številka 39 / letnik 59 / Ljubljana, 9. november 2000 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov'if Slovenije . V četrtek, 16. novembra, °° ob 12. uri pred Kulturnim centrom Srečko Kosovel v Sežani protestni shod ZSSS Čas je za dogovor o 13. plači V podjetjih in družbah se delavci lahko z delodajalci dogovorijo o plači (njenem delu) iz naslova uspešnosti poslovanja(13. plača, božičnica) in pri tem upoštevajo splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS št. 40/97), kolektivno pogodbo dejavnosti in zakon o minimalni plači in načinu usklajevanja plač (Uradni list RS št. 39/99). Sindikalnim zaupnikom v podjetjih priporočamo, naj preverijo rezultate poslovanja in se na tej podlagi skupaj z delodajalci dogovorijo o višini 13. plače. Smiselno je, da delodajalci božičnico izplačajo še pred koncem letošnjega leta. Na to dodatno plačo je treba plačati vse davke in prispevke, pri izračunih različnih nadomestil pa se ne upošteva. Zaradi tega je 13. plačo smiselno izplačati posebej in ne skupaj z redno plačo. Pri izračunu in plačilu dohodnine pa naj delodajalci upoštevajo vsa izplačila v posameznem mesecu. O delitvi in razporejanju dobička odločajo lastniki. Delavci lahko pri dobičku participirajo le v obliki dividend na lastniški delež in če statut podjetja določa obveznost delitve dobička tudi delavcem. Sindikalne zaupnike opozarjamo, da so pisni dogovori med delavci in delodajalcem v podjetju o izplačilu 13. plače iztožljivi. Brane Mišič PROTI NEONACIZMU - ZA Mir, strpnost in sožitje Se^et}sec^n'k ZSSS mag. Dušan Semolič je za 16. november v delo"1' sk**ca* razširjeno konferenco ZSSS, na kateri bodo so-Ko rU 1 lU(i' sindikalni zaupniki in člani svobodnih sindikatov, nif Gren.ca b° protestni shod, na katerem bomo udeleženci ma-stlrali proti akcijam skrajnih desničarjev. ža U)‘ašisti in neonacisti iz vse Evrope (desni skrajneži) so namreč iUm?Vern^er naP°vedali veliko manifestacijo v Trstu. Njihove rrie ,ere 80 izziv za vse demokratične in napredne organizacije, te n . tei"imi smo gotovo tudi sindikati. Naša dolžnost je, da na v ^ dave odločno odgovorimo. Naš odgovor bo protestni shod nos^ ani’ na katerem bomo sindikati v ZSSS izrazili zaskrblje-Vanatla(i razraščanjem skrajnega desnega ekstremizma. Načrto-tev n'ar|it'cstaciju desničarjev v Trstu ni le provokacija in žali-lj; 'MnščanOT Trsta, žali tudi Slovence, ki smo bili prva žrtev ita-HiČaS -a fa^zma 'n njegove genocidne politike. Srečanje des-jatei' |ev Je llJdi grob napad na politiko sožitja, sodelovanja in pri-sef|JStVa med narodoma, živečima na tem območju, in med so-anJ"na državama. des u^c'ežbo na shodu bomo dokazali, da rