ukrepom 'godilo v poslanski zbornici, pravzaprav ni več uganka, saj so številni Poslanci večine, poleg šocialdemokra-tov tudi demokristjani in liberalci, Napovedali, da bodo glasovali proti J? torej ni možnosti, da bi bilo bese-10 odobreno, razen če bi zanj ne glasovali komunisti, ki pa seveda v em trenutku nimajo nikakršnega poli-'cnega interesa, da bi reševali vla- v'Z *e^av- .-i Poslanski zbornici so zavrnili o-lok o zasebnih televizijskih postajah. 1 zadostovalo, da so za odlok glaso-a,i tudi fašisti. Tudi se ni mogoče Ogovarjati jna odsotnost približno 100 Poslancev iz vrst večinskih strank, ydlok o zasebnih televizijskih posta-je preglasovala »stranka prosto-streicev« (bilo jih je 61), kar pred-•avlja predvsem posmeh Craxija, ki J. Je osebno prizadeval, da je bil o-s'ok sprejet in da bi bil odobren, •ranke večine pa so še enkrat do-azale svojo nesposobnost, s tem da 80 spoštovale roka, ki so si ga ame določile za imenovanje novega Pravnega sveta države radiotelevizij roka, ki je zapadel 30. novem-r»a: pa 80 Poskrbele za blagajne aoiotelevizije s tem, da so bistveno risale naročnino: stootstotno za čmo-“eie televizorje in 50-odstotno za barv-oe televizorje. Vlada se je morala spoprijeti z o- illok, °m o zamrznitvi stanovanjskih iz- NADAUEVANJE NA 2. STRANI Craxi optimist glede možnosti sprave v petstrankarski večini v zvezi z davki KPI pa naglasa nevarnost političnih razmer in vztraja na nujnosti odstopa RIM — Kdaj bo prišlo do ponovnega sestanka na vrhu med petimi strankami vladne koalicije, od katerega je po vsem videzu sedaj odvisna usoda Craxijevega kabineta? Datum še ni določen, toda zelo verjetno se bodo morali tajniki petih strank in pristojni 'ministri sestati v kratkem roku, preden se večina popolnoma razkroji v poslanski zbornici, ko bo začela razpravo o Visentinijevih dav- čnih ukrepih v prihodnjih dneh. Craxi se bo moral torej še enkrat lotiti navidezno nemogočega: spraviti na skupni imenovalec malone diametralno nasprotna stališča »zaveznikov« o temeljnem vprašanju vladne politike, kot je v tem primeru davčna pravičnost. „ Predsednik vlade bo sicer jutri in pojutrišnjem odsoten, ker bo v Dublinu sodeloval na zasedanju najvi- šjih voditeljev EGS, a bo moral takoj ob povratku zavihati rokave in še enkrat poskusiti ugladiti hude spore, kar mu je doslej že nekajkrat malone čudežno tudi uspelo. Ciuxi je sicer včeraj kazal sposobnost obvladati živce in je izkoristil priložnost odprtja predora pod Gran Sassom za umerjeno in optimistično oceno razburkanih političnih odnosov. Pred deželnim svetom Abrucov je zatrdil da so notranje politične razmere težke in nejasne, »kot je pač pravilo italijanskega političnega življenja, kot posledica stare navade, da stvari kompliciramo, namesto da bi jih poenostavljali«. S to »značajsko« oznako je prezrl že napovedani spopad med vladnimi strankami glede Visentinijevih ukrepov v poslanski zbornici, trdeč, da je pomembno, da jih je vsekakor že odobril senat. »S potrpežljivostjo, je zaključil, bomo premostili tudi ta problem.« Mrzlo prho na te optimistične napovedi je pa zlil včeraj tajnik KPI Natta na tiskovni konferenci za o-brazložitev pristopa PDUP (in v po; dobnih tonih partijsko glasilo). Za KPI je »prisiljeno preživetje« pet-strankarske koalicije »največja ovira za vladanje državi«, zaradi česar mora Craxi jev kabinet odstopiti. KPI bolj na splošno ocenjuje, da je postala kriza KD in njenega sistema oblasti »uničujoča«, zaradi česar je toliko nujnejši prehod k novim političnim ravnotežjem na osnovi novih programov in širokih zavezništev, ki naj odpre nove perspektive ozdravitve in razvoja. Spacalova antološka PORDENON — Med sto in več samostojnih razstav, ki jih je priredil v petdesetih letih svojega likovnega ustvarjanja zamejski slovenski slikar Lojze Spacal, se vključuje pet velikih likovnih manifestacij, ki predstavljajo nekakšne mejnike in hkrati obračune njegovega razvoja: to so razstava v muzeju Revoltella v Trstu 1968, antološka razstava na gradu v Kromberku leta 1972, trojna razstava leta 1977 na Gradu sv. Justa v Trstu, v veliki avli tržaške univerze ter v Rižarni, nadalje velika razstava v Modemi galeriji v Ljubljani že leta 1954 in končno največja dosedanja razstava, ki jo je pod naslovom »Spacal — 50 let slikarstva in grafike« priredil mojstru Centro iniziative culturali v razstava v Pordenonu Pordenonu. Gre za resnično veliko razstavo, ki je pod pokroviteljstvom same dežele Furlanije - Julijske krajine in ki obsega kar 161 del, in sicer mešanih tehnik in grafičnih listov, ki so jih razporedili v sedmih prostorih sedeža pordenonskega centra, kjer bodo na ogled do 10. februarja prihodnjega leta. Tudi to je zelo bogata in zelo pregledna antološka razstava. Kot je bilo pričakovati je svečano odprtje razstave privabilo sinoči v prostore Centra lepo število publike in seveda tudi veliko predstavnikov oblasti in javnega življenja. Deželo, ki je dala pobudo in prevzela pokro- NADALJEVANJE NA 2. STRANI NEPREKINJENA SKUPŠČINA STARŠEV NA KATINARI Združenje staršev katinarske osnovne šole Fran Milčinski je priredilo včeraj v osnovnošolski telovadnici neprekinjeno skupščino, da bi še enkrat opozorilo javnost na nerešeno vprašanje prostorske stiske na šoli. Akcija je doživela velik uspeh, saj so se je udeležili številni predstavniki političnih sil, družbenih organizacij, starši, šolniki, dijaki. Starši sedaj pričakujejo ali bo občinski odbornik za šolstvo držal obljubo: po njegovem zagotovilu bi morali jutri rešiti vprašanje stiske na katinarski šoli... NA 5. STRANI Ob letošnjem Dnevu republike Politični sistem SFRJ pod ostrim drobnogledom JURE PENGOV Tudi letošnji praznik Republike, 29. november je minil v znamenju iskanja izhodov iz gospodarske in družbene krize. To je vidno že na zunaj: če ste prelistali praznične številke jugoslovanskih časopisov ali prisluhnili priložnostnim govorom na proslavah, nikjer niste naleteli na privzdignjene, zanesene hvalospeve dosežkov in uspehov. Tako kot v življenju je tudi v teh slavnostnih nastopih prevladala realnost. Izostrena kritičnost, polemičnost, marsikje tudi navidezna neenotnost v ocenah; to je pač sad globokih sprememb, ki to leto ali dve potekajo v Jugoslaviji, velike družbene razgibanosti in želje, da bi čimprej našli poti in načine za razrešitev stanja. Kljub nekaterim dosežkom ni časa za evforijo. Rezultati, kakršnim smo priča, še niso trend, še niso stalni vzpon k boljšemu. Prvič po treh letih sta se proizvodnja in produktivnost povečali, prvič je zabeležen zunanjetrgovinski suficit, Jugoslavija je v zadnjem letu dokazala, da je sposobna vračati težke tuje kredite. Vse to se po drugi strani postopno zrcali tudi v osebnem standardu ljudi: e-lektrike bo to zimo dovolj, nafte tudi, vse manj je praznih polic v trgovinah, vse manj bonov, depozitnih in drugih omejitev. Seveda to ni veliko. Vsekakor je manj kot pred petimi ali desetimi leti, vendar mnogo več kot pred letom dni, ko je še grozil bankrot. Torej relativno veliko, predvsem je veliko za samozavest! Kajti tisto, kar je imela Jugoslavija pred petimi leti je bilo v dobri meri plod zadolževanj na tujem, to kar ima letos, je rezultat domačih delovnih rok. Toda letošnji rezultati sami po sebi še ne pomenijo, da se je začel trajen vzpon. Doseženo je posledica velikih odrekanj na različnih področjih, krčev in zastojev ter administrativnih NADALJEVANJE NA 2. STRANI Odbojka: v ženski B ligi MEBLO IZREDEN Košarka: sinoči v prvenstvu C-l lige simvi^0 Jt Pikini! zmagovito pot do jr 0<-'i vodilne in še ne premagane ,jj r'fese- Tokrat številni in končno tu-kvawsrp navijači so lahko uživali ob Vrh -Hi *n atraktivni igri, ki je posteri- Se Prinesla zmago domači Seti, k*1- V enem stavku: bila je to n*3- v kateri je našim igralkam šlo rok prav vse. Sprejem servisa je Pelenovi prvi slalom Magonijeva 3. Mateja Svet 9. NA 10. STRANI bil skoiuj brezhiben, podaje so bile dobre, napad prodoren in raznolik. Vendar lahko po našem mnenju i-ščemo ključ zmage v nevarnih in o-strih servisih (ob tem velja pripomniti, da so jih naše odbojkarice zgrešile le pet), ki so spravili v velike težave sprejem Nervese in ji onemogočili, da razvije svojo napadalno igro. Omenili bd še napredek v bloku (videli smo celo nekaj trojnih blokov, kar je pri naših ženskih ekipah prava novost), ki je bil že precej dober, čeprav naša ekipa lahko in mora še izboljšati ta element, saj je prav slednji tisti, ki običajno omogoči kakemu moštvu kakovostni skok. Tudi v obrambi je bila naša združena ekipa izredno požrtvovalna: zgled je bila Mira Grgič, ki pa so jo sinoči tudi ostale kar pridno posnema- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jadran TRST — Jadranovi košarkarji sinoči niso zamudili priložnosti in v desetem kolu prvenstva C-l lige pred svojim občinstvom s stolico premagali moštvo Basket Ravenne. Naši košarkarji so bili v vseh e-lementih igre boljši od gostov, ki so se predstavili kot tehnično skromna ekipa, ki je bila jadranovcem enakovredna le do 15. minute, nakar pa so si jadranovci priigrali zanesljivo prednost, ki so jo večali iz minute v minuto, da bi nato tudi zmagali s stolico. Da so naši slavili tako visoko zmago, bo tudi držalo, da so bili nasprotniki skromni, na dlani pa je tudi, da so jadranovci sinoči igrali dokaj dobro in kot je dejal trener Andrej Žagar »predvsem s pravilnim pristopom do srečanja«, če dodamo še, da so odlično skakali pod koše- s stotico ma, da so igrali zbrano in odločno skozi vse srečanje, potem je tudi jasno, da našim zmaga (in to tudi visoka) ni mogla uiti. Na sinočnjem srečanju je bilo obenem tudi jasno, kaj pomeni za naše moštvo tretji center (Robert Daneu). Trener Žagar je tako lahko stalno pustil na igrišču tri visoke igralce, med katerimi je bil tokrat še posebno razpoložen Mauro Čuk, ki je bil z 28 točkami najboljši strelec srečanja, pri tem pa je imel kar 9 skokov v obrambi in 3 v napadu. Pohvalo si seveda zasluži tudi Robert Daneu, ki je srčno in borbeno igral. Sicer pa so tokrat vsi Jadranovi košarkarji izpolnili pričakovanje, kar je še posebno spodbudno pred derbijem s Sorvolano (B. Lakovič) NADALJEVANJE NA 2. STRANI ZLOČIN V TRSTU Sin ubil mater potem ko se je vrnil s potepanja po Rimu in ni našel doma svojih igrač NA 5. STRANI e Večina v krizi, toda vlada NADALJEVANJE S 1. STRANI gonov in o pravični stanarini. Tudi tu je prišlo do spora med nasprotujočimi si interesi in liberalci so tako že napovedali, da bodo v parlamentu glasovali proti temu odloku. Skratka, beseda »večina« je izginila iz italijanskega političnega besednjaka. Bolj kot se bližajo majske upravne volitve, večjo nevarnost je o-paziti v vrstah strank večine in težave pri vsakem, tudi manjšem problemu, naraščajo v nedogled. Vprašanje je, kam vse to vodi. V drugih pogojih bi bila vladna kriza neizbežna, sedaj pa je, vsaj z besedami, noče nihče in Craxi torej vztraja. Dejansko bi krizo hoteli vsi, a nihče je noče povzročiti; vsakdo čaka na napako »zaveznikov« in v tem je — kot se to čudno sliši — trdnost sedanje vladne koalicije. Ta koalicija ni klonila niti ostremu pritisku opozicij, predvsem komunistične partije, ki je zadnje dogodke v senatu označila kot farso in uradno zahtevala odstop vlade ter zagrozila celo s posegom pri Pertiniju. In vendar kljub vsemu vlada vztraja in ostaja. Čez dober mesec se začenja zadnje polletje Pertinijevega predsednikovanja, ko predsednik republike ne more razpustiti parlamenta. Craxi je torej z dobršno mero stvarnosti prepričan, da bo zdržal pritisk vse do julija, češ da alternative tej večini in tej vladi ni, pa četudi bi spotoma »izgubil« kakega zaveznika, se zaradi tega ne bo pretirano razburjal. Ob vsem tem pa ostajajo veliki družbeni in gospodarski problemi odprti in nobenega stvarnega upanja ni, da bi se stanje v prihodnjih mesecih bistveno izboljšalo. Za to bi bila potrebna trdna in odločna vlada, ki bi jo podpirala trdna koalicija. O čem takem pa zaenkrat ne moremo govoriti. BOJAN BREZIGAR Pristop Španije in Portugalske glavna tema dublinskega vrha EGS RIM — Predsednik italijanske vlade Craxi je imel te dni vrsto pogovorov s sedanjim predsednikom EGS Fitzgeraldom in s predsednikom grške vlade Papan-dreujem, ki sta bila na obisku v Rimu. Gre za stike pred začetkom evropskega vrha, ki bo v ponedeljek in torek v Dublinu in na katerem se bo Irska poslovila kot začasna predsednica EGS. S 1. januarjem, kot znano bo začasno predsedstvo prešlo na Italijo. Na skorajšnjem vrhu v Dublinu bo govor predvsem o razorožitvi gospodarske skupnosti, se pravi o pristopu Portugalske in Španije. Za njun vstop si prizadevata predvsem Italija in Nemčija, medtem ko je Francija odločno proti, ker vidi v obeh državah nevarnega konkurenta za svoje kmetijstvo. V komunikeju, ki ga je izdala italijanska vlada pred jutrišnjim vrhom, je »poudarjena politična volja Italije in deseterice, da se spoštuje predvideni rok 1. januarja 1986 za vstop Španije in Portugalske v EGS. Ostaja sicer še vrsta drugih odprtih vprašanj, ki jih evropska deseterica ni zmožna rešiti. Tu gre predvsem za normativ o proizvodnji vina, za probleme okrog ribolova, da sploh ne govorimo o proračunu, saj se EGS sooča s hudimi finančnimi problemi, tako da mnogi trdijo, da bodo konec letošnjega leta blagajne EGS popolnoma prazne. Na dnevnem redu dublinskega vrha bodo tudi nekatera mednarodna vprašanja. Prav gotovo bo govor o Bližnjem vzhodu, saj gre za območje, ki je za EGS bistvenega pomena. Zunanji ministri EGS so v preteklih dneh izdelali poročilo, v katerem analizirajo razne možnosti tvornega posega deseterice za rešitev tega vprašanja. Craxi bo poročal o rezultatih svojega obiska v Kairu, v Rijadu in v Alžiru ter o perspektivah, ki se tamkaj odpirajo za sodelovanje z EGS. Predsedniki vlad in zunanji ministri, ki se bodo udeležili ponedeljkovega vrha bodo govorili tudi o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o položaju v Srednji in Južni Ameriki ter v Južni Afriki. e Meblo izreden proti Nervosi • Spacalova NADALJEVANJE S 1. STRANI viteljstvo nad razstavo, je zastopal odbornik za kulturo Dario Barnaba, ki je podčrtal veljavnost slikarja Spacala in mu čestital, hkrati pa poudaril, da je »obmejni umetnik«, pač ustvarjalec v deželi, kjer vladajo »delikatni odnosi« med tu živečima narodoma. Navzoči so nadalje bili še župan Pordenona Alvaro Cardini, tržaški župan Franco Richetti, podpredsednik pokrajine Pordenone Sergio Chiaruto Iz Trsta pa je prišlo na odprtje razstave veliko mojstrovih prijateljev, med katerimi so bili tudi predsednik in tajnik SKGZ Boris Race in Duško Udovič, nadalje ravnatelj Tržaške kreditne banke dr. Vito Svetina in drugi. Hkrati z razstavo v Pordenonu so sinoči odprli tudi v Trstu in sicer v galeriji »Cartesius« veliko razstavo novejše Spacalove grajike, ta razstava pa bo trajala le do 20. t.m. (fre) NADALJEVANJE S 1. STRANI le. Uspešno je bilo prehajanje iz o-brambe v protinapade, česar v prejšnjih tekmah in še posebej v prejšnjih sezonah nismo bili vajeni. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da je na drugi strani mreže bil kvaliteten nasprotnik, ki bi verjetno tudi znal izkoristiti v:tiko morebitno nepazljivost ali popuščanje v vrstah Mebla. Naša dekleta pa tega sinoči niso dopustila in so začeto bojevitost in borbenost ohranila prav do konca. Za zmago v tej verjetno najkakovostnejši tekmi, ki jo je kdajkoli odigrala kaka naša šesterka, so prav gotovo zaslužne vse igralke. Vendar bi le omenili izreden doprinos Gadžove, ki se je našemu občinstvu prvič predstavila v svoji pravi luči in bila dejansko nezgrešljiva v napadu in dobra v igri v polju. Po tekmi je trener Nervese, priznani odbojkarski strokovnjak, tem- peramentni Scalzotto, kljub gladkemu porazu rade volje odgovoril na nekaj vprašanj. »Ste pričakovali, da bo v Nabrežini tako težko?r0t^SC<^nik družbe Mauro je odbor-u ,u Turellu dejal, da se dejavnost _ «move uspešno širi kljub splošni u'£P°darski krizi v državi in njenim ravn-°m na krajevnih in na deželni Dnui.' T° dejstvo je Mauro pripisal v i?11?? ugodnostim finančne nara-,i : j. .] j'h Friulia - Lis dovoljuje po-Želn l m P° zuslugi podpor iz de-d e. blagajne. Takšne ugodnosti podel k° *e še spodbujajo h krepitvi □ a ^ Prizadevanjih za premostitev , Podarskih težav, ki pestijo Fur J° - Julijsko krajino. Eo^kernik Turello je soglašal s solza ?rnikoma, da je družbo treba še ‘znatneje podpreti. V Tržiču deželni kongres stanovanjskih najemnikov TRŽIČ — Na prvem deželnem kongresu sindikata stanovanjskih najemnikov SUNIA, ki je bil včeraj v Tržiču, so bila v ospredju razprave vprašanja sodnih izgonov, predlogi o spremembah zakona o pravičnih stanarinah, predlog osnutka statuta najemnikov ter vprašanja ljudskih stanovanj. Do deželnega kongresa je prišlo tokrat prvič, tik pred vsedržavnim kongresom, ki bo v kratkem. V razpravi, Ki je sledila poročilu deželne povezovalke Claudie Ponti, so prišle na dan razlike, ki na tem področju obstajajo v raznih krajih dežele, še največ v večjih krajih. Medtem ko ni vprašanje sodnih izgonov in pomanjkanja stanovarij v Vidmu in Pordenonu zelo pereče, tudi upo števajoč dejstvo, da se ti dve mesti razvijata skladno z okoliškimi kraji in da je v teh veliko ljudi lastnikov stanovanj, prihajajo to bolj do izraza v Trstu in Gorici. V Gorici je si- cer le sto sodnih izgonov, vendar je to v sorazmerju s prebivalstvom precej. Še najbolj je občutiti to vprašanje v Trstu, kjer je sodnih izgonov sedaj zelo veliko, na drugi strani pa je, kot kažejo podatki iz zadnjega ljudskega štetja, več tisoč stanovanj praznih. Nezadovoljstvo so razpravljala pokazali tudi do najemniške politike za ljudske hiše in deželnih zakonov na tem področju. Sindikat SUNIA si bo še vnaprej prizadeval razvijati politiko obrambe stanovalcev v sodelovanju s sorodnimi organizacijami in sindikalno zvezo. Svoje zanimanje bodo razširili na celotno urbanistično in stanovanjsko politiko, ^kajti ni moč, tako so včeraj ugotovili, omejevati se le na vprašanja točne ocene pravičnih stanarin ali obrambe ljudi, ki jim preti izgon iz stanovanja. MARKO WALTRITSCH LiSiMM pierbrunoro/zo s.r.i. ♦ GREDI ♦ LETVICE 4 NAVADNA in POKLOPNA VRATA 4 OBLOGE in IZOLACIJE (STIFERITE) 4 PODI 4 VEZAN LES AVIO E MARINI ter velika izbira novih artiklov 34074 TRŽIČ (GORICA) — Ul. A. C. COLOMBO 51 Telefon: (0481) 72916 — Telex: 460156 dragocena darila v trajen spomin oJKalalan Narodna ulica 28 - OPČINE • telefon: 211465 «LINEA» ... AOUASCUTUM! Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili plošče, površnike, lodne in izredno elegantno krojene dežne plašče. Njihov stil: Aquascutum of London! Bogata izbira v trgovini «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL panto ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstva za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška in Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REK NABREŽINA CENTER Telefon 200123 POMAGAMO VAM PRI PRODAJI IN NAPUKU STANOVANJ TER ZEMLJIŠČ PO UGODNI CENI Posredovanje nepremičnin TRST — ULICA GHEGA 8 — TELEFON: 040/631792 PODJETJE »L'IMBALLO FISSO« A. Piccioni ATRO avtomatsko orodje za zabijanje žebljev in spenjalk, raznovrstni vezalniki, kovinski in plastični trakovi, razni artikli za embalažo. PRODAJA IN SERVIS: UL COLOGNA 72 — TEL. (040) 51148 — TRST Pellicceria ■* CUIR CHIC POPUSTI to-50% ■ ŽENSKI KOMPLETI USNJE - LAN MOŠKI JOPIČI KOŽUHI KRZNA Tržič — ui. Rossein 73 °bv- občini od 2. do 31. decembra Carbonare di Folgaria (Trento) Tel.: 0464/75106 nova najemnika Neva Tence in Zlatan Bogateč iz Križa vabita dijake slovenskih šol na zimovanje v Folgario v HOTEL TURIST. Zagotovljena domaču hrana in prijetno počutje v domačem okolju. Sporno delovanje Krožka za kulturo in umetnost Upravljanje male dvorane gledališča Verdi buri duhove v tržaškem občinskem svetu Vprašanje upravljanja male dvorane gledališča Verdi je razgibalo petkovo sejo tržaškega občinskega sveta. Po repliki svetovalca Tržaškega gibanja na županov odgovor je namreč župan zahteval, naj občinska tajnik shrani magnetofonski posnetek Parovelovega posega, da bi ugotovili, če vsebuje poseg elemente za morebitno prijavo Paro-vela sodišču. Za to sta se nato, iz povsem drugačnih razlogov, izrekla tudi komunistični svetovalec Mon-falcon in sam Parovel. O upravljanju male dvorane gledališča Verdi so konec oktobra vložili občmslkemu odboru vprašanje komunistični svetovalci Calabria, Visioli in Monfalcon ter svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, ki je želel izvedeti tudi o preureditvenih delih v dvorani in o stroških za sprejem vvaleškega princa Charlesa. Tržaški župan je odgovoril, da je bila preureditev dvorane nujna, in da je občina za sprejem angleškega prestolonaslednika potrošila 5 milijonov lir za zakusko in za okras s cvetjem. Nazadnje se je obregnil ob upravljanje dvorane. Od leta 1969 je upravljanje poverjeno s pogodbo Krožku za kulturo in u-metnost. Najemnina dvorane znaša 2 milijona 220.600 lir, pogodba pa se bo iztekla junija prihodnjega leta. Župan je nato prebral nekatere člene o upravljanju dvorane in zaključil, da bo občina, zaradi ponavljajočih se nesporazumov o oddajanju dvorane v podnajem ob izteku pogodbe razrešila Krožek vzdrževanja prostorov, Krožek za kulturo in umetnost pa bo vseeno imel prednost pri uporabi dvorane za svoje delovanje. Parovel je v repliki očital županu, da ni odgovoril na zastavljena vprašanja. Dejal je, da ni povedal, koliko je občina porabila v celoti za sprejem princa Charlesa, niti ni omenil načina upravljanja male dvorane gledališča Verdi. Opozoril je namreč, da daje Krožek za kulturo in umetnost dvorano v podnajem drugim društvom in organizacijam, za kar pa zahteva bistveno višje plačilo kot so zgolj stroški za razsvetljavo, gretje in čiščenje (kar predvideva člen 8 pogodbe med občino in Krožkom za kulturo in umetnost). Nazadnje je Parovel pripomnil, da je Krožek »čisto navadno kulturno društvo«, zaradi česar ne vidi razloga, da bi imel prednost pri uporabi dvorane. V bistvu je želel Parovel po- udariti, da je prišlo pri upravljanju dvorane do nepravilnosti, ki naj bi jih skušala tržaška občinska uprava sedaj spregledati. Parovelove besede so očitno razkačile tržaškega župana, ki je, kot rečeno, zahteval zaseg magnetofonskega posnetka Par cvetovih izjav za morebitno prijavo sodstvu, pri čemer je poudaril, da je Krožek za kulturo in umetnost »prestižna tržaška kulturna organizacija«. Komunistični svetovalec Monfalcon je v repliki poudaril, da je dvorana javna dobrina, in vprašal, zakaj je Krožku za kulturo in umetnost dovoljena ekskluzivna uporaba prostora. Taka privatizacija škoduje tržaški kulturi, zato bi morali dvorano odpreti prvenstveno javnim ustanovam. Ob koncu je tudi on zahteval naj preverijo, če so izjave svetovalca Parovela toži ji ve, vendar zato, da bi po morebitnem posegu sodstva končno izvedeli, če je bilo upravljanje dvorane kristalno čisto, ali pa je prišlo v tem pogledu do nepravilnosti. Tej zahtevi se je nato pridružil še sam Parovel. Na petkovi seji se je občinski svet spomnil pred kratkim umrlega tržaškega skladatelja Giulia Viozzija. Tombesi bo moral »poravnati« odsotnosti z delovnega mesta Ravnatelj tržaške občinske smetarske službe bo moral nadoknaditi svojo odsotnost z delovnega mesta. Nadoknadil jo bo s tem, da mu bo občina »odtegnila« del letnega dopusta, preostalo pa mu bo zadržala na mesečni plači, To sporočilo o tako imenovani »aferi Tombesi« je dal pristojni odbornik Alfieri Seri na petkovi seji tržaškega občinskega sveta v odgovor na vprašanja, ki so jih pred časom vložili občinskemu odboru komunistična svetovalca Calabria in Monfalcon in svetovalec Tržaškega gibanja Parovel. Vso zadevo je sprožilo dovoljenje, ki ga je občinska uprava pred meseci Izdala ravnatelju smetarske službe, bivšemu demokristjanskemu poslancu Tombesiju, da lahko po potrebi zapušča delovno mesto na občini in pojde na krajevno trgovinsko zbornico, k jen je predsednik. Izkazalo se je, da Tombesi nima pravice do take »plačane odsotnosti«, ker trgovinska zbornica ui izvoljen organ ampak inštitucija, v katero je Tombesija na predsedniško mesto imenovala dežela. V replikah sta tako Parovel kot Calabria izjavila, da nista zadovoljna z odgovorom, ker ukrep, ki ga je podvzela občina, še ne pomeni, da bo ravnatelj smetarske službe sedaj redno opravljal svoje delo, smetarska služba pa zahteva »celega« in ne »polovičnega« človeka. O problematiki podjetij z državno udeležbo Včeraj v Novinarskem krožku le CGIL in parlamentarci KPI Namesto napovedanega širokega srečanja sindikalne konfederacije CGIL -CISL - UIL, članov deželnega odbora, parlamentarcev iz Julijske krajine, predsednikov tržaške in goriške pokrajine ter županov Trsta in Tržiča na temo zastoja pri reševanju hude krize podjetij z državno udeležbo, je bila včeraj v Novinarskem krožku tiskovna konferenca sindikata CGIL, ki so se je od povabljenih udeležili le senatorka Jelka Gerbec, poslanec Antonino Cuf-faro, evropski poslanec Giorgio Rossetti (vsi KPI) in pokrajinski svetovalec Liste za Trst Gianfranco Gambassini. Vsi ostali povabljenci se zaradi poprej sprejetih obvez srečanja niso mogli udeležiti, čeprav je pismeno opravičilo, z rahlo polemično noto, poslal le predsednik tržaške pokrajine Marchio. V takem položaju so se za odložitev izrekli — in jo s posebnim tiskovnim sporočilom utemeljili — tudi sindikati CISL in UIL, medtem ko se je CGIL odločila spoštovati napovedano srečanje. Tako zadržanje je uvodoma pojasnil deželni tajnik CGIL Mauro Gialuz, ki je posetyej podčrtal v nadaljevanju še večkrat ponovljeno zagotovilo, da ne gre za nikakršno polemiko do ostalih dveh komponent sindikalne konfederacije ali do drugih odsotnih povabljencev. »Nimamo nobenega namena soditi tistim, ki niso prišli,« je poudaril, »gre le za različno vrednotenje nevzdržnega položaja, v katerega je zašel odprti problem podjetij z državno udeležbo v Julijski krajini.« Smisel včerajšnjega srečanja gre torej iskati izključno v njegovem značaju alarmnega zvonca in spodbude za nadaljnje skupne akcije vseh deželnih in krajevnih dejavnikov. Kar je bilo včeraj slišati tako od sindikalnih voditeljev CGIL Gialuza, Todera, goriškega pokrajinskega tajnika Pinija in tržaškega tajnika Treua, je dobilo jasno podporo tudi v izjavah vseh treh parlamentarcev KPI, ki so hkrati zagotovili takojšnje posege za čimprejšnje srečanje z vlado glede obvez, sprejetih za rešitev problemov Julijske krajine. Cuffaro je pri tem opozoril, da v vrstah IRI obstajajo nevarni načrti za krčenje zaposlitvene ravni v Trstu in Gorici in celo za zaprtje kakega obrata in dodal, da je nujno jasno ločiti med obvezami iz finančnega zakona (ki predvideva izrednih 220 milijard lir za tržaško in goriško pokrajino) in med odprtim vprašanjem sanacije podjetij z državno udeležbo. Medtem ko je evropski poslanec KPI Rossetti opozoril na potrebo po čim večji konkretnosti in na neodložljivost enotnega nastopa sindikalnih in političnih sil ter krajevnih uprav za rešitev pogajanj z IRI, ki bi se bila morala zaključiti že marca letos, se je senatorka Jelka Gerbec ustavila pri prot-lemu delovnih naročil za ladjedelnice in se v imenu senatne skupine KPI obvezala za čimprejšnjo odobritev finančnega zakona. Kot kronisti pa imamo dolžnost zapisati, da je Jelka Gerbec izkoristila priliko tudi za utemeljitev svoje odsotnosti na protestni manifestaciji obrtnikov, o kateri smo poročali pretekli teden. Senatorka, ki je posebej pozorna na težave v tem pomembnem gospodarskem sektorju našega področja, je bila namreč neodložljivo zadržana pri senatni razpravi v Rimu. Obračun desetletnega udejstvovanja izvoljenih šolskih zbornih organov »Deset let demokratične participacije v šoli: obračun in perspektive« je bil naslov okrogle mize, ki jo jo tržaška pokrajina priredila v petek v mali dvorani gledališča Verdi. Obračun dosedanjega delovanja šolskih svetov so, po uvodnih pozdravih pokrajinskega odbornika za šolstvo Poiluccija in tržaškega šolskega skrbnika De Rose, podali predsednik poslanske komisije za šolstvo posl. Francesco Casati, članica komisije posl. Rosanna Minozzi in član poslanske komisije za ustavna vprašanja posl. Egidio Sterpa. Posl. Casati (KD) je uvodoma omenil, da je bil eden od faktorjev, ki je zaviralno vplival na demokratizacijo šolskega življenja v teh desetih letih predvsem odnos profesorjev do pooblaščenih odlokov. Vstop staršev in dijakov v konkretno šolsko življenje in upravo so mnogi tolmačili kot spodjedanje vloge šolnikov, kar se je v tem času dokaj poznalo. Posl. Rosanna IVJtoozzi (KPI) je poudarila, da je prinesla uvedba pooblaščenih odlokov velike spremembe v italijansko šolo, negativno pa je bilo dejstvo, da so bili šolski organi preobremenjeni z odgovornostmi, kar je zaviralo njihovo delovanje. Oba, tako mnenja, da je Casati kot Minozzijeva, sta bila razvoj italijanske šole v prihodnjih letih nujno potrebna reforma šolske uprave z decentralizacijo šolskih upravnih organov. Povsem drugačno je bilo mnenje posi. Egidia Sterpe (desno krilo FLI), ki je takoj v začetku razglasil, da je bila dosedanja izkušnja šolskih zbornih organov vse prej kot pozitivna V začetku je bilo opaziti težnjo, da bi ti organi postali dolga roka strank, je dejal, kar pa se je z leti spremenilo v pravi bumerang: starši in dijaki naj bi se po njegovem požvižgali na tako politicizacijo, posledica tega pa je bilo njihovo medlo sodelovanje v šolskih organih. Uvodnim poročilom je sledila razprava, v kateri pa so se udeleženci prvenstveno omejili na prikaz izkušenj. ki so jih imeli s šolskimi sveti na posameznih zavodih in šolah. Zborovski koncert danes v KD Kot vsako leto prireja tudi letos Zveza cerkvenih pevskih zborov koncert, na katerem se zvrsti lepo število pevskih skupin, ki pokažejo svojo nadarjenost, napredek in ustvarjalnost. Tak koncert bo danes, ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma in bo nekakšna repriza Cecilijanke, ki je bila na sporedu v goriškem Katoliškem domu: Openci v Povirju Med KUD F. Žiberna iz Povirja in SK Tabor z Opčin obstaja že dolgo let prijateljsko in plodno sodelovanje. Izmenjava gostovanj na dramskem polju med društvi je že običajen letni kulturni dogodek. Letošnjega februarja se je dramska skupina iz Povirja uspešno predstavila na Opčinah z Moliérovo komedijo Zdravnik za zaljubljene in zdrave. Danes pa bodo pohiteli Openci, v Povir in predstavili prijazni povirski publiki sodobno domače delo, in^ sicer Tavčarjevo fantazijo v dveh slikah »Pekel je vendar pekel«. DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR Nudimo vam najrazličnejše kozmetične preparate, bogato izbiro barv in lakov, plastične predmete, šipe po meri, termična stekla TER-MOPAN, pralne praške. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! OPČINE Proseška ul. 22 Igrača je otroku resna stvar ORVISI zanj ima najlepši dar TRST UL. PONCHIELLI 3 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA *iu foto-kino d1 kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Roeeettl) TRST Telefon 77-29-86 P pam železnina IVI STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, obrtništvo, kmetijstva In za dom TRST (Industrijsko cona) OOMJO 132 - TeU 281262 Ribarnica Miloš Mrak Križ Se priporoča Najetje posojil in razdelitev finančnih prispevkov društvom Devinsko - nabrežinski občinski svet je na petkovi izredni seji sklenil najeti vrsto posojil za razna javna dela. Sklenil je najeti 200 milijonov lir za javno razsvetljavo, 110 milijonov lir za popravilo strehe osnovne šole v Devinu to 63 milijonov lir za izredno vzdrževanje srednje šole v Nabrežini, 220 milijonov lir za preureditev ogrevalne napeljave v osnovni to nižji srednji šoli v Nabrežini ter 256 milijonov lir za dela, ki so povezana z grezničnim omrežjem. Občinski svet je tudi z večino glasov odobril občinski trgovinski načrt, ki je bil predložen že maja letos in so se nato o njem pozitivno izrekli občinska trgovinska komisija to krajevne skupnosti. Odobril je nadalje porazdelitev finančnih sredstev — glede na razpoložljivosti uprave je šlo bolj za simbolične podpore — športnim in kulturnim društvom, ki imajo v glavnem zelo živo to razve- jano dejavnost. Med športnimi društvi bodo prejeli prispevke ŠD Sokol (1 milijon), Intemazionale (500 tisoč), SK Devin (1 milijon), S. Marco (700 tisoč), CSA (250 tisoč), balinarska društva po 100 tisoč lir. Pietas Julia (100 tisoč), Čupa (250 tisoč), Judo Club (400 tisoč), Vtodsurf (100 tisoč), Motoclub (100 tisoč) in rokometno društvo (200 tisoč); med kulturnimi društvi pa bodo prispevki porazdeljeni tako: I. Gruden (1,5 milijona), Godbeno društvo (800 tisoč), Fantje izpod Grmade (800 tisoč). Dekliški pevski zbor iz Devina (800 tisoč), Kulturni krožek Istria (390 tisoč), Skavtska organizacija (150 tisoč), Kulturno združenje Duino (150 tisoč) ter novoustanovljeno KD Vigred iz šempolaja (150 tisoč). Na dnevnem redu petkove seje so bile tudi volitve treh občinskih svetovalcev, ki bodo v naslednji fazi skupno g predstavniki drugih teles to organizmov izvodili predstavništvo v XVI. šolski okraj. Izvod jeni so bili Depangher (KPI), Gobbo (KD) in Caldi (PSI). Pred glasovanjem je SSk napovedala, da se dosledno kot zadnjikrat no bo tudi sedaj udeležila volitev in jih bo bojkotirala, ker oblasti ne upoštevajo zahteve po zastopstvu Slovencev v teh organizmih. Sicer pa se je petkova seja začela z županovimi sporočili in odgovori na vprašanja. Župan Fonda je med drugim tudi svetovalce seznanil, zakaj je občinska uprava pristopila k manifestaciji v Trebčah in dejal, da je šlo za širši problem, ki presega občinske meje in ga jo bilo treba pod preti. Skupščino je tudi seznanil o nedavnem obisku princa Charlesa v občini, oziroma o pismu, s katerim se je angleški prestolonaslednik zahvalil upravi za lep sprejem in gostoljubje, ki ga je bil deležen med bivanjem v devinsko - nabrežinski občini. 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 500 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE eo vam na razpolago v degustatili na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah PLUTOVIMA MOQUETTE •M* abitare STENSKE TAPETE TRST — Ul. Molino o Vento 5 — Tel. 040/750134 Včeraj na katinarski šoli Milčinski v organizaciji Združenja staršev Neprekinjena skupščina za rešitev prostorske stiske Vče;ujšnja neprekinjena skupščina, jo je priredilo Združenje staršev katinarske šole Fran Milčinski, je bila ob številni udeležbi staršev, ščitkov, predstavnikov političnih sil, družbenih organizacij in dijakov še en korak naprej v boju za rešitev Prostorske stiske, ki že od vsega začetka šolskega leta hromi redno delovanje na šoli. »Po dveh mesecih in Ppl. po vrsti posegov, ki so šli od rm-nistra za šolstvo do vladnega komisarja, od deželnega javnega pravobranilca do deželnega odbornika za šolstvo, od šolskega skrbnika do odbornikov za šolstvo, «a javna dela in urbanistiko pri tržaški občinski upravi. je položaj na osnovni šoli nespremenjen, pouk je še vedno okrnjen in nemogoč,« je ugotovil v uvodnem govoru predsednik Združenja staršev Ivan Kuret. Ob vprašanju, ki je vseskozi lebdelo med prisotnimi na skupščini in ki bi ga lahko takole strnili: *Se koliko takih ali podobnih akcij bo potrebno, preden bodo dobili katinarski otroci primemo učilnico?«, s° odziv na skupščino, izrečena mne-bja (vsa razen enega...) in dani predlogi dokazali, da katinarski starši v tem boju niso osamljeni, da zadeva vprašanje katinarske šole celotno slovensko, pa tudi italijansko demokratično javnost in da je za rešitev {psa perečega vprašanja potrebno aktivnejše angažiranje demokratičnih Katinarski starši so za to prilož-nost primemo »opremili« osnovnošol- sko telovadnico, kjer je potekala skupščina. Lepaki v telovadnici so opozarjali, da je »slovenska šola na Katinari že od leta 1791«, da »hodnik ni učilnica«, da »ne morejo in nočejo popustiti«. To voljo je v uvodnem poročilu o težavah na šoli podčrtal tudi predsednik Združenja staršev I-van Kuret. Sledili so številni posegi prisotnih predstavnikov političnih sil in družbenih organizacij. Stojan Spetč (KPI) je izrazil mnenje, da je katinarska šola talec v rokah italijanskih šovinistov, ki gnezdijo tudi v občinski u-pravi. Le-ti samo Čakajo, da bi napravili slovenski starši kako napako, da bi »udarili« po njih. Podčrtal je, da je v tem primem pravilna pot stalnega pritiskanja na oblasti in e-notna mobilizacija, v primem pa, da ne bi prišlo takoj do rešitve, je predlagal solidarnostno akcijo vseh slovenskih šol v tržaški občini. Pokrajinski tajnik OGIL Roberto Treu in predstavnik šolskega sindikata CGIL Žarko Hrvatič sta se izrekla za sodelovanje na področju šole med slovenskimi in italijanskimi starši. Pavel Stranj (Odbor za šolstvo pri SKGZ) je opozoril na absurdnost situacije na Katinari (»Medtem ko dmgod uvajajo v šole računalnike se moramo na Katinari boriti še za fizični prostor v šoli«!). Ugotovil je, da so starši in dobri učitelji glavni sili za reševanje nastalih problemov. Na teh temeljih je treba graditi našo šolo, pri čemer je bistveno povezovanje naših šolskih komponent v skupen organ. Predstavnica italijanskih staršev ga. Sbisà je podčrtala, da je tak položaj prizadel tudi italijansko šolo in da je potrebno s skupnimi močmi poiskati najprimernejšo rešitev tudi za prihodnja leta. Stello Spadaro (KPI) se je obregnil ob vprašanje omika- .nega sožitja med večinsko in manjšinsko skupnostjo. Predlog o skupnem organu, ki naj bi združeval izvoljene predstavnike slovenskih šol, je iznesel tudi predsednik področnega sveta svetoivan-skega didaktičnega ravnateljstva Klavdij Grbec. »Prav pomanjkanje takega organa je pripomoglo, da smo bili v začetku te akcije nepripravljeni,« je dejal med drugim. Solidarnost katinarškim staršem so izrekli še Tanja Pečar in Robert Tro bez v imenu slovenskih dijakov, Ki-ljan Ferluga v imenu miljske občinske uprave in Društva Slovencev miljske občine, Vida Jagodic v imenu zavodnega sveta liceja Prešereh, Augusto Seghene (PSI) in Dušan U-dovič (SKGZ), ki je povezal katinar-sko zadevo z vprašanjem dvojezičnih tabel in sprejemanja slovenskih dopisov na pokrajini, s katerimi skušajo tukajšnje oblasti izvajati stalen pritisk na našo skupnost. Skupščine ki se je nadaljevala do poznih večernih ur, se je udeležila tudi sen. Jelka Gerbec (KPI), ki je obvestila riarse o posredovanjih pri tržaškem županu. in a Koncu je skupščina sklenila, da se na šoli nadaljuje s poostreno protestno akcijo in vabi dijake in učno osebje vseh slovenskih šol tržaške občine, da jo pri tem podprejo ter sklicuje za torek, 4. decembra, ob 19. uri na Katinari srečanje predstavnikov dijakov razrednih svetov ter učnega in neučnega osebja, Razglašen glas Edini razglašeni glas na včerajšnji neprekinjeni skupščini na šoli Milčinski je bil poseg predstavnika Spiazzija. Spiazzi je v svojem izzivalnem nastopu v bistvu ponovil izjavo, ki jo je bil pred časom zapisal že v listarsko glasilo, češ, da »hočejo izgnati italijansko šolo s Katinare«, kar pa je enostavno nesramna laž. V izpraznitev učilnice italijanske šole Stossich v poslopju v Ul. Marchesetti in v premestitev enega italijanskega razreda v bivšo policijsko kasarno na Reški cesti je namreč privolil sam področni svet italijanskega didaktičnega ravnateljstva, in sicer na svoji seji z dne 4. oktobra letos. Seminar o zdravstveni vzgoji na liceju »France Prešeren« V ječi trije Afričani obdolženi ropov in kraj . Na liceju Prešeren se bo jutri za-Cel tridnevni seminar o zdravstveni yzSoji, ki je namenjen učnemu oseb-staršem in neučnemu osebju vi-si*h in nižjih srednjih šol in dijakom Vlsjih srednjih šol. Danes bo najprej dr. Renato Što-. 'j predaval o kajenju, značilnostih j1 razsežnosti tega sovražnika naše družbe. Sledilo bo predavanje dr. Martine Tomori Žmuc na temo »Zakaj je mladim kajenje tako privlačno«. V torek bo ista predavateljica govorila na temo »Kako preprečiti kajenje in odvajati od njega«, v sredo, 5. decembra pa bo dr. Renato Štokelj predaval o posledicah kajenja v človeškem telesu. Ob predavanjih bo steklo tudi delo v delovnih skupinah, ki bodo podala ob zaključku seminarja svoja poročila. Tržaška policija je pod obtožbo ropa v obtežilnih okoliščinah aretirala tri mlade Afričane, dva Egipčana in Maročanko, ki so v nekem mestnem kinematografu z močnim uspavalnim sredstvom omrtvičili 35-letnega Tunizijca Dri vi ja Abderrazaka Ben Alija in mu nato odvzeli dokumente ter 1600 avstrijskih šilingov (približno 140 tisoč lir). Zgodilo se je 25. novembra, Tuni- V Padričah in Trebčah odprli razstavi knjig , Bližamo se raznim praznikom, tokrat najprej mi-jtiavževanju. Zato je povsem razumljivo, da bomo v eh dneh beležili razne prireditve in pobude, povezane s tem praznovanjem. V Padričah in Trebčah sta domači društvi včeraj Popoldne odprli, v sodelovanju s Tržaško knjigarno, že radicionalni Miklavžev knjižni sejem. V Padričah je Slovan odprlo razstavo v prostorih Gozdne zadruge, 1 bo odprta do srede in sicer z naslednjim urnikom: anes od 10. do 13. ure, od ponedeljka do srede pa od ■ .do 19. ure. Oskar Grgič, ki je tudi predsednik domačega društva, nam je povedal, da je društvo organalo v vasi že peto leto zapovrstjo takšno razstavo, , Približa, je dejal, našim vaščanom, predvsem seveda rokom knjige, ki so sicer v prodaji v Tržaški knjigar- ni. Tako imamo na razstavi največ otroških in mladinskih knjig, je povedal, ne manjka pa tudi knjig za o-drasle, tudi takih, ki govore o vrtnarstvu, kuhinjskih receptih, o naši zgodovini itd. Vse naše razstave so vedno dobro uspele in upamo, da bo pravtako lepo uspela tudi tokratna. V Trebčah je razstavo organiziralo domače društvo Primorec in sicer v prostorih Ljudskega doma. Otvoritev razstave, na kateri so pravtako prevladovale o-troske in mladinske knjige in kasete, je bila tu povezana s predstavitvijo popularnega slovenskega filma »Sreča na vrvici«, ki si ga je ogledalo lepo število mladih. Razstava v Trebčah, ki jo domače društvo organizira tudi že nekaj let, skupno s Tržaško knjigarno, bo odprta samo še danes dopoldne. zijca pa so po koncu zadnje predstave našli nezavestnega in ga prepeljali v glavno bolnišnico. Nekaj dni kasneje je policijskim agentom pojasnil neljubi dogodek, katerega avtorji so: 29-Ietni Mohamed Ali El Bahary, 37-letni Abdelhamed Hassan in 28-letna Fatima Bouajaja. Policija jim je prišla na sled potem ko je El Bahary dva dni po dogodku na kvesturi prijavil tatvino svoje torbice, v kateri so bili potovalni čeki neke švicarske banke. Agenti so mu sledili in v enem od mestnih penzionov zasačili tudi njegova pajdaša, skupaj z ukradenimi dokumenti in denarjem. Povrhu so preiskovalci našli tudi pet ukradenih potnih listov, številne ameriške, japonske in britanske čeke v skupni vrednosti 20 milijonov lir ter beli prašek, po vsej verjetnosti uspavalo, ki jim je služilo za roparske podvige v Trstu in drugih mestih. Preiskava se nadaljuje, vanjo pa se je vključil tudi Interpol. • Svetoivanski rajonski svet se bo sestal dne 7. decembra, ob 19.30. Na dnevnem redu bo med drugim varian ta 41 od Katinare na Padriče ih prireditev praznika za priletne v rajonu. Pošasten zločin v Drevoredu Ippodromo Sin ubil mater, ker ni našel doma svojih igrač Maria in Paolo Tone ha t5a.valu jeze, ker ni več našel Svojern mestu plišastih igrač, na 0* je bil izredno, skoraj bolestno V(WZay\je 27-letni Paolo Tone pred-t(,r aJsnJim ubil svojo 64-letno mara i Ta razlog je morilec vče- vedeiP° art;tac'ji, dokaj prisebno na-t°Žil1 J^Uševalcem, potem ko je po-ne„ ’ .a se je počutil vedno zapušče-kaj . ln da že od nekdaj ne ve več, J 10 človeška toplina in ljubezen. šlo v 1083 P°šastnega zločina je pri-ga , Potek dopoldne v kuhinji mule-tti0 tariovanja v Drevoredu Ippodro-Petei, , ^a°lo Tone se je namreč v kot . °8 9- ure vrnil domov po več časp - h. mesecih odsotnosti. V tem PušuJ6.?3*1. v Rimu, kjer je živel pote-gova j^Ucnje. že 28. julija je nje-•hati prijavila policiji njegovo izginotje. Prav tako so storili v Centru za umsko zdravje, kjer se je mladenič dalj časa zdravil. Od julija je torej izginila za njim sleherna sled. V prejšnjih dneh pa ga je rimska policija ustavila in ga identificirala ter ga nato poslala domov, vso zadevo pa sporočila tržaški kvesturi. Tone se je po povratku v Trst tudi obvezno prijavil policiji, nato pa odšel domov, kjer se je odigrala tragedija. Matere ob njegovem povratku ni bilo doma. Vrnila se je šele ob 10.30 in njun prvi stik po treh mesecih ni bil med najbolj prijaznimi. Mati mu je takoj povedala, da ga bo poslala od doma, da bo odslej živel v podstrešni sobici pri neki teti. Sina je to razburilo, še bolj pa ga je razburilo, da v svoji sobi ni našel yeč plišastih igračk, ki jih je imel tako rad. V navalu jeze je tedaj pograbil z mize steklenico ter z njo silovito mahnil mater po glavi. Ko je obležala na tleh je pograbil še žepni nožiček ter jo z njim kakih desetkrat zabodel v hrbet. Ko mu še to ni bilo dovolj, je pograbil frižider ter ga zavalil materi na glavo, kar je bilo po vsej verjetnosti glavni vzrok smrti. Po zločinu je bila njegova prva misel, da se zateče k nekomu, ki mu lahko pomaga iz hude duševne stiske. Izbral si je škofa iz Vittoria Veneta, ki mu je že v preteklosti pomagal iz stisk. Odpotoval je k njemu in mu vse povedal. Škof ga je nato napotil nazaj v Trst k župniku cerkve sv. Vincenca de Paoli ja pri Sv. Soboti. Rekel mu je, naj se mu kot vernik izpove, istočasno pa naj gre na policijo. Tako se je Tone včeraj vrnil v Trst ter odšel k župniku. Medtem je tudi škof sam že obvestil policijo, ki je mladeniča dejansko dobila v župnišču pri Sv. Soboti. Medtem so agenti pod vodstvom načelnika letečega oddelka dr. Padulana odšli tudi v stanovanje v Drevoredu Ippodromo, kjer se jim je nudil srhljiv prizor. Morilski nožiček in plišaste igrače Morilca je sinoči zaslišal na kvesturi namestnik državnega pravdnika dr. Grohman. Po priznanju so ga odpeljali v koronejske zapore. Decembrski sejem Tabora mladih V Prosvetnem domu na Opčinah bo od 3. do 6. decembra decembrski sejem Tabora mladih, vsak dan od 16. do 20. ure razstava drobnih daril, knjig in kaset, izmenjava igrač, športne opreme in podobnega. Vsak dan bodo na sporedu igre, tekmovanja in presenečenja. V torek, 4. decembra. Čarovnik puhen trukov, v četrtek, 6. decembra ob 16.30 lutkovna igrica Zvezdica zaspanka. Kdor želi sodelovati, naj prinese svoje izdelke in predmete v Prosvetni dom danes ali jutri od 10. do 12. ure. šolske vesti Državni poklicni zavod J. Stefan obvešča, da se bo jutri, 3. decembra, ob 18. uri na sedežu šole vršila seja vseh razrednih svetov. šola F. S. Finžgar in vrtec iz Bar-kovelj vabita na miklavževanje, ki bo v sredo, 5. t. m., ob 15. uri v župni dvorani. Solidarnost dijakov Dijaki višjih srednjih šol izražamo svojo solidarnost s starši učencev katinarske osnovne šole Fran Milčinski in se opravičujemo za svojo odsotnost na sobotni skupščini zaradi nejasnega poziva s strani staršev. Skupščine so se vsekakor udeležili predstavniki posameznih višjih srednjih šol. Zagotavljamo pa polnoštevilno udeležbo na nadaljnjih akcijah, vendar le v primeru boljšega obveščanja. • Združenje Italija - ZSSR sporoča da je še nekaj prostih mest za potovanje »Novo leto v Leningradu« od 30. decembra 1984 do 6. januarja 1985. Za informacije se zglasite v Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158) od 17. ure do 19.30 vsak dan, ob sobotah od 10. do 12. ure. Zapustil nas je naš dragi Valentin Hrvat Pogreb pokojnika bo jutri, 3. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v borštansko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestri, brat in drugo sorodstvo. Boršt, 2. decembva 1984 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Karla Ostrouške se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani v teh težkih dneh in mu olajšali ure trpljenja, darovalcem cvetja in pevskemu zboru Rdeča zvezda. Posebno se zahvaljujemo bolničarju Radu Miliču za izkazano pomoč in prijaznost. Žalujoča hči Marta z družino. Salež, '2. decembra 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Julija Gojče se iskreno zahvaljujemo dr. Franku Križmančiču, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Gropada, Bazovica, Vicenza, 2. decembra 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Rudolfa Purinanija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, Lonjer, 2. decembra 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Lenkota Miliča se iskreno zahvaljujemo vsemi, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Nabrežina, 2. decembra 1984 Jutri mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Danilo Gombač Z ljubeznijo se ga spominjajo žena, hči z možem, mati ter brat v družino. Oreh, 2. decembra 1984 'GLEDALIŠČE V TRSTU Ciril Kosmač BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Pripoveduje JURIJ SOUČEK DANES, 2. decembra, ob 17. uri v dvorani KD Barkovlje. V četrtek, 6. decembra, ob 20. uri v gladišču »F. Prešeren« v Boi juncu. V petek, 7 .decembra, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1984/85 3. ABONMAJSKI KONCERT V četrtek, 6. decembra, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu KOROŠKI AKADEMSKI OKTET Večer slovenskih narodnih Umetniški vodja: CIRIL KRPAČ Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. gledališča VERDI Danes, 2. decembra, ob 16. uri — red C in E — zadnja predstava Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic. Orkester gledališča Verdi. ROSSETTI Danes, 2. decembra, ob 16. uri: L. Rotundo predstavi delo »Bamum, il re del circo«. Nastopata M. Ranieri in O. Piccolo. Abonenti imajo 20-odst. popust. Jutri, 3. t. m., zadnja predstava. Od 4. do 16. decembra bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Sha-kespearejevo delo »Hamlet«. Režija Gabriele La via. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ Danes, 2. decembra, ob 16. uri, zad nja predstava, bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podreccovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 3. decembra, ob 19.30: Orgelski koncert Huberta Berganta. V torek, 4. decembra, ob 19.30: Papirniški pihalni orkester Vevče. V četrtek, 6. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Okrogla dvorana Danes, 2. decembra, ob 20.30: R. Que-neau - A. Zorn »Vaje v slogu«. Srednja dvorana V petek, 7., v soboto, 8., in v nedeljo, 9. decembra, ob 18. in 20. uri: Dnevi plesa '84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 3. deefembra, ob 9.30, 11. uri in 12.30: F'. Rudolf »Gozdne živali«. Predstava za osnovno šolo Kanal. koncerti Glasbena matica v sodelovanju s SKD Tabor z Opčin prireja v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora« pod vodstvom prof. Branka Rajšterja. Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo Jutri, 3. decembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti bo na sporedu koncert DUNAJSKEGA OKTETA. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi danes ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu REVIJO ZBOROV KD VALENTIN VODNIK priredi danes, 2. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani peto srečanje z borci, aktivisti in interniranci. Gost večera bo Aljoša Žerjal Vabljeni! SLOVENSKI KLUB DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV FOTO TRST ’80 Ul. sv. Frančiška 20/n v torek, 4. dec., ob 20.30 SLOVENSKE LJUDSKE MASKE Večer diapozitivov in pogovor z BOJANOM ADAMIČEM Vabljeni! T P K SIRENA priredi v soboto, 8. t.m., ob 17. uri v Ul. Cerreto 12 KULTURNI VEČER Ob 60-letnici TRŽAŠKEGA VESLARSKEGA KLUBA Sl RENA Program obsega : podelitev spominskih plaket nekdanjim članom veslarskega klubu, nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole F. S. Finžgar, predvajanje filmov Aljoše Žerjala »Regata optimist« in »Tibet«. Vljudno vabljeni člani in prijatelji ! kino Ariston 16.00, 18.45, 21.30 »Carmen«. Režija Francesco Rosi. Eden 15.30 — 22.00 »Incontri proibiti di una calda moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Corda tesa«. K. Eastwood, G. Buyold in D. tiedaya. Excelsior 16.00 — 22.15 »II migliore«. Robert Redford. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Linda«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Jojami«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Ninja la furia umana«. Grattacielo 16.00 — 22.00 »Un amore di Swamn«. O. Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 16.30. Mignon 15.30 — 22.15 »Top secret!«. Aurora 16.00 — 22.15 »Arrapaho«. Jutri isti film ob 17.00. Capitai 16.00 — 22.15 »Scuola di polizia«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Bachelor party - Addio al celibato«. Lumiere 15.00 — 22.00 »Mary Poppins«. Walt Disney. Radio 15.30 — 21.30 »Eccitazioni ingorde di una giovane moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Jesus Christ Su-perstar«. nlei’lja Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 6. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave DANILO JEJČIČ objekti in grafike 17) jr I ŠUK0HSJ vabi otroke jutri, 3. decembra, ob 17. uri na MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG IN DIDAKTIČNIH IGER Obenem pa bo lutkovna skupina RMV - Opčine uprizorila igrico »ZVEZDICA ZASPANKA« še je čas, da naročite Miklavžu BOGATA IZBIRA KNJIG, KASET ZA OTROKE IN ODRASLE tudi v naslednjih društvih: KD Vigred - šempolaj — KD Rdeča zvezda - Salež — SKD Tabor - Opčine — KD Primorec - Trebče — KD Slovan - Padriče — KD Lonjer - Katinara — KD Grbec - Skedenj — KD Ivan Cankar - Sv. Jakob TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 razna obvestila SPDT prireja za člane tradicionalno silvestrovanje v Domu Mangart v žab-nicah. Vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest na sedežu ZSŠDI, Ulica sv. Frančiška 20. Vaje mladinske skupine P. Tomažič bodo jutri, 3. decembra, ob 20.15 v Partizanskem domu v Bazovici. čestitke Ob uspešno opravljeni diplomski nalogi iz zgodovine čestitata ALEKSU KALCU družini Bratos. Na tržaški univerzi je uspešno diplomirala KSENIJA DOBRILA. Iskreno ji čestitajo starši, učiteljica in otroci s Peska. Dne 26. 11. 84 je na filozofski fakulteti tržaške univerze doktorirala z odliko in pohvalo KSENIJA JELEN. Iskreno ji čestitajo Igor in Katja, starši, sorodniki in prijatelji. Danes praznuje 50 let MIRA PURIČ. Vse najboljše ji voščijo Alojz, Dolfi, Erika in Patrizia. Izšla je knjiga o tržaškem narodnem heroju VOJKA ŠMUC — MLADOST ZA SVOBODO Dobite jo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 2. decembra BLANKA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.56 — Luna vzide ob 13.51 in zatone ob 1.01. Jutri, PONEDELJEK, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV. Vreme včeraj: temperatura zraka 11,2 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 12,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Scabar, Jessica Furlani, Sara Pischianz, Giovanni Pasotto. UMRLI SO: 90-lctna Vittoria Candu-sio vd. Decarli, 83-letni Riccardo Bra-daschia, 92-letni Federico Indrigo, 73-letni Raimondo Tolentino, 78-letni Valentino Corbatto, 46-letna Elisabeth Met-tler por. Rumignani, 89-letni Arturo Montedoro, 87-letna Al da Angeli, 85-letna Santina Stivai vd. Monticco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Seslian-tel. 299-197. J ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761 predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 66 21 79 17 28 CAGLIARI 90 82 84 81 26 FIRENCE 68 18 69 76 35 GENOVA 18 8 32 62 10 MILAN 70 49 46 7 55 NEAPELJ 64 11 31 73 17 PALERMO 77 28 84 49 38 RIM . 44 52 78 70 11 TURIN 9 40 43 22 27 BENETKE 53 33 82 ENALOTTO 12 34 2 2 2 1 2 2 2 X 1 X 1 X KVOTE: 12 — 22.915.000 lir 11 — 1.070.000 lir 10 — 100.300 lir Pomagajmo otrokom! Teden sklada »Mitja Čuk« DANES ob 17. uri — FINŽGARJEV DOM - OPČINE »S pesmijo in plesom med nami« Folklorna skupina KD Tabor z Opčin, Skupina za izrazni ples iz Sežane, Lutkovna skupina KD Valentin Vodnik iz Doline, Circolo isontino amatori Lullo standard iz Tržiča, IV. a razred osnovne šole F. Bevk z Opčin. Nadaljuje se razstava izdelkov Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec -Strunjan ter fotografij iz openskega poletnega centra. KRIŠKI MLADINSKI KROŽEK priredi TEČAJ V BREAK IN DISKO PLESU tečaj v STANDARDNIH PLESIH Informacije vsak dan od 18.30 do 20.30 v Domu A. Sirk v Križu, tel. 220-505. Pričetek tečajev v ponedeljek, 10. decembra, ob 18. uri SKD BARKOVLJE priredi danes, 2. decembra, v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 19, od 9. do 13. ure SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME Na filozofski fakulteti v Trstu je ponovno diplomirala iz zgodovine RUDICA POŽAR - MANFREDINI Za odličen uspeh ji iskreno čestitajo Jadranka, Judita in Duša z družinami. Dne 29. novembra je na tržaški univerzi doktoriral iz zgodovine ALEKS KALC čestitajo mu Rosana, Miloš, Milka, Maks, Dorina in Nini. Ob uspešno opravljeni diplomi na filozofski fakulteti iskreno čestitata KSENIJI DOBRILI - NADLIŠEK Marjan in Peter Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Lipa obvešča, da se je začela rekreacija za odrasle. Zainteresirani se lahko javijo v Bazoviškem domu vsak ponedeljek ob 19.30 ali pa ob 20.45. KD I. Cankar vabi na miklavževanje, ki bo v četrtek, 6. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Miklavževa darila sprejemamo pol ure pred pričetkom prireditve. KD Primorec vabi na sejem knjige, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 2. decembra, od 10. do 12.30. KD Rdeča zvezda vabi danes, 2. decembra, ob 16. uri v društveni prostor v Salež na otvoritev razstave fotografij »Pomlad na avtocestni trasi« Saše Ote. Sledi : razgovor z člani in predstavitev delovanja fotokrožka - Trst 80. Razstava knjig do srede, 17.-19. ure. KD Slovan v sodelovanju s Tržaško knjigarno priredi danes, 2., ter do srede, 5. t. m., v zadružnih prostorih GZ na Padričah tradicionalni MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Umik: danes od 10. do 13. ure; od jutri do srede od 17. do 19. ure. Vabljeni! SKD Vigred - šempolaj priredi ob sv. Miklavžu danes, 2. decembra, od 10. do 13. ure in jutri, 3. decembra, od 14. do 18. ure SEJEM KNJIG v društvenem prostoru (bivši otroški vrtec). Na razpolago bodo knjige za vse starosti in okuse, plošče in kasete. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu — Donizettijeva št. 3 — bo jutri, 3. decembra, govoril df. Jože Maček na temo: Oskrba s hrano in z njo povezani ekološki problemi. Začetek ob 20.30. KD Vesna prireja do srede, 5. decembra, Miklavžev knjižni sejem v Domu A. Sirk v Križu. Umik: danes od 11. do 13. ure in nato do srede od 17. do 19. ure. Mladinski krožek Slavec iz Ricmanj vabi vse otroke na miklavževanje, ki bo v četrtek, 6. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Babni hiši. Miklavževa darila sprejema od 15. ure dalje. SKD I. Gruden priredi miklavževanje v sredo, 5. t. m., ob 17.30. Miklavž sprejema naročila v torek, 4. t. m., od 17. do 19. ure in v sredo, 5. t. m., od 15. do 17. ure v dvorani I. Gruden. SKD Tabor - Opčine. Do popolne zasedbe mest se sprejemajo rezervacije za silvestrovanje 84. Vsa potrebna pojasnila dobijo interesenti v društvenem baru med umikom obratovanja. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Od jutri, 3. t. m., do četrtka, 6. t. m., vsak dan od 16.30 do 20. ure DECEMBRSKI SEJEM TABORA MLADIH. Razstava drobnih daril, knjig, plošč in kaset, izmenjava igrač, športne opreme itd. Dnevno na sporedu igre, tekmovanja in presenečenja. V torek, 4. t. m., čarovnik Puhen Trukov ter v četrtek, 6. t. m., ob 16.30 lutkovna igrica »Zvezdica zaspanka«. Obiščite nas, ne bo vam žal! KD Primorsko vabi na zabavni večer z veseloigro Mladi tabor starih - Beseda 84. Izvaja jo kabaretna skupina SKD Tabor z Opčin. V soboto, 8. t. m., ob 19. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, D rev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. 4------------------------------ Na filozofski fakulteti v Trstu je diplomirala KSENIJA DOBRILA - NADLIŠEK Iskreno ji voščita Elvia in Ivan. A------------------------------- V četrtek je diplomirala na filozofski fakulteti v Trstu z odliko in pohvalo KSENIJA DOBRILA - NADLIŠEK Novopečenemu doktorju čestitamo Alenka, Mara in Evgen. Na filozofski fakulteti v Trstu je z odliko in pohvalo diplomirala KSENIJA DOBRILA - NADLIŠEK Iskreno ji čestitajo stara mama, Vida, Emil in Irena. Na filozofski fakulteti v Trstu je diplomirala KSENIJA DOBRILA - NADLIŠEK Ob uspešnem zaključku študija ji čestitata Magda in Vama. V samozaložbi je izšla nova pesniška zbirka Irene Žerjal ALABASTER V prodaji v Tržaški knjigami, Ulica sv. Frančiška 20 - Trst mali oglasi SEMENARNA »PRI MILI« v Doberdobu sprejema naročila za semenski krompir ter ima na zalogi čreva in vse potrebno za koline. HARMONIKO scandalli 120 basov v dobrem stanju prodam. Tel. 0481/882-338. IVANKA je -odprla osmico v Borštu. Toči belo in črno vino. PRODAM renault 5/L, letnik 1975. Tel. na št. 040/211-207. RIVIERA, tel. 040/224-426, prodaja zazidljivo ograjeno zemljišče na Opčinah, 1.400 kv. m površine. ANGLEŠČINO inštruiram. Tel. na št. 003865/22879. PRODAJAMO rabljena traktorja fora 3000, 50 KS, prevoženih 1620 delovnih ur in fiat 355 goseničar, 40 KS. 1530 delovnih ur. Oba v dobrem stanju-Agromarket, tel. 0481/84741. PRODAM renault 5 GTL, letnik 1981. 5 vrat, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227-284. PRODAM hondo 1100, letnik 1983, 8.000 krn, v dobrem stanju. Tel. 040/227-284. PRODAM bmvv 320 M60, 65.000 km, letnik 1978, v dobrem stanju. Tel. na št 04n/??7-9R4 PRODAM hišo v Boljuncu: 2 sobi, kuhinja, stranišče, shramba in garaža. Telefonirati na št. 280-880 v popoldanskih urah. PRODAM mccesnova lesena vrata i° okna v dobrem stanju. Tel. 226-225. MINI 3 C L, letnik 1983, v dobrem stanju prodam za 5.500.000 lir. Tel. na št. 040/763-965. PRODAM otroško pisalno mizo in knjižno omaro bele barve. Telefonirati na št. 421-444 od 12.30 do 13.30. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. rat//# - fv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 2. decembra Ponedeljek, 3. decembra ITALIJANSKA TELEVIZIJA ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Secret Valley - TV film 11.00 Sv. rrtaša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta - Kmetijska oddaja 13.00 TV 1’una 13.30 Dnevnik 1 - Vesti vodi Pippo Bando 14.15 15.25 in 16.30 športne vesti 15.45 Discoring - Glasbena oddaja 17.15 Fontastico Bis - Nagradno tekmovanje 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme B lige 18.20 90. minuta 20.00 Dnevnik 1 20.30 Voglia di volare 21.35 Športna nedelja 22.50 Po cestah Kalifornije 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 9.55 Veliki izvajalci - Koncert 10.25 Evrovizija : Zimski šport 11.20 Tedenska oddaja o zdravju in estetiki 11-50 Charlie Chan a Rio - Film 13.30 Piccoli fans - Otroška oddaja 14.30 La cicogna si diverte - 16.10 Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi Evrovizija : Zimski šport Svetovni pokal v smučanju: Slalom za moške Monza: avtomobilizem - Mednarodni rally TELEVIZIJA 16.50 Due e simpatia - Nadaljevanka dneva Sandokan - 1. epizoda 17.50 Inšpektor Derrick - TV film 18.40 Športne vesti 18.50 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme A lige 19.50 Nedelja sprint 20.30 Vanità - Zabavnoglasbena oddaja z Landom Buzzanco in Agostino Belli 21.35 Za ljubezen in za čast - TV film 22.25 Dnevnik 2 - Nocoj 22.35 Tedenska oddaja o medicini 23.06 Monza: avtomobilizem 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.45 Šolska vzgoja Tretji kanal 12.15 Girofestival - Glasbena oddaja 12.40 Europarade - Glasbena oddaja 13.40 Rock glasba 15.15 športne vesti 16.45 Dokumentarna oddaja 17.15 Le miniere di Re Salomone -Film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželne športne vesti 19.40 Poje kantavtor Ron 20.30 Športne vesti 21.30 Zgodovinski posnetki - Dogodki in osebnosti polovice stoletja Amerika v vojni - 1. del 22.30 Dnevnik 3 22!55 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 23.40 Rock line - Rock glasba Prvi kanal 10.00 11.45 Televideo 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella - Oddaja z Raffaello Carrà 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark 15.00 Iz parlamenta 15.30 Šola in vzgoja 16.00 II grande teatro del West - TV film 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Tom story Risanke 17.45 Notizie dallo zoo - dokumentarec 18.10 Ottavo giorno - druge del 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes -risanka 18.50 Dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Butch Cassidy -Film 22.15 Dnevnik 22.25 Srečanje s kinematografijo 22.35 Dnevnik - danes v parlamentu in vremenske razmere Drugi kanal 10.00 11.45 Televideo 11.55 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.25 Tandem, aktualnosti, i-gre in zanimivosti 16.25 Tečaj nemškega jezika 16.55 Due e simpatia - Nadaljevanka 17.30 Denvnik 2 - Kratke vesti 17.35 Risanke 18.05 Odprti prostor 18.20 Športna poročila 18.30 L’ispettore Derrick -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Di tasca nostra - Tednik 21.25 Colombo -TV film 22 .'35 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.45 Cera una volta un musicista -Igor Strawinsky 23.15 Sorgente di vita 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.50 Šola in vzgoja - Artisti allo specchio Tretji kanal 14.35 Pescara: košarka, Despar Pescara - CAR Risparmio Avellino 15.50 Nogometno prvenstvo serije A in B 18.15 L’orecchiocchio - Glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja - Nacionalni park v Abruzzih 20.30 Zgodovinske slike 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9-00 Poročila 9.06 živ Žav - Otroška matineja 9.55 Jack Holbom - Mladinska nadaljevanka 10.25 Sestriere: svetovni pokal v smučanju 11-30 čez tri gore: Oktet Gallus 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 625 - Oddaja za stik z gledalci 10.25 Sestriere: svetovni pokal v smu- smučanju 15.30 Poročila 15.35 P J v odbojki 16.05 Princ Valiant - Film > 17-40 Reportaža nogometne tekme 17-55 športna poročila 18.10 TV kviz 19.24 TV in radio nocoj *9.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik ^0-00 Resnični obraz Anite Novak - „ TV nadaljevanka fl-00 Športni pregled fl’30 Slovenci v zamejstvu **■00 Varnostni pas - Izobraževalni film Zagreb 0.20 Poročila 1,60 Otroška matineja *00 Kmetijska oddaja 4.00 Genetika - Izobraževalna serija 13.30 In tudi letos - Izobraževalna oddaja 14.00 Narodna glasba 15.25 Nedeljsko popoldne 16.55 Filmi Richarda Burtona : Puščavske podgane 18.25 Reportaža z nogometne tekme Hajduk - Željezničar 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma 19.30 TV dnevnik 20.00 Inšpektor Vinko - Humoristična serija 21.00 Športni pregled 21.30 Potopisna reportaža 22.00 TV dnevnik Koper 14.00 Videomix - Glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami 16.00 Smučanje: Sestriere: slalom za moške - Svetovni pokal 17.30 Razbrazdani angel - Film (ponovitev) 19.00 Dokumentarna oddaja 19.30 Ellery Queen - TV film 20.20 Jugoslovansko nogometno prvenstvo 21.20 Non stop - Zabavno - glasbena oddaja 22.30 Živali, ki jih ni nihče ljubil -Dokumentarna oddaja 23.20 Check-up - medicinska rubrika Ljubljana 8,50, 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Pešec v avtu - Otroška serija 17.55 Nega bolnika na domu - Izobraževalna oddaja 18.15 Spekter - Izobraževalna oddaja 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Pop godba: Jani Kovačič 19.15 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet - dokumentarec 21.40 Studio 2 22.40 Dnevnik Koper 14.00 TV novice 14.05 Yu made music - glasbena odd. 14.35 TV film iz serije »Medicai center« 15.30 Mesto na koncu ulice - TV nadaljevanka 16.30 Ameriška favna - dokumentarec 16.55 Zdravnik in otrok 17.55 TV novice 18.00 Paganini - TV nadaljevanka 19.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — 25-letnica Tržaške kreditne banke KATIN ARA — Težave v slovenskih šolah TRST — Proslave ob jugoslovanskem državnem prazniku GORICA — Razvitje prapora društva slovenskih upokojencev in podeljevanje priznanj OF OPČINE — Zaključna prireditev tedna sklada »Mitje Čuka« ŠPORT: NABREŽINA — Odbojka: Meblo -Pallavolo Ncrvesa GORICA — Odbojka: Sovodnje - Canon TRST — Košarka: Jadran - B. Ravenna KRIŽ — Nogomet: Vesna - Giarizzole GORICA — Obletnica kulturnega društva 19.30 TVD stičišče 19.45 Kulturna panorama 20.20 Val dTsere: moški slalom 21.20 Dokumentarec s področja športa 21.50 Turistični vodič 22.00 TVD vse danes 22.15 Misterijanci - film ZASEBNE POSTAJE ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 6-30 Phyllis - TV film »•00 La piccola grande Nell - q TV film •30 II grande peccatore - film {*30 šport ,{"{6 Punto 7 - Informacijski tednik 4.30 Superclassifica Show - Glasbe-l4 ,A "a oddaja ”'39 Boks: Luigi Minchillo - Mike rifwv MeCallum {*90 II ladro del re - Film •00 Anteprima - Programi prihod-1Q „ njega tedna 2n 7« Dallas - TV nadaljevanka •35 Segreti - TV nadaljevanka « 00 Love Boat - TV film 01 (w! *>t0 ^ - Informacijski tednik •00 L'affare della sezione speciale -Film Retequattro h) L Promossa - Film 15 Ti-Kojo e il suo pescecane -Film 13 m ÌCCgas - TV film 14 on Disn^: Una giornata con Ululo ■00 Alla ricerca di un sogno - 15 on Ulm ' -oo La squadriglia delle pecore ne- l6nn ^ ' Tv film lR iv! U ragazzo del mare - Film 20 2? Arabesque - TV film 22 stanza del vescovo - Film 23 4a Timo Express - TV film Oj'S I scarificati - Film •°o Hawaii squadra cinque zero -TV film 8 ITALIA 1 Hello Špank - Risanka 8ì| SS «•«SU’ 14.00 Deejay Tele Vision - Glasbena oddaja 16.40 Masquerade - TV film 17.40 Simon & Simon TV film 18.40 Hazzard - TV film 19.50 Tom e Jerry - Risanka 20.25 Drive In - Variete 22.05 La casa che non voleva morire - Film 23.45 Pori Arthur - Film TELEPADOVA 14.00 L’amante dell’Orsa Maggiore -TV nadaljevanka 15.00 Frankenstein - Risani film 17.00 Flash Gordon - Risanka 18.00 Le mille e una notte - Risani film 19.20 Marcia nuziale - TV film 19.50 Marna Linda - Novela 20.20 L’ultimo biscadere - Film 22.30 športna rubrika 23.30 Doppio gioco a San Francisco • TV nadaljevanka TRIVENETA 9.30 I pionieri di Algoa Bay -TV film 10.00 Q.P. Coupons 12.30 Dokumentarna oddaja 16.30 Dokumentarna oddaja 20.30 Molto piacere - Film 22.00 Dražba TELEFRIULI 13.30 Športna rubrika 14.30 Caric e briscule - Televizijski turnir v briškoli 16.00 TV film 17.00 Televizijski variete 19.30 Športna rubrika 20.30 Milano rovente - Film 22.10 Bellamy - TV film 23.00 Alexandre, un uomo felice -Film CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria 9.30 Quella che avrei dovuto sposare - filmska komedija 11.30 Tuttinfamiglia - kviz 12.10 Bis - nagradna igra 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere 16.30 Buck Rogers - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help - glasbena igra 19:00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig-Zag - kviz 20.25 Segreti - nadaljevanka 22.25 Jonathan dimensione avventura 23.25 Prima pagina 24.00 Šport: golf 1.00 Gente di notte - film drama RETEQUATTRO 8.30 Brillante - TV novela 9.20 In casa Lawrence - TV film 10.10 Alice - TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.46 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.05 In casa Lawrence - TV film 16.10 Mr. Abbott e famiglia - TV film 16.30 La battaglia dei pianeti - risanka 17.00 Masters i dominatori dell’universo - risanke 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M'ama non m’ama - igra 20.25 Castelli di sabbia - film 22.40 Vegas - TV film 23.40 Brevi amori a Palma di Majorca - filmska komedija ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Sola per sempre - film 11.30 Sanford - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Giorno per giorno - TV film 16.00 Bim bum barn 17.40 La donna bionica - TV film 20.25 L’isola degli uomini pesce - film 22.30 Italia Italia 23.15 Bit - zgodbe računalnika 24.00 Persona - film drama TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Cadetto il principe dei mostri 16.00 Daktari - TV film 19.20 Marcia nuziale TV film 19.50 Marna Linda - TV film 20.20 Alta società - film 22.20 Šport: nogomet 24.00 L’idolo cinese - film TRIVENETA 10.00 Film 12.45 Horoskop 13.00 Ilawk l’indiano - TV film 15.00 Se io fossi onesto - film 16.45 The flying kiwi - TV film 19.00 Hawk l’indiano - TV film 20.00 Filmski program 20.30 Mani insanguinate - film TELEFRIULI 13.00 Nogomet: Triestina - Taranto 14.30 Veronica il volto dell’amore 16.45 Si o no, mercatino 19.00 Veronica il volto dell’amore 20.00 Veronica il volto dell’amore 20.30 Šport: nogomet, Roma - Udinese 23.15 Bellamy - TV film BABIO Nedelja, 2. decentra RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: — Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Miklavževa tovarna«. Napisala Miroslava Leban; 11.00 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ned iški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.30 - 17.15 Šport, nato: del prenosa revije Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Kulturnega doma v Trstu. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 0-tvoritev - glasba za dobro jutro — Radijski koledar; 7.30 Za zdravje — Prometno servis - EP; 8.00 Objave, EP; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil -kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper; 13.30 Objave, EP; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Objave, EP; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku...; 16.30 Primorski dnevnik — Objave, EP. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila ; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija ; 700 Jutranja kronika ; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.00 Iz naših sporedov; 8.07 Radijska igra za otroke — Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši; 10.00 Nedeljska matineja; 11.00 -13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00. Na današnji dan; 13.00 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Humoreska tega tedna — Olga Weissbacher: Humoreske; 14.45 Pihalne godbe; 14.55 Minute za EP; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori — 2. in hkrati zaključna oddaja iz tekmovanja Seghizzi; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; Na zgornji polici; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 3. decembra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: — Narodnozabavna glasba — Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: — Glasbeni mozaik ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Gledališki glasovi po stezah spominov; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Primorska poje ’84; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popldne: Otroški kotiček: »Naši prijatelji z repom«. Pripravlja Nerina Švab; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji skiop: Mi in glasba. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 R ingara ja ; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasvetič 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radih danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 -glasba; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroti; 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Pop barometer; 21.05 Iz sporedov simfoničnih orkestrov; 22.00 Našim rojakom po svetu ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporexiov; 22.30 Ob domačem ognjišču. Naš Kulturni dom MARKO WALTRITSCII Pred tremi leti je bil svečano odprt slovenski in tudi italijanski javnosti naš Kulturni dom. V triletnem razdobju je bila dejavnost v njem zelo pestra. Na sporedu so bile gledališke predstave ter koncerti, razstave ter predavanja, srečanja ter zborovanja, v telovadnici pa poleg treningov tudi tekme ter najrazličnejši nastopi. Naš kulturno-športni center je dokazal svojo pomembno vlogo ne le za tukajšnjo slovensko prebivalstvo, marveč tudi za tiste naše italijanske prijatelje, ki prekoračijo njegova vrata, da prisostvujejo našim razstavam, koncertom, folklornim nastopom, predvajanjem filmov ter športnemu delovanju. Velikokrat je Kulturni dom služil tudi prireditvam, ki so jih skupno priredila tako slovenska kot italijanska društva ter ustanove tudi v sodelovanju z Novo Gorico. Pokazal je tako, da je kulturni objekt, ki lahko služi tudi u-trjevanju prijateljskih stikov med sosednima mestoma in državama. Marsikdaj so se v njem srečali slovenski ter italijanski dijaki in s tem dokazali, da jim je za spoznavanje, za sožitje, za pogovore, ne pa za zapiranje enih ali drugih v njihov apartheid. Kulturni dom je bil na voljo tudi našim šolam in dijaški mladini, tako za kulturne prireditve kot tudi za družabne večere. Prireditev in obeskov v njem je bilo v treh letih že na stotine. Seveda še vedno marsikaj manjka, saj ni u-pravljanje takega objekta kot je naš Kulturni dom enostavna stvar še posebej če pomislimo, da vse to vodimo na amaterski način in da smo k temu prišli iz amaterskega vodenja raznih manjšinskih društev. . Kulturni dom v Gorici, s tem seveda nočemo nikomur drugemu nič odvzeti ali zmanjševati njegove vloge, je v teh treh letih pokazal kako nam je bil potreben. Danes razpolagamo s prekrasnim objektom. Edino kar lahko rečemo je to, da nam je žal, da ga nismo dobili že prej. Koliko bi lahko v takrat drugačnih, za društveno a-matersko dejavnost bolj ugodnih časih, lahko napravili. Za nas Goričane je Kulturni dom nadaljevalec vloge, ki jo je igral Trgovski dom. Tega so naši predniki izročili uporabnikom prav pred osemdesetimi leti. Konec decembra 1904 so se pričele v njem prve prireditve. Zelo velik pomen so takrat imeli društveni plesi, na katerih pa je bila poleg tudi kulturna prireditev. Trgovski dom je bil simbol goriškega slovenstva tako v letih tja do prve svetovne vojne kot po njej, ko so ga fašisti 4. novembra 1926 naskočili in iz njega nasilno izgnali slovenske organizacije. Prav tako je bila ta stavba naš simbol po drugi svetovni vojni ko so nas kmalu iz nje izgnali. Prav tako je danes Kulturni dom simbol goriškega slovenstva. Odtod o-sporavanje njegove vloge s strani nekaterih, odtod tudi zavzetost naših ljudi, ki ob vsaki prireditvi prihajajo vanj. Med kramarji in vrtiljaki danes Andrejev sejem Goriško središče je včeraj dobilo povsem drugačno podobo, Jedro mestnega središča, od Travnika do Trga Ginnastica, z delom Verdijevega kor-za, Ul. Roma, Oberdan, Petrarca so preplavili in napolnili kramarji, za-baviščarji, stojnice in vrtiljaki. Kljub deževnemu vremenu je sejem že včeraj privabil veliko število ljudi. Največje je seveda bilo veselje otrok, ki so gotovo že vsaj nekaj tednov nestrpno pričakovali prihod vrtiljakov. Sprehoda med zabavišči in stojnicami pa gotovo ni žal niti staršem in vsem drugim, ki se lahko za nekaj ur utopijo sredi sejemskega živahnega in malce irealnega sveta, obenem pa lahko za majhen denar odnesejo domov kaj koristnega. Največji vrvež je seveda pričakovati danes. Stojnice bodo ostale v Gorici še jutri dopoldne, medtem ko bodo zabavišča delovala do prihodnje nedelje. Tudi danes je, kot že včeraj, pričakovati precejšnje ovire v prometu. Ne bo zato odveč ponoviti nasvet šoferjem, naj avtomobile pustijo čim dlje od mestnega središča in naj gredo v center peš, ali z mestnimi avtobusi. Avtobusi vozijo danes po običajnem nedeljskem umiku, s spremembo proge za avtobus št. 1, ki bo peljal po Ul. Mameli, namesto po zaprti Ul. Oberdan. Postajališči bosta zato na Travniku, pred cvetličarno (za smer proti štandrežu) in pred kavarno De Rocco na Korzu (za smer proti Svetogorski ulici). Jutri bodo tudi zaprti občinski uradi razen matičnega in pogrebne službe, ki bosta delovala od 10. do 12. ure. Razstava fotografij o madžarskih Židih Na pobudo Inštituta za mitelevrop-ska kulturna srečanja bodo jutri odprli v Avditoriju razstavo madžarskega fotografa Tama sa Fénera. Na ogled bo bogata zbirka fotografij na temo »Židje v Budimpešti«. Zo tehnični del organizacije je poskrbel gorički fotografski krožek CIFI. Razstava bo na ogled do 16. decembra vsak dan razen ponedeljka od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 (ob praznikih samo od 10.30 do 13. ure). Razstava predstavlja poskus odkrivanja judovskih značilnosti skozi fotografski objektiv, ki odkriva kulturo in običaje madžarskih Židov skozi njihove verske praznike. • Zaradi poskusa tatvine je prejšnji večer obhodinica letečega oddelka aretirala v Ul. sv. Gabrijela v Gorici 24-letnega Stanka Vajdo iz Ptuja in 41-letnega Slavka Raika prav tako iz Ptuja. Miklavževi prazniki v mestu in na vaseh Naslednji teden, kot je že vrsto let običaj, bodo po vaških društvih in v mestu pripravili miklavževanja v veselje naših otrok. Miklavž, dedek Mraz in ostali kolegi bodo od srede do četrtka obiskali vse malčke in jih obdarili. Za to pa je poskrbela ZSKD, njena učlanjena društva in ostale organizacije. V nekaterih krajih bodo prihod starega dobrotca popestrili z nastopom lutkovne skupine »Oder treh herojev« iz Pirniča, ki se bo tokrat predstavila s pravljico »Mala princesa, ali kako bi osel kmalu postal cesar, ni nič novega...«. Mladi gledališčniki, ki jih poznamo že iz lanskega leta, ko so se nam predstavili z igrico »Koza«, bodo tokrat nastopili v Kulturnem domu, Dijaškem domu, Gabrjah in Pev-mi. Podroben potek miklavževanj se bo takole odvijal. V Dijaškem domu bo v sredo, 5.12., ob 17.00. Istega dne bodo miklavževanja še v Dolu (ob 19.30), Doberdobu (18.00) in Sovod-njah (19.00). V četrtek pa bodo prireditve v goriškem Kulturnem domu (15.00), Pevmi (17.30) in Gabrjah (20.30). Za starše, ki bodo svoje otroke popeljali v Kulturni dom, naj povemo, da darila lahko izročijo hišniku od ponedeljka dalje. Na sliki: prizor iz igrice »Koza«, ki je lani navdušila naše otroke in ne samo njih... Goriška občina v razred A1 Sprememba postavk proračuna Na petkovi seji je goriški občinski svet sprejel vrsto proračunskih sklepov, ob upoštevanju sprememb v dejanskem poslovanju gledana začetna predvidevanja. Precej več je bilo dohodkov : razne postavke so prinesle v občinske blagajne milijardo in 48 milijonov več, kot je bilo predvideno, iz drugih postavk pa so iztržili 191 milijonov manj. Pozitivni saldo je torej 857 milijonov, ki so jih takoj porazdelili med postavke v stolpcu izdatkov. Do sprememb je prišlo tudi pri uresničevanju predvidenih izdatkov, kjer je ostalo neizkoriščenih 535 milijonov: denar so zato prenesli na druge postavke. V tem kontekstu so tudi rešili vprašanje pomoči poplavljen-cem, ki so jim iz presežka namenili 50 milijonov lir in tako utišali pole mike prejšnjih tednov. Odbor Je nato predložil svetu sklep za prehod goriške občine iz razreda A 2 (kot Tržič in Gradež) v razred A 1 (kot Trst in Videm). S tem bi se povečale možnosti na napredovanje vodilnih funkcionarjev do najvišjih poklicnih stopenj, kar bi preprečilo sedanjih beg najbolj zmožnih funkcionarjev v druge občine, ki so uvrščene v višji razred. Po polemiki, ki je zadevala vrstni red razprave med tem sklepom in resolucijo PSDI za reorganizacijo in izboljšanje delovanja občinskih služb in uradov, so končno prešli k glasovanju o sklepu. Pro- ti so bili komunisti in liberalec, ki so dejali, da sprememba ne vpliva na izboljšanje služb, ostali pa so glasovali za, čeprav nekateri (Polmonari za KD, socialdemokrati) s pomisleki. Svet je nato soglasno izglasoval resolucijo, ki poziva upravo naj izboljša delovanje občinskih služb. Zatem so tudi sprejeli (dopolnjeno) resolucijo KPI o vprašanju stanovanjskih izgonov. Odstop Fornasira Zaradi ostrega besednega spora, do katerega je prišlo včeraj ponoči na občinski seji med socialističnim sveto valcem Brunellom in liberalcem Ser-giom Komasiram med razpravo o nekaterih urbanističnih vprašanjih, je slednji dal županu pismeno ostavko z mesta koordinatorja (predsednika) občinske svetovalske komisije za urbanistična vprašanja. Brasil tropical V četrtek zvečer bo v Verdijevem gledališču nastopila skupina Brasil tropical, ki se bo predstavila s pisanim programom brazilskih ljudskih plesov in glasbe. Večer prirejata pokrajinska in goriška avtonomna turistična ustanova. Vstopnice (po 14 in 12 tisoč lir) so v predprodaji v Agenciji Appiani. Nujno večje obveščanje italijanske javnosti Kako nujno tisti italijanski ljudje, ki so nam naklonjeni, potrebujejo pisano besedo o dogajanju pri nas, ki bi njim, Italijanom, osvetila naše delovanje na kulturnem, literarnem, političnem, gospodarskem področju, je pokazal petkov večer v Fogar-jevem centru (nazivamo ga kar tako, pa čeprav center »uradno« nima več nobenega imena), kjer je Zavod zn cerkveno in socialno zgodovino predstavil tri italijansko napisana dela o slovenski problematiki. Predstavili so zbornik spisov o Štefanu Kociančiču, ki ga je izdal sam center, ter knjigi Jožeta Pirjevca o političnem in kulturnem dogajanju Slovencev na Tržaškem in Marije Pirjevec o slovenski literaturi. France Dolinar, predstojnik Inštituta za zgodovino Cerkve na ljubljanski teološki fakulteti je ob predstavitvi Kociančičevega zbornika u-gotovil, da je bil ta veliki sin slovenskega naroda šele sedaj zares odkrit, da je prvi izbor spisov o njem izšel v italijanščini, potrebne pa bodo tudi slovenske analize njegovega vsestranskega dela. Profesorica Marija Cenda Klic iz Trsta pa je orisala vsebino del dveh Pirjevcev. Kar se Jožeta Pirjevca tiče je dejala, da je njegovo delo zajelo celotno slovensko tržaško problema tiko, pa čeprav so nekateri najbrž sodili, da gleda s preveč svojimi očmi Gostilnu pri Jeiki Domača kuhanja (špageti — mineštre — vsako nedeljo bokala) DOBERDOB — UL. ROMA — TEL. 0481/78136 Občinska koncertna sezona Te GORICA -Tel. 81032 Korzo Italia 76 EKNOMEC STROJI IN OPREMA ZA URACfe BLAGAJNE — REGISTRATORJI SWEDA Občinski odbornik za kulturo odvetnik Obizzi in njegov sodelavec dr. Piemonti sta včeraj na tiskovni konferenci prikazala program letošnje občinske koncertne sezone. Občina bo do maja priredila šest koncertov, kar je precej manj kot v prejšnjih letih, zato pa bo dala večji poudarek na kvaliteti. Nastopili bodo solisti svetovnega slovesa, kot kitarist Alirio Diaz in duo Galli - Cavallo (violina in klavir), pa še pianista M. Campanella in A. Papazian. Po dolgem času bosta nastopila tudi dva orkestra: 27. t.m. bo imel novoletni koncert slovensko italijansko avstrijski orkester »Vecchia Vienna« (dirigent Stojan Kuret), marca pa bodo po častili Bachovo tristoletnico z Bran-demburškimi koncerti v izvedbi orkestra konservatorija v Pragi. Knjige šolske in pisarniške potrebščine Nabožni predmeti GORICA Travnik 25 Tel: 84407 razna obvestila telje na Palkišču pri Jožefu Crosel-liju. Vpis pri odbornikih. Družinska posvetovalnica v Krmi-nu se v torek preseli iz dosedanjih prostorov v stavbo bivšega porodniškega oddelka v krminski bolnišnici. SDGZ obvešča člane, da jutri zapade rok za plačilo 92 odst. akontacije na davke z doplačilom 3 odst. globe. Zveza alkoholikov v zdravljenju ima ob 8.15 v Avditoriju redno pokrajinsko skupščino. Govor bo, med drugim, o zdravstveni vzgoji v šolah. SPDG vabi prihodnjo nedeljo na izlet pohod v Šempas-Vitovlje. Zbirališče ob 9. uri na Travniku, odhod z lastnimi sredstvi. Vodita E. Bavcon in Z. Vogrič. Predviden je tudi arhitu-tistični obisk. Prijave do torka v trgovini Bavcon. MO KD Sovodnjc vabi v sredo ob 19. uri na miklavževanje v Kulturnem domu. Sekcija VZPI za Dol-Jamlje prireja silvestrovanje za člane in prija- PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. Cosulich, tel. 72480. --------------------------------------------- S.R. L. GORICA - VIA D. D'AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga na tržaško preteklost in protagonista. Marija Pirjevec pa je italijanskemu bralcu približala nekatere aspekte slovenske literature. Zanimivo bi bilo vedeti, je še dejala prof. Cenda - Klinc kako so italijanski bralci sprejeli ti dve knjigi. To velja še posebej za prvo, ki jo je tiskala tržaška pokrajinska uprava in ki jo bila namenjena profesorjem ter dijakom tržaških srednjih šol. V razpravi so sodelovali nekateri med prisotnimi. Zanimivo je, da so o naši problematiki govorili predvsem italijanski someščani. Ugotovili so, da vse preveč malo znajo o Slovencih in o Slovanih nasploh. Marsikdo je dejal, da je to krivda njih samih, saj se je italijanski kulturni svet zanimal predvsem za dogajanja na evropskem zahodu, prav malo ali nič za tista na evropskem vzhodu. Najmanj pa o najbližjih sosedih. Zaradi tega bo treba napraviti še veliko, da se bodo lahko kulturniki soočali s slovensko problematiko. Za to pa so, prav zaradi nepoznanja jezika, potrebne publikacije o Slovencih v italijanskem jeziku. Prof. Sa-limbeni, ravnatelj Zavoda ter profesor na tržaški univerzi, je pravilno ocenil tisti večer predstavljene knjige in tudi nekatere druge, ki so izšle v zadnjem času. Naj nam bo dovoljena ob tem zaključna misel. Na nas Slovencih samih je, da naše someščane italijanske narodnosti ob vsaki priliki pravilno obvestimo o dogajanja pri nas. Tudi z žrtvami, saj pisati knjige tudi v italijanščini predstavlja dodatni napor. Za nas vse. (mw) kino Gorica VERDI 15.30-22.00 »Fotografando Patrizia«. Monica Guerritore. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 16.00—22.00 »Le strade di fuoco«. CORSO 15.30-22.00 »L’allenatore nel pallone«. Tržič PRINCIPE 14.00—22.00 »Bachelor party — (Addio al celibato)«. EXCELSIOR 14.00—22.00 »Non c’è due senza quattro«. COMUNALE 20.30 »Quasi per caso una donna : Elisabetta«. Dario Fo in Franca Rame. (Odprta gledališka vaja). Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Mah na asfaltu«. Ob 16.00 —18.00—20.00 »Podgane«. SVOBODA 16.00 »Mah na asfaltu«. Ob 18.00—20.00 »Pošasti iz močvirja«. DESKLE 18.00 »Vrnitev Jedija«. Ob 20.00 »Emanuela«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124. POGREBI Ob 10.30 Alino Minini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 12. uri Arrigo Milanese iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. V torek v dunajskem »Presse Klub Concordia« Predstavitev petih slovenskih knjig v nemškem prevodu V torek bosta založbi »Drava« iz Celovca in Založništvo tržaškega ti ska predstavili pet svojih knjig v nemščini. Gre za prevode Cankarjevega »Martina Kačurja«, povesti Cirila Kosmača »Tantadruj«, »Slovenskega pisma« Josipa Vidmarja, knji-Be_ Kardeljevih »Spominov« in »Koroškega letopisa 1965« s prispevki 0 slovenski manjšini na Koroškem. .Knjige bodo predstavili v prostorih ene izmed najbolj pomembnih kulturnih ustanov na Dunaju, gre za »Presse Klub Concordia«. Predstavitev knjig bo imela velik Pomen tudi zaradi uglednih gostov, ki bodo prisotni. Tako bo na predstavitvi prisoten bivši avstrijski kancler Bruno Kreisky, ki je napisal nemški predgovor Kardeljevim Spominom. Prisotna bo tudi Kardeljeva, Sena Pepca Kardelj. Na predstavitev bosta prišla še Jo-aP Vidmar, avtor »Slovenskega pi- sma« in pa člana Zveze komunistov Jugoslavije Mitja Ribičič. Predstavitev je tako zastavljena, da bo prav gotovo odmevala v avstrijskem kulturnem in političnem življenju. Hkrati bo to tudi uveljavitev dveh založb, Drave in ZTT, ki že dalj časa sodelujeta in skrbita za širjenje slovenske književnosti ter slovenske kulturne in politične misli v italijanski in nemški svet. Gre torej za pomemben prispevek k Sožitju, saj je to področje, ki terja veliko naporov, je pa ena izmed bistvenih poti, da bosta slovenska manjšina v Italiji in slovenska manjšina v Avstriji dobili s strani italijanske in nemške večine priznanje, ki jima gre in ki ga že preveč let pričakujejo in se zanj borita. Pet slovenskih knjig v nemščini pomeni tudi nemajhen napor, napor, ki se bo brez dvoma obrestoval in že rama dunajska predstavitev pomeni 1 ' f f JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1985 Ciril Kosmač: KAMEN IN NJIVA Vladimir Bartol: ČUDEŽ NA VASI Saša Rudolf: OLIMPIJSKI OGENJ IN DIM STENSKI KOLEDAR Cena zbirke: 25.000 lir Naročila in prednaročila: • Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchl 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar In s točnim naslovom naročnika. • OSEBNO: V Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchl 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 V Gorici —- na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1 V Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. de Ru- bels 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika svojevrstno priznanje, saj očitno ne bo šlo za običajni literarni dogodek. Ob tem je treba dodati še naslednjo misel; predstavitev petih slovenskih knjig v srcu kulturnega Dunaja ne pomeni le dejanja v avstrijski prestolnici. Pomeni dejanje v mestu, s katerem smo Slovenci zgodovinsko čežani. Dobršen del naših velikih umetnikov iz preteklosti je živelo na Dunaju, tu so se srečali z vrvežem umetniških in miselnih tokov, ki so burili Evropo. Dunaj je pomenil za naše umetnike plodno a likrati trdo preizkušnjo. Predstavitev slovenskih knjig v nemščini je torej pot v svet in upanje, da bo za Slovence ta pot vedno bolj odprta. Pomeni tudi voljo, da nas Evropa prizna za to, kar smo; majhen a kulturno in miselno izjemno ploden narod. In prav slovenski manjšini v Avstriji in Italiji imata nalogo, da bistveno pripomoreta k prodiranju naših najžlahtnejših del v Evropo. Seveda ne gre zamolčati kulturne in moralne dolžnosti resničnih kulturnikov večine, da sprejmejo našo »pobudo« in da se resnično zavzamejo in lastnim narodom odkrivajo bogastvo sosedov, ki so bili po krivici prevečkrat potisnjeni v meglico molka, ali bolje, v neodmevni prostor. Marko Kravos Napisi in Nadpisi NAPISI IN NADPISI V samozaložbi je izšla pesniška zbirka Marka Kravosa »Napisi in nadpisi«. Gre za svojevrstno knjižico v miniaturni izdaji, na sliki je v naravni velikosti, ki prinaša kratke, zbadljive in humorne primere in puščice, ki letijo na našo stvarnost, navade in razvade. Beremo pa tudi intimnejše stihe ubrane na ironične in avtoironične strune. Knjižica, ki je tudi okusno opremljena (likovno zamisel je obdelal Klavdij Palčič) je na prodaj v Tržaški knjigarni in bo brez dvoma zanimiva za ljubitelje poezije in tudi za bibliofile. V četrtek v tržaškem Kulturnem domu Na tretjem abonmajskem koncertu GM bo nastopil Koroški akademski oktet Nastanek Koroškega akademskega okteta sega v prva leta po osvoboditvi, ko so mladi fantje, dijaki gimnazije v Ravnah na Koroškem, začeli s petjem v tamkajšnji graščini, nekdaj last grofa Thurna. Priložnostno petje pa je kmalu postalo nepogrešljivi del kulturne dejavnosti mladih ljudi, ki so s pesmijo hoteli dati du-ška čustvenim vezem, ki jih povezujejo s koroškimi brati preko meje na Dravi in Karavankah. Zamisel o ustanovitvi stalnega vokalnega ansambla sta uresničila brata Ciril Krpač, sedanji umetniški vodja okteta in njegov brat Ivek. Koroški akademski oktet, ki ga danes sestavljajo: Jože in Tone Gašperšič, Jure Novak in Milan Šti mec (tenorji), Jože Černe in Ivek Krpač (bariton), Borut Gorišek, Janez Triler in Matija Wahra (Basi) ter kot dodatni član mezzosopranistka Dragica Čarman, je začel z delom l. 1956 v Klubu koroških študentov na ljubljanski univerzi. Večletna pevska tradicija, ljubezen do skupinskega petja, vstrajno delo in polni, barvni glasovi članov okteta, so pripomogli, da se je oktet razvil v prvovrsten vokalni ansambel in predvsem v pristnega, občutenega interpreta slovenske pesmi in tudi pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Pri tem pa gre velika zasluga umetniškemu vodji, Cirilu Krpaču. Preko 1000 uspešnih javnih nastopov doma in na koncertnih turnejah v tujini, številne samostojne televizijske oddaje, 300 posnetih skladb v 9 radijskih hišah, 6 gramogonskih plošč, kasetni posnetki itd., pa odlične kritike priznanih glasbenikov in šievilna javna priznanja oktetu in njegovemu umetniškemu vodji, zgovorno pričajo o uspešnem delovanju tega slovenskega vokalnega ansambla, ki je zlasti koroško pesem po nesel v svet kot visoko umetniško stvaritev, Spored, ki nam ga bo Koroški akademski oktet ponudil prihodnji četrtek na tretjem abonmajskem koncertu Glasbene matice sestavlja izbor slovenskih pesmi v harmonizaciji znanih prirediteljev slovenskih ljudskih napevov, od Oskarja Deva do onih mlajših generacij. Prvi del koncerta bo Koroški akademski oktet uvedel s KOLEDO Franceta Marolta, ki mu gre sloves enega najboljših harmonizatorjev in propagatorjev slovenske ljudske pesmi. Tudi umetniški vodja okteta, Ciril Krpač je harmoniziral vrsto pesmi. V prvem delu koncerta bomo slišali naslednje: KO SO FANTJE, PIJ MILA PIJ, NE OURI NE SEJAJ, Sl O JI MI POLJE ter VINČEK BO ZA RAJŽO, v drugem delu koncerta pa še dve njegovi POJ DAM U RUTE ter PLENIČKE JE PRAI.A. Iz opusa primorskega rojaka Rada Simonitija bosta na sporedu pesmi KAJ TI JE DEKLICA in PESEM O ROŽICI, ki obe ne zatajita avtorja, ki sodi med prvovrstne poobliko-valce vokalnih kompozicij. Jakob Jež, eden najpomembnejših zastopnikov sodobne generacije slovenskih glasbenih ustvarjalcev, bo zastopan s pesmijo RASTI Ml RASTI. V prvem delu koncerta bo na sporedu še NAPITNICA Cirila Cvetka. Poleg že omenjenih pesmi Cirila Krpača bomo v drugem delu koncerta prisluhnili dvema priredbama Luke Kramolca, znanega propagatorja slovenske vokalne glasbe iz polpretekle dobe, TAM ČIR TEČE BISTRA ŽILA in &OJ POBIČ JE FURMAN. Skladatelj Ciril Pregelj, ki je v mnogih vokalnih kompozicijah uporabil tudi napeve ljudske pesmi, bo zastpan s pesmijo SEM SE RAJ-TOV ŽENITI. Iz opusa Oskarja Deva, ki sodi še v generacijo romantično usmerjenih slovenskih skladateljev bo na sporedu ljudska ČEJ SO TISTE STAZ1CE. Radovan Gobec, sicer poznan kot avtor efektnih množičnih pesmi, operet in kantat s partizansko tematiko, bo zastopan s pesmijo BOM PA ZLEZEL NA ČEŠNJO. Iz opusa enega najtehtnejših sodobnih slovenskih skladateljev, Uroša Kreka, ki se v svojem ustvarjalnem delu posveča tudi priredbam slovenske ljudske pesmi, bosta na sporedu FOD OKNAM SEM STAV in SNOčl SEM PA U ANMU KRAJI/ BIV. Za zaključek bo Koroški akademski oktet zapel še pesem MI SMO MI koroškega rojaka Pavleta Kornjaka. GOJMIR DEMŠAR TONE SVETINA Med nebom in peMom 309. V naslednjih dneh je spoznal, da je med voj skopem z Italijani in Nemci velika razlika. Razoro-v Vanje italijanskih divizij mu je okrepilo samoza-in zaupanje v zmagovito borbo. Ko pa je nekaj-S« tekel pred nemškimi tanki, oškropljen od rafalov iz rceY’ se mu je samozavest začela rahljati. Konja je Subii in pristal na tleh, iluzija o skorajšnjem koncu ,ne se je razblinila... sla ^ bil edini, ki ga je nepričakovana zmaga zane-j ' tudi mnogo drugih borcev se je streznilo. Precej bilo tudi takih, ki so se iz varnih zavetij domov Pravili na kratkotrajno vojno. Celo nekatera de-Soeta' ki so Lahom lajšala življenje na slovenskih tleh, do Se Pridružile partizanom, da bi delile z njimi sa-Se Ve zmage. Sahie pred seboj so se zagovarjale, da Vsakdo bori s sredstvi, ki so mu na voljo. kor poti v snežniške gozdove je Lojze na vsakem Se j u odkrival nov obraz vojne. Z otožnim srcem q lo spominjal kratkotrajnosti svojega poveljevanja. Vlsen od samega sebe in svojih instinktov, se je prebijal od ene nevarnosti do druge. Gozd je bil naježen s pastmi in strahovi. Nemcev ni bilo nikjer, povsod pa so bili sledovi njihove ofenzive. Požgane hiše, obešenci po drevesih, mrliči v vodah, izgubljeni psi, crknjena živina, nezaupni ljudje... Dojel je, da je poveljnik brez vojske ničla. Zdaj mora sam v predhodnico, sam preizkusiti, kje je zaseda, sam bežafti, ne da bi ga kdo kril. V tem kratkem času je dojel pomembnost in slast poveljevanja. Tisti, ki poveljujejo, so vedno bolj cenjeni kot tisti, ki opravijo še tako nevarne naloge... Nekajkrat je padel v nemško zasedo. Svoji čuječnosti se je imel zahvaliti, da jih je prvi zagledal, se pritajil ali umaknil. Na Mašunu, v majhnem gozdarskem naselju sredi gozdov, so bile vse koče polne partizanov. Tudi v grar ščini in hlevih je bilo nešteto stanovalcev. Vsi, ki niso našli strehe, so šotorili v gozdu. Dimni stebri njihovih kuhinj so se dvigali nad morjem drevja in izzivali sovražnikovo letalstvo, ki jih je nekajkrat bombardiralo. Obsežna jasa s križiščem cest v osrčju velikega gozda je bila podobna Babilonu. Vojna je kot morje naplavino vrgla v te odročne kraje različna ljudstva. Nekaj tisoč ljudi se je zateklo v gozdove. Mimo so še vedno hodile zaostale kolone razoroženih Italijanov, ki so izčrpani in nebogljeni prosili za hrano in zavetje. Med njimi so bili vojaki, oficirji in generali, vsi pod enakim bičem usode. V sobanah gradu so ostale Laške priležnice, ki so na begu omagale. V nevarnem ozračju nemških napadov je njihovo glavno orožje — mednožne pasti — ostalo brez učinka in brez pomena. Navijale so hreščeč gramofon s ploščami, ki bi bile primerne za vesoljni potop. Bedni šlagerji norega časa so odmevali daleč v širni gozd. Tu se je zbrala tudi Raibska brigada. Med njenimi borci je Lojze staknil znanca iz mladih dni, bil je poveljnik bataljona. Rabčani so bili shujšani in jim ni bilo nikdar dovolj hrane. Italijani so jih bili v taborišču pošteno izstradali. Komandant se je šalil, da bodo ti ljudje več pojedli, kot koristili, če pride do bojev. Lojze je po obnašanju razločeval redke stare partizane od novincev, ki so jih komandirji urili in pripravljali za boje. Med partizane so se mešali tudi belogardisti iz notranjskih postojank, ki so se prema*-gani odločili prestopiti v partizansko vojsko. Lojze se je srečal z Mirkom Bračičem, zdaj komandantom 14. divizije, ki je v družbi načelnika štaba slovenske vojske Dušana Kvedra pregledoval na novo osnovane enote. Ob nekaj sunkih nemških enot 71. divizije Rabke, oklepne divizije SS Adolf Hitler in 162. turkestanske divizije so partizanski poveljniki opustili zamisel, da bi skušali zavzeti Trst, zaledje tržaškega zaliva in Istro. Istra je preveč vabila zahodne sile k izkrcanju in otvoritvi druge fronte v Evropi, da bi jo Hitler pustil na miru nebranjeno. Stara težnja germanske politike pritiska na jug je nudila prvič praktično možnost, da povežejo obale Severnega morja z Jadranom in da prek vse celine strnejo nemško ozemlje. Ženski svetovni smučarski pokal Prvi slalom Pelenovi Košarka: danes v 11. kolu A-l lige Stefanel - Scavolini Francoska smučarka Perirne Pe-len je osvojila ženski slalom v Cour-mayeuru, za prvo preizkušnjo ženskega svetovnega smučarskega pokala. Za 37 stotink sekunde je prehitela Zahodno Nemko Mario Epple, ki je v drugi vožnji naredila nekaj hudih napak. Na tretje mesto se je prebila olimpijska zmagovalka iz Sarajeva Italijanka Paola Magoni, na četrto pa Američanka Tamara McKin-ney. Jugoslovanka Mateja Svet je spet vozila odlično, saj je z dvema dobrima uvrstitvama v obeh spustih osvojila deveto mesto. Dobro 22. mesto je zasedla tudi Nuša Tome. Tekmovanje sta ovirala sneg in megla. LESTVICA: 1. Pelen (Fr.) 1’34”18; 2. M. Epple (ZRN) 1'34”55; 3. Magoni (It.) 1’34”79; 4. McKinney (Z DA) 1’35”33; 5. Hess (Švi.) 1’35”40; 6: Quarto (It.) 1’36”46; 7. Kronbi-chler (Av.) 1'36"68; 8. Zini (It.) 1’36”68; 9. Svet (Jug.) 1’36"77; 10. M. Tlalka (Polj.) 1’36'’97. Danes se bo v Sestrieresu začelo smučarsko tekmovanje tudi za moški svetovni pokal. V jutranjih urah bo na sporedu slalom, po odstopu dvojčkov Mahre pa so favoriti »večni« Stenmark, Ghirardelli, Zurbriggen, Križaj, Julen. Organizacijski odbor svetovnega smučarskega pokala je zaradi pomanjkanja snega v Val D'Iseru premaknil tekmovanja v Puy Saint Vincent. V četrtek, 6. t.m., bo na sporedu ženski spust, naslednjega dne bo moški veleslalom, v soboto pa moški superveleslalom. Minchillo ni uspel MILAN — Mike McCallum z Jamajke je sinoči z zmago proti Italijanu Luigiju Minchillu ubranil svetovni aslov v supervelter kategoriji (WBA). Minchillo se je umaknil v 14. krogu. Ti žaški Stefanel bo danes v okrnjeni postavi v 11. kolu italijanske A-l košarkarske lige igral doma proti Scavoliniju iz Pesara. Tržačani, ki so v nedeljo zanesljivo doma premagali Skansijev Honky, bodo danes pred nedvomno težjo nalogo, saj so košarkarji Scavolinija v zelo dobri formi (zmagali so v zadnjih treh srečanjih). Tržaški navijači, ki bodo verjetno do zadnjega kotička zopet napolnili športno dvorano, upajo, da bi Američana Coleman in Dillon zaigrala tako kot v nedeljo. Ne gre pa pozabiti tudi na doprinos Fischetta in Borisa Viteza. V A-2 ligi bo goriški Segafredo i-gral v gosteh proti rimskemu moštvu Master Valentino. Goričani imajo lepo priložnost, da osvojijo novi točki, saj je rimska ekipa zadnja na lestvici, toda Segafredo bo skoraj gotovo igral brez Američana Kinga, ki se je poškodoval na treningu. DANAŠNJI SPORED (17.30) A-l LIGA: Stefanel Trst - Scavolini Pesaro; Granarolo - Cantine Riunite; Bertoni - Simac; Peroni - Bancoroma; Ciaocrem - Indesit; Mu Lat - Australiani Marr - Yoga; Honky - Jollyco-lombani. A-2 LIGA: Master V Rim - Segafredo Gorica; Mister Day - Sondilat-te; Succhi G - Reyer; Viola - Latini; Pepper - OTC; Cida Làndsystem. Včeraj : Fermi Perugia - Am. Eagle Rieti 132:117. Olimpija Smelt in Libela uspešni V sinočnjem kolu 1. B jugoslovanske košarkarsko lige sta slovenska predstavnika Olimpija Smelt in celjska Libela zmagala. Olimpija Smelt je s 106:90 odpravila Kvamer, Libela pa z 91:84 (47:40) Servo Mihaij iz Zre-njanina. ŠAHOVSKA OLIMPIADA Poraz Jugoslavije SOLUN — Dve koli pred koncem šahovske olimpiade v Solunu je položaj na lestvici povsem jasen. Prvo mesto je že zdavnaj oddano Sovjetski zvezi, pa tudi drugo mesto ZDA je skuaj zagotovljeno. Prav gotovo je tudi, da je Jugoslavija odrezana iz boja za odličje, saj je včeraj visoko izgubila z ZDA s 3:1. Na prvi deski je spet zaigral Ljubojevič ter izgubil z Džinžigašvilijem, remizirala pa sta le še Nikolič in Marjanovič. Nekaj izidov: MOŠKI: Francija - SZ 0,5:3,5; Romunija - Madžarska 0,5:1,5 (2); Anglija - Švedska 2,5:0,5 (1); LESTVICA: SZ 35, ZDA 31,5, Anglija 29,5 (1) , Madžarska 29 (2), Romunija 28 (2) , Bolgarija 28 (2), Jugoslavija 28, Izrael 27 (3), Francija 27, Švedska 26,5 (1), Kuba 26 (3). Med ženskami je Jugoslavija prekinila vse tri partije z Grčijo, SZ pa je premagala Anglijo z 2:1. Na skupni lestvici vodi SZ z 29,5 točke pred Romunijo 24 in Bolgarijo 23 (2). Jugoslavija je 14. s 17,5 (3). Ženska odbojkarska C-l liga SMOLA BREGA IN SLOGE V moški odbojkarski C-2 ligi Zmagali le borovci Sloga — Torriana 1:3 (16:14, 3:15, 12:15, 9:15) TRAJANJE SETOV: 22’, 10’, 19’, 17’ SLOGA: Adam, Grgič, M. in T. Križmančič, Milič, Sosič, Vidali. Sloga je morala ponovno poražena z igrišča, vendar moramo takoj pristaviti, da je nastopila zelo okrnjena, saj sta manjkali kar dve standardni igralki, Malalanova in Vidali-jeva. S prikazano igro slogašic smo kljub porazu lahko še kar zadovoljni, pa čeprav bi z večjo zagrizenostjo v ključnih trenutkih lahko naše i-gralke dosegle še kaj več kot samo osvojitev prvega niza. (Inka) Bagnacavallo — Breg 3:1 (12:15, 15:5, 15:10, 15:3) TRAJANJE SETOV: 15’, 25’, 21’, 23’ BREG: Žerjal, D. in V. Kocjančič, Rauber, Furlanič, Slavec, Debenjak, Kus. Brežanke se z gostovanja v Villa-novi di Bagnacavallo vračajo praznih rok. Poraz je toliko bolj pekoč, ker so Brežanke izgubile z ekipo, ki gotovo ni boljša od njih. Dolinčanke so dobro začele in osvojile prvi set. Tudi začetek drugega seta je bil u-goden za »plave«, vendar se je pri stanju 5:2 poškodovala Kusova, kar je naše igralke zmedlo in do konca seta niso osvojile niti točke več. Brez Kusove so naše igrale dokaj solidno v tretjem setu in bile stalno v vodstvu. Ko je kazalo, da bodo set osvojile, je presenečenje preprečil glavni sodnik, gospod Deo iz Vicenze, ki je bil gotovo najboljši igralec domače šesterke, saj je imel dva popolnoma različna kriterija in v o-dločilnih trenutkih se ni nikoli zmotil, da bi dosodil žogo Brežankam. (Rado Gruden) OSTALI IZID: Mizar Boschi Bologna - Calderara CEAM 3:1 (10:15, 15:6, 15:6, 15:6). LESTVICA Mizar Boschi 5 5 0 15: 3 10 Calderara CEAM 5 4 1 13: 3 8 Breg 5 2 2 8:11 4 Bagnacavallo 5 2 3 7:10 4 Torriana 5 2 3 7:10 4 Sloga 5 0 5 2:15 0 ŽENSKA C-2 LIGA Friulexport — Val Resia 3:0 (15:5, 15:4, 15:10) raiULEXPORT: Foraus, Ušaj, S. in V. Stoper, Umek, Ukmar, Žerjal, Venier, Garbini, D’Ambrogio, Mauri. Ženska združena ekipa se je z gladko zmago oddolžila za poraz iz prejšnjega tedna in potrdila, da se lahko poteguje za uvrstitev v skupino za napredovanje. V prvih dveh setih ji je pot do delnega uspeha o-lajšal nasprotnik s slabo igro, tako da se našim ni bilo potrebno posebej naprezati. V zadnjem setu je Friul-export popustu in je bil prisUjen nadoknaditi zaostanek 6:10, kar pa mu je z boljšo igro tudi uspelo. Dekleta so pokazala napredek, čeprav njihova igra je tudi tokrat zaostajala za tisto, ki so jo pokazale v res odličnem uvodnem srečanju v Gorici. Virtus Vigonovo — Kontovel Electronic Shop 3:2 (15:2, 16:18, 15:4, 13:15, 15:13) KONTOVEL : Ban, Černjava, Gruden, Maver, Prašelj, Mervič, Purič, Legiša, Conestabo. KOŠARKA: ŽENSKA A-1 LIGA Ledisan Trst — Sidis Ancona 99:63 (50:30) LEDISAN : Colom ban 3, Hues 8, Biasi 4, Diviacco, Monti 4, Pavone 7, Pollard 35, Traccanelli 2, Trampuš 22, Bon tempi 14. V izredno lepi in zanimivi tekmi italijanske ženske A-l lige je Ledisan premagal prvouvrščeno Sidis iz Ancone. Tržačanke so visoko vodile že v prvem polčasu, zato so v drugem delu tekme igrale bolj sproščeno. Car rol v Milanu MILAN — Milanski košarkarski prvoligaš SIMAC bo zamenjal svojega tujca. Do sedaj nezanesljivega Wal-kerja bo nadomestil Joe Barry Carrol, Na gostovanju v Vigonovu so Kon-tovelke kljub dobri igri potegnile kraj ši konec. Dva seta so sicer gladko izgubile, predvsem po zaslugi odlične podajačice Cimolai, ki je dobesedno krila vse igrišče in podajala tako kot se v C-2 ligi redko vidi. V ostalih treh setih pa so Kontovelke dale vse od sebe. Drugi set so celo osvojile, ko so nasprotnice že vodile s 13:3. V petem setu so vseskozi vodile, pri stanju 12:8 pa se je našim dekletom zataknilo in grešile so napad za napadom. V teh trenutkih se je poznala odsotnost trenerja, saj niso igralke ob pravem času znale klicati menjav. (B. J.) DEKLICE CG S. Sergio — Sokol 0:3 (3:15, 3:15, 3:15) MLADINSKI NOGOMET CICIBANI: San Giovanni - Breg (zaostala tekma) 1:2 (0:0) ROKOMET MOŠKA D LIGA: Pallamano Pordenone - Kras 30:20 ki je visok 211 cm in je dolga leta igral v ameriški profesionalni ligi NBA. Odobrili obračun Triestine Delničarji športnega združenja Triestina so na svojem občnem zboru soglasno odobrili obračun za leto 1984. Obenem so tudi imenovali dr. Gianni-ja Beirossa in odv. Manila Cecovi-nija za častna predsednika društva. Okrogla miza o novem nogometnem stadionu Tržaško pokrajinsko odborništvo za šport prireja v torek, 4. t.m., okroglo mizo na temo: »Iskanje najprimernejših rešitev za gradnjo novega nogometnega stadiona«. Okrogla miza bo na sedežu pokrajinske uprave (Trg Vittorio Veneto 4) ob 17.30. kratke vesti - kratke vesti V košarkarskem promocijskem prvenstvu Dom pripravil presenečenje Corridoni — Dom 53:59 (22:31) DOM: Dornik 10 (0:2), SemoUč 9 (2:2), Kristjančič 12 (4:6), Golob 21 (6:8), Cej 7 (1:8), Uršič. PON: Cej (39), OM: Dom 13, Corridoni 37. Domovci so v 4. kolu pripravili pravo presenečenje, saj so v gosteh premagali močno peterko Corridonija, ki je v lanskem prvenstvu zasedla končno 3. mesto. Belo-rdeči so vodili skozi vse srečanje, najvišje vodstvo pa je znašalo kar 15 točk. Domači igralci niso in niso mogli zaigrati enakovredno našim, kljub temu, da so slednji nastopili v izredno okrnjeni postavi. Domovci so zaigrali res preudarno, branili so izredno u-spešno, saj so prestregli nasprotnikom kopico dragocenih žog. V končnih minutah so domači napeli vse sile, toda Dornik in tovariši so obdržali prednost vse do konca srečanja. Po tekmi nam je Semolič povedal: »Kljub neresnosti nekaterih igralcev, ki se niso predstavili na igrišču, moram reči, da je bil naš nastop en- kraten, ker smo vedeli, da samo v petih nimamo kaj izgubiti. Dob,ro so se odrezali prav vsi, vseeno pa bi posebno pohvalil Goloba, ki je bil praktično neustavljiv. (M. Čubej) Ferroviario — Kontovel Electronic Shop 94:84 (43:43) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 14, Emili, Ušaj 2, Štoka 22, Per-tot, L. Emili 6, Starc 10, Gruden, Devetak 22, Sedmak 2. V prvem polčasu je bila tekma povsem izenačena in tudi rezultat je bil ob koncu neodločen 43:43. Tudi drugi del igre so Kontovelci dobro začeli, saj ‘so že vodili, vendar so jih v ključnih trenutkih igralci Ferroviaria prehiteli in nato tudi zmagali. Omeniti moramo, da sta bila sodnika zelo pristranska ter sta oškodovala našo ekipo. Med Kontovelci sta bila najuspešnejša Štoka in Devetak, v obrambi pa se je izkazal Emili. (Damir Starc) MLADINSKA KOŠARKA NARAŠČAJNIKI : Kontovel - Polet 116:52 (50:24) Gasilci Pordenon — Bor JIK Banka 1:3 (12:15, 15:18, 9:15, 10:15) BOR JEK BANKA TRST: Grilanc, Stančič, Batič, D. in G. Gasparo, Pernarčič, Budin, Zubin, Grasso, Furlan. TRAJANJE SETOV: 20’, 28’, 23’, 35’. Borovci se vračajo iz Pordenona z dvema izredno dragocenima točkama. Srečanje z domačimi gasilci je bilo zanimivo, saj sta obe šesterki pokazali zvrhano mero bojevitosti. Po prvem delnem uspehu je Tržačane zajela rahla kriza, kako da so domačini izenačili. V nadaljevanju so si gostje opomogli in igrali veliko bolj zbrano, kljub temu, da so gledalci bučno bodrili domače odbojkarje ter tudi s psovkami žalile borovce. (S. S.) CUS Trst - Olympia Terpin 3:1 (12:15, 15:6, 15:6, 15:12) OLYMPIA TERPIN GORICA: Batistič, Neubauer, M., I. in Š. Cotič, Špacapan, S., D. in A. Terpin, Prinčič in Dornik. TRAJANJE SETOV: 36’, 22’, 28’ in 28’. Trener in igralec goriške Olympie Gvido Neubauer je po končani tekmi povedal naslednje: »Naš sprejem je bil tokrat porazen. Ne glede na to sem s potekom srečanja zadovoljen, saj so se mladi odbojkarji srčno borili. Upam, da si bomo po prvem delu prvenstva priborili mesto med najboljšo šesterico, kar je naš letošnji cilj. Ta poraz pa nas je obenem postavil na bolj realna tla.« K temu re,s nimamo dosti dodati. Povejmo le, da so gostje izbojevali prvi niz predvsem zato, ker so domačini zgrešili nič manj kot 9 servisov. Obenem moramo poudariti, da v prvem setu ni vstopil na igrišče Špacapan. Tržaški CUS je še naprej neporažen in je spet pokazal učinkovito igro v napadu ter nepremagljivo obrambo, ki je v največji meri prišla do izraza v 4. setu, saj je Olympia Terpin vodila celo s 12:7 in po ogorčenem boju tudi ta niz izgubila. (G. F.) Val — US Friuli Povoletlo 2:3 (15:9, 15:13, 9:15, 1:15, 4:15) TRAJANJE SETOV: 20’, 32’, 32’, 8’, 20’. VAL: Lavrenčič, Plesničar, Zava-dlal, Devetak, Aleš, Vogrič, Pete jan, Faganel, Černič, Jure. Tradicija je tudi tokrat obveljala. US Friuli je v Štandrežu premagal Val po petih setih igre. Nikoli niso bili goriški odbojkarji tako blizu zmage. Prva dva seta so zaigrali mojstrsko. Vse taktične zamisli trenerja Markiča so igralci izpolnjevali brezhibno. Forsirali so servis in s tem spravljali v težave sprejem Furlanov, ki niso mogli uspešno zalagati napade, ki je njihovo najmočnješe orožje. V tretjem setu pa je pri rezultatu 6:4 .za Val, prišlo do izrednega preobrata. Val je lahkomiselno popustil, misleč, da je zmaga že gotova. Ob koncu tega seta se je tudi poškodoval Aleš in s tem je bilo tekme konec. Fantje niso zdržali psihološkega pritiska. Res velika škoda, sedaj bo treba nadoknaditi točke v gosteh, če se hočejo rešiti izpada že v prvem delu. (Lero) MOŠKA D LIGA Sloga — Intrepida 2:3 (5:15, 15:11, 10:15, 15:9, 11:15) TRAJANJE SETOV: 15’, 18’, 16', 20’, 25’. SLOGA: Bitežnik, Gulič, Walder-stein, Hrovatin, A in M. Komar, Kr- pan, Ipavec, Bandelj, Kralj, Simonič, Zgubin. Žal je marala Sloga tudi na tej tekmi točki prepustili nasprotniku. Kljub vsemu je treba priznati, da so se naši fantje potrudili, igrali so vestno in srčno in s tem osvojili (žal) le dva seta. Sloga je končno nastopila v popolni postavi, vseeno pa to ni bilo dovolj za zmago. (Simonič) Inter 1904 Trst — Naš prapor 3:0 (15:5, 15:2, 15:7) NAŠ PRAPOR: Černič, M. in F. Sošol, Legiša, Bevčar, D. in P. Klanjšček, Mikluš, Grinovero, Mervič. Po treh zaporednih zmagah je Naš prapor na gostovanju v Trstu naletel na izredno slab dan. Sprejem je bil tokrat porazen, a tudi pri serviranju so bili gostje dokaj netočni, tako da so imeli domačini zelo olajšano pot do povsem zaslužene zmage, kar najbolje potrjujejo izidi v posameznih setih. (I.K.) Jamije SOBEMA — Gretta 1:3 ŽENSKA D LIGA Sovodnje Centralsped — Canon 1:3 (6:15, 16:14, 9:15, 13:15) SOVODNJE CENTRALSPED: Černič, Cotič, Cijan, Petean, Pete jan, Vižintin, Gabriella in Giuliana Copresti. Med še nepremaganima v podskupini je slavila menda bolj izkušena ekipa. Po slabem prvem setu, v katerem so bile v podrejenem položaju, so Sovodenjke zasluženo osvojile drugi set, v nadaljevanju pa je bolj kot prej prišla do izraza odsotnost poda-jačic Lovisuttijeve in Pellegrinijeve. Trener Karlo Bajt je po tekmi povedal: »Borili smo se po svojih močeh, brez dveh standardnih igralk pa ni bilo mogoče doseči več. Tudi sreča nam ni bila naklonjena, sicer pa je zmaga Canona zaslužena.« (M.K.) Bor — Vivai Busa 3:2 NOGOMETNA C-2 LIGA Pri Gorizii stare hibe Gorizia — Pro Vercelli 0:0 GORIZIA: Attruia, Dalt, Zampa-rutti, Galvani (Bernardel), Grazzolo, Zanini, Righini, Modonutti, Pignat-tone, Ceccotti (Bertolutti), Ciani. GORICA — Gorizia nadaljuje s polovičnimi uspehi na domačih tleh. Tudi včeraj so Russovi varovanci zaigrali tako, da ni bilo pričakovati kaj več. Ponavljajo se stare hibe, ki se kažejo predvsem v neorganiziranosti na sredini igrišča. Zanini in tovariši niso znali ustvariti potrebne »mreže* na sredini igrišča obvestila ŠD MLADINA baletni odsek sporoča, da se bo začel trening za odraslo skupino baletk jutri, 3. decembra, in četrtek, 6. decembra, ob 20. uri v prostorih bivšega vrtca osnovne šole A. Sirk - Križ. Vse zainteresirane vljudno vabimo na obisk. PRIMOTOR CLUB poziva vse člane, naj se danes, 2. decembra, ob 8.30 zberejo v popolni motociklistični opremi v Boljuncu pred gledališčem F. Prešeren za posnetek krat-kometražnega dokumentarnega film«-Sledi družabno srečanje. ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja v petek, 7. t. m., redni mesečo1 šahovski brzotumir, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančišk® 20, II. nad.) s pričetkom ob 19. uri-Vabljeni vsi šahisti! Prikaz vzhodnih borilnih športov v Gorici Gledalci so se navdušili Prikaz nekaterih vzhodnih borilnih športov, ki so ga pripravili v Petek zvečer v telovadnici goriškega Kulturnega doma, kot prispevek k pobudam ob obletnici tega središča, je na tribune privedlo veliko gledalcev, predvsem mlajših, ki so z velikim zanimanjem sledili prikazom na gumijastih blazinah. To je bil sicer eden prvih poizkusov, da bi tudi našemu občinstvu prikazali v enem večeru hi-,tr|ost, eleganco in druge veščine teh športov, ki sev nam znali pred- vsem iz filmov, manj pa ker se z njimi ukvarjamo. Gostje iz Ljubljane, Kranja, Bleda in Slovenske Bistrice, med katerimi so bili tudi nekateri člani olimpijske reprezentance, so s svojim prikazom navdušili prisotne, ki so pozorno sledili raznim prijemom za obrambo oziroma prehod v napad. Najprej so se predstavili judoisti, ki so v praksi pokazali vse osnovne elemente tega športa, ki je verjetno najbolj množično prodrl v zahodni svet. Sledili so praktični prijemi o-ziroma prave borbe s točkovanjem. Prav tako zanimiv je bil drugi del, ko so se goriškemu občinstvu predstavili karateisti, ki so najprej s prikazom, potem s pravimi borbami, pokazali nekatere osnovne postavke tega športa, ki pridobiva vedno več privržencev tudi v Sloveniji. Vsekakor zanimiv večer, otvoril ga je član upravnega odbora Kulturnega doma Aldo Rupel, ki bi lahko vzpodbudil nekatere, da bi tudi pri nas začeli s to športno zvrstjo. Na sliki: prikaz juda v Kulturnem domu. Triestina proti Taranti! V 1. ITALIJANSKI LIGI Bo Verona še povečala prednost? Enajsto kolo italijanske nogometne A lige v znamenju rutinskih srečanj, °d katerih izstopa le dvoboj med Ve-r°no in Milanom. Verončanom se Ponuja možnost, da iz boja za ' dr-zavni našlov izločijo še enega nasprotnika, saj ima Milan že sedaj s«t točk zaostanka, z osmimi pa bi bil praktično brez možnosti. Ostali zasledovalci Verone so pred lažjimi Palogami. Sampdoria in Liter igrala doma z Laziam oziroma z Napolitani, nekoliko več tvega Torino, ki *gra v Avellinu. V boj za obstanek v ligi gostuje danes Udinese pri Romi. V začetno Postavo se bo vrnil Edinho, Žico pa bo na klopi za rezervne igralce. Kljub zadovoljivemu nastopu proti Avstraliji ni namreč po mnenju Vi-nicia še nared za prvenstvo. današnji spored: Aveiuno - •orino; Como - Atalanta; Cremonese ’ Fiorentina ; Inter - Napoli; Juveniš - Ascoli; Roma - Udinese; Samp-ooria - Lazio, Verona - Milan. V 12. kolu italijanskega drugoliga-škega nogometnega prvenstva je Triestina danes ob 14.30 spet pred težko nalogo. Na domačem igrišču se bo pomerila s Tarantom, ki se na vse kriplje otepa dna lestvice in je v nedeljo doma prisilil močni Bari k delitvi točk. Tržačanom v zadnjih kolih nikakor ne gre od rok. Gledalci so razočarani, saj čedalje manj verjamejo v možnosti ekipe, od katere pričakujejo napredovanje v A ligo, ki jim je bila poleti bolj ali manj obljubljena, čeprav sedaj vodstvo kluba to zanika. Trener Giacomini ni obupal in pravi, da je ekipa še naprej kompetitivna, kar je navsezadnje _ tudi res, saj zaostaja za tretjeuvrščeno Catanio samo za tri točke. Logično pa je, da morajo Tržačani danes zmagati. Igralci so že dva dni zaprti v hotelu, ki ga zapuščajo le za trening. Vodstvo trdi, da ne gre za restriktivni ukrep, temveč, da so se igralci zavestno podredili ukazu trenerja, da bi se čimbolje pripravili na današnji nastop. Glede igralcev naj omenimo, da sta Dal Prà in Braghin še poškodovana, igral pa bo najbrž Bagnato. DANAŠNJI SPORED: Bari - Varese - Bologna - Genoa; Catania -Pescara ; Empoli - Campobasso; Monza - Arezzo; Padova - Lecce; Parma - Cagliari; Perugia - Pisa, Sam-benedettese - Cesena; Triestina - Taranto. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Sarajevo — Vardar 3:2 V anticipirani tekmi zadnjega kola jesenskega dela jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva je Sarajevo doma premagalo Vardar s 3:2 (1:0). OSTALI DANAŠNJI SPORED Vojvodina - Dinamo (Z); Hajduk -željezničar; Partizan - Sloboda; Bu-dučnost - Dinamo (V); Priština - 'Ri-jeka; Osijek - Sutjeska; Radnički -Crvena zvezda; Velež - Iskra. Na turnirju ob 75-letnici openske banke Kmečka banka Gorica pred ZTT . Včeraj se je na malem nogometnem igrišču v Trebčah zaključil nogometni turnir ob 75-letnici Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Turnir je osvo-?.a ekipa Kmečke banke iz Gorice, r1 Je po maratonskem boju (podaljških ^ enajstmetrovkah ) premagala ek1 po »_ Finale za 5. mesto HPO A - TKB 1:3 (1:1, 1:1) Po podaljških 1:3 STRELCI: za TKB Novello 2, Ste-tančič. Za HPO A Stopar. »n Finale za 3. mesto »RET - HPO B 6:0 (0:0) ^STRELCI; Stranščak 4, Stokovac, ». Finale za 1. mesto Gorica - ZTT 10:9 po U-metrovkah U:L 1:1, 2:2, 2:2) STRELCI: za KB Gorica: Ferfolja 2. za ZTT: Čuk, Fonda. POSTAVE KB GO: Zdravko Kuštrin, Karlo Mi-kluž, Diego Marvin, Sandro Corva, Vittorio Frandolič, Jožko Prinčič, Ivo Berdon, Ernesto Quinzi, Savo Klede. ZTT: Danilo Kocjančič, Sandor Ten-ce, Rado Gruden, Jurij Kuferzin, Marij Čuk, David Zobec, Roberto Sestan, Dušan Grgič, Alex Piccini, Damjan Fonda. IRET: Giordano Cappelli, Renato Colja, Mario Grizonič, Paolo Stranščak, Gianni Stokovac, Feruccio La Fata, Bruno Tomasetig, Velimi Sa-vroni. HPO B: Dario Kante, Danilo Milko- vič, Igor čuk, Robert Zobec, Sergio Carli, Rudi Taučer, Jordan Rebula, Marinko Stopar, Silvano čuk. TKB: Romano Pernarčič, Robert Novello, Aleksij Timeus, Aleš Stefančič, Boris Čuk, Edvin Bernetič, Darko Metlika, Samo Ferluga. HPO A: Marko Kos, Danilo Pilat, Marinko Stopar, Silvano Čuk, Vladimir Kuret, Igor Luxa, Branko Grahonja. Po zaključku turnirja je bila zakuska. V imenu openske banke je spregovoril upravni predsednik Pavel Milič. Disciplinski pokal je prejela eiki pa HPO B, za najboljšega strelca (6 zadetkov) pa je bil proglašen Damjan Fonda (ZTT). Sodniki so bili Bogdan in Henrik Čuk ter Ljubo Jančar. Danes KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.30 v dolinski telovadnici: Bor Ra-Tri » ' Intermuggia; 11.00 v Trstu, U1' Monte Cengio: CUS - Polet. MLADINCI Ig L00 v Repnu: Polet - Libertas; stadionu »1. maj«: Bor - KADETI B U.30 na stadionu »1. maj«: Jadran - šolana. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Ribiškem naselju: CGS -«ga; 14.30 v Križu: Vesna - Giariz- ». „ 3. AMATERSKA LIGA ,14.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Bar-jT^ans - Mladost; 14.30 v Foglianu: ».Stiano - Primorje; 14.30 v Fossaioli Fossalon - Fras; 10.15 v Trstu, * ' Flavia: Olimpia - Breg; 10.30 v Vf>h: Rabujese - Gaja; 14.30 v So-Sovodnje - Visco; 14.30 v andrežu : Juventina - Mariano. , NAJMLAJŠI Br» 00 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana -eg (zaostana tekma). domači šport CICIBANI 10.00 na Proseku: Primorje - Portuale. ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.30 v Trstu, telovadnica v Ul. Zandonai: Killjoy Trst - Sloga. DEČKI 10.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bar -Rozzol. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK ZA SEZONO 1984/85 trofejo »IL CIA R DIN 0« ŠPORTNA SOBOTA RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ -90,600 MHZ) PRIMORSKI DNEVNIK 1............................. 2............................. 3................................................ antikvariat QUUrdillO TRST — Ul. Mazzini 12 — Tel. 040/68242 mnenje Aldo Rupel »To ljudstvo bo živelo« Tok je bil naslov filma, ki smo ga gledali skupaj s slavnim »Na svoji zemlji« ob še nepo-goreli leseni stavbi na stadionu »Prvi maj«. Bilo je v prvih letih petdeset, ko se je po usodnih in še ne prebolelih vojnih letih ponovno postavljalo vprašanje, ali bomo Slovenci sedanje Furlanije - Julijske krajine zdržali. Podzavestno ponosni in začudeni, da je možno filme gledati in poslušati v svojem jeziku, da smo osvojili za takrat najbolj moderno sporočilno tehniko, smo hodili gledat svetoivanski najstniki la dva filma izmenično in štirinajst dni zaporedoma. Iz prikazanih borb in trpljenja v o-srednji Bosni in v Baški grapi in iz dokumentiranega prihoda Druge lan kovske brigade mimo ključa Facca noni in univerze do Trga Ulpiano smo črpali razlago za vztrajnost in doslednost pri Milošu (Strgarju), Eniotu (Reinhardu), Marjanu (Dolganu) Olgi (Gorjupovi) Mileni in Devani (Lovrenčičevih) ter ostalih, ki so mi nekaj let prej postali simboli na področju gibalnih sposobnosti. Tehnika, prikazana v filmu, in tista na velikih telovadnih nastopih je bila različna, cilj je bil isti: To ljudstvo bo živelo. Novembra smo v Gorici 2>zpostavili stik z dvema rojakoma, ki živita eden v Ljubljani, drugi v Zagrebu. Z vztrajnostjo sta poiskala poti in dobila zvezo s tistimi, ki smo našli, prenesli in ponovno ovrednotili enega najznačilnejših simbolov polpreteklosti — prapor Goriškega Sokola. Pravim z vztrajnostjo, kajti ne prvi ne drugi nista uspela uresničiti željo s prvimi poskusi posredovanja, da bi dopolnila že tako bogato izročilo. Gre za trakove in za kolajno, ki jih je telovadno društvo dobilo ob začetku stoletja ob nekaterih gostovanjih in spadajo k praporu. Vsi pač ne dojamejo takoj, kaj nam lahko danes to pomeni ali kaj je pomenilo Bašinu iz Ljubljane in To-rišu iz Zagreba obdržati pri sebi cela desetletja simboliko, ki sta jo dobila od očetov, jo skrimla, zakopavala in obvarovala. Treba je prebirati njihova pisma ali imeti priliko pogovora, da začutiš, kaj je vera v Primorsko in v lastni izvor. Lahko z enim stavkom brez prizvoka retorike obnovim njihov odnos do vseh osebnih in družbenih neviht, skozi katere sta šla: To ljudsko bo živelo. Kako naj drugače razumemo tudi že Ijo in voljo po obnovitvi Primorskega Sokolskega krožka, katerega občni zbor je bil -že 27. aprila 1919, samo pet mesecev po končanem klanju evropskih razsežnosti? Tako piše v poroči-, lu ustanovnega občnega zbora: »Veliko število Sokolov - izgnancev in beguncev iz ozemlja, zasedenega po Italijanih, živi razpršenih med svojimi brati po raznih krajih naše svobodne domovine, kamor so se zatekli pred nasilstvom laškega imperializma. Težko pričakujejo dneva vrnitve na porušene in zapuščene domove! Sokolstvo u zasedenem ozemlju je tvorilo vedno neustrašno avantgardo v narodnem boju. Tudi tekom vojne je vršilo zvesto svojo sokolsko dolžnost, zaradi česar je bilo najbolj preganjano in zatirano. . . Nato je br. Žane Miklavc izročil odboru prapor goriškega Sokola, ki ga je v nevarnosti rešil iz Gorice. Soglasno je bil Miklavc izvoljen za praporščaka. Njemu je br. starosta izročil prapor v varstvo z iskreno željo, da bi se pod tem praporom vrnili Sokoli in Sokolice v svobodno, toliko ljubljeno domovino k svojim dragim. »Bil je odpor izničenju in pozabljenju in volja po življenju. Da niso bili telovadci osamljeni zanesenjaki, dokazuje ustanovitev nogometnega kluba Primorje 9. maja 1920 v kavarni Zvezda v Ljubljani. Sestavljali so ga Tržačani, Goričani in drugi Primorci; nekateri so bili bivši nogometaši goriškega kluba Jugoslavija, ustanovljenega leta 1908. To ljudstvo bo živelo. Tovariš Bašin je prišel v Gorico z namenom, da izroči trakove. Ko je odhajal po nekajurnih razgovorih in izmenjavi podatkov, po ogledu nekaterih športnih naprav in sedežev je povedal, da bo izročil listine in fotografije, ki zadevajo Goriško in jih hrani doma. V znak priznanja in zaupanja, si mislim. Ali smo predrzni, če trdimo, da je po letih odsotnosti ocenil: To ljud- stvo bo živelo! Bašin ni politik, upokojen uradnik je. V prostem času še vedno teka po suhem in na snegu. To me sploh ne moti. Lastnik Dani VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Danilo Bergamasco SESLJAN (Center) >mzetj\ /SPORTV t MONFALCONE J Specializirana trgovina za SMUČI TURNO SMUČANJE VZDRŽEVANJE SMUČI Ob nakupu darilo za vas! TRŽIČ - Ulica Parini 5 Telefon 0481/45735 EDI STARC VABI vse prijatelje in znance na otvoritev telovadnice na Opčinah PHYSICAL CLUB jutri, ponedeljek, 3. t.m. od 16. ure dalje • body - building % solarij • masaže • telovadba po izrednih cenah z diplomiranimi vaditelji ISEF INFORMACIJE IN VPISOVANJE V TELOVADNICI VSAK DAN OD 9. DO 22. URE OPČINE — UL. S. PELLEGRINO — TEL.: 214195 - 212618 Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1.800.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. •Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 Osmrtnice, zahvale m sožalio po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBlIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. Um 460270 EST I. i/ vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 2. decembra 1981 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Sama« Izdaja L J ZTT Član haRmaka in tiska Fr Trst INIiQ ***** tmopmnih založnikov FIEG Človeške kosti zamenjali za živalske Kalifornijski hominid mlajši od pekinškega PEKING, LONDON — Blizu JLnju Sana v kitajski pokrajini Liaoning, ki je samo 250 kilometrov oddaljena od kraja, kjer so leta 1927 odkrili prve ostanke tako imenovanega pekinškega pračloveka, so arheologi pred 10 leti izkopali lepo število kosti: eni so menili, da gre za človeške, drugi, večina, pa, da gre za živalske kosti. Zato so jih lepo odvrgli, a nekaj vseeno spravili v vreče. No, septembra letos so tam v bližini spet naleteli na na las podobne kosti, o katerih je znani arheolog Ly Zuner z gotovostjo zatrdil, da so človeške in da gre za ostanke hominida izpred 200.000 let. Po njegovem isto velja za kosti, ki so jih izkopali leta 1974, a so jih le površno analizirali. Prof. Lu pravi, da zaradi kaosa, ki ga je »kulturna revolucija« vnesla tudi v akademske kroge. Septembrska najdba se nanaša na zvrst »homo erectus« in sestoji iz lobanje s čeljustjo in zobmi vred, hrbtenice, reber in nožnih kosti. Podobne polemike so prišle na dan tudi v zvezi s starostjo »kalifornijskega pračloveka«. Medtem ko so nekateri ameriški znanstveniki zatrjevali, da segajo o-stanki hominidov, ki so jih odkrili v raznih kalifornijskih krajih, v pleistocen, torej pred ledeno bodo, in to na podlagi analize aminske kisline, je ekipa britanskih učenjakov iz Oxfarda ugotovila s spektrometrskim po-speševalnikom mase, da so ostanki stari »komaj« 8.000 let, ne pa 24 - 70.000 let, in sodijo v holocensko dobo. Raje kot streči črnkam je zaprl restavracijo NEW YORK — Lastnik restavracije v Virginiji Roy McKoy, je raje zaprl svojo restavracijo, kot bi dovolil vstop štirim črnkam. Štiri ženske je vodila Laurie Jackson, ki je med poprejšnjo volilno kampanjo odprla urad, da bi črnce navajala k vpisu v volilne liste v Alabami. Za vstop se je odločila zato, ker je izvedela, da prejšnji mesec lastnik restavracije ni hotel postreči trem črncem. Tokrat je Jacksonova prišla v družbi federalnih agentov. Raje kot bi Roy McKoy stregel črncem, je spustil navojnice. Zaradi segregacije je bil McKoy že dvakrat obsojen. Dinozavri izumrli zaradi urana MOSKVA — Dinozavri so izumrli zaradi množične zastrupitve z uranom. To trdi sovjetski znanstvenik Sergej Neručov y svoji monografiji Uran in življenje v zgodovini zemlje. Ugotovitev znanstvenik oslanja na uranove prisotnosti v zemeljskih plasteh, nastalih s poginom teh živali in nastankom novih. Zaradi sposobnosti živih organizmov, da asimilirajo uran, prihaja vsakih 30 do 40 milijonov let do pravcatega samomora vsega živega na svetu. Neručov pravi, da rastline in živa bitja to liko časa srkajo uran, dokler ne nastopi kritična točka in izumrejo, nri tr™ v rllagi genetičnih spre- memb nastajajo novi organizmi. Skozi pragozd gradi cesto do samorodnega zlata Bo s spodbujanjem zlate mrzlice Brazilija odplačala dolgove ? BRASILIA — Reka Tapajòs je eden desnih pritokov rečne velikanke Amazonke, obenem pa nadvse pomembno ležišče samorodnega zlata. Geologi vedo zanj že dalj časa, vedo pa tudi, da je zlata rezerva zazdaj še varna pred zlato mrzlico, kajti to področje pokriva pragozd in divje živali v njem so nepodkupljiva straža bleščečega zaklada. Odkar pa je brazilska vlada sklenila iz Brazilije ustvariti tretjo največjo proizvodnico zlata na svetu (takoj po Južnoafriški republiki in SZ), so doslej ravnodušni Iskalci zlata in dragocenih kamnov, t. im. »ga-rimpeirosk, napeli ušesa: prav zanje namerava sedaj vlada zgraditi posebno cesto, ki bi te zlatokope približala civiliziranemu svetu. A 190 kilometrov asfaltiranega traku skozi močvirnati pragozd, to niso mačje solze. Graditelji amazonske veleceste so opravili Sizifovo delo, preden so izbojevali delovno zmago! Amazonski gozd pa kljub temu ne bo zaustavil civilizacije, ki si z ogromnimi bagri in drugimi pripomočki sodobne tehnologije utira pot tudi v najbolj odročne predele Brazlije, kjer se razdalje merijo v tisočih kilometrov. Bajna dežela Eldorado bo sedaj odprla svoje zlato srce vsem, ki si bodo upali izzvati pragozdne divje živali, strašne strupenjače in drobcene, a zato nič manj nevarne komarje anofelese, prenašalce malarije. Tisoč ton zlata, s katerim bi lahko do stropa napolnili srednje veliko sobo, je vaba, ki se ji garimpeirosi ne bodo odrekli, pa čeprav za ceno prask medvedjih šap ter kačjih in komarjevih pikov. Pragozdno porečje se bo kajpada skušalo otresti asfaltne nadležnice tudi potem, ko bo že zgrajena. Korenine bujne vegetacije so že pred tem načele amazonsko velecesto, sezonske povodnji pa prav tako opravijo svoje. Najbližji obljudeni kraji ne premorejo ne zadostnega števila bolnišnic ne drugih potrebnih struktur. O-gromne razdalje v kratkem času preleti le avion, a kje naj sredi džungle pristane kovinski ptič? »Zlato cesto« pa sedaj že gradijo in v nekaj letih jo bodo tudi'dokončali, v veliko veselje iskalcev zlata, pa tudi brazilske vlade, ki bo na ta način kar iz neder potegnila sredstva za odplačilo zunanjetrgovinskega primanjkljaja. L.N To.stoi KAVKAŠKI UJETNIK “ 6. ŽELJKO L0RDANIC Ir ji cosa dei Sdetersivo OBIŠČITE NAŠ SUPERMARKET — pralni praški — parfumerija - plastični in pisarniški artikli velika izbira - prihranek Ulica S. Pellegrino (Biancospino) 27 Telefon: 213969 PROSTORNO PARKIRIŠČE OP&NE-TTtST. NAROPNA UUCA aaaamium a Eli MOIUI TRST Ul. Baiamomi 3-tel. 820766 Zastopnik kuhim fctfc morctuzzo Ul. Di Vittorio 12-tel. 813301 krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 visoka moda in konfekcija po naročilu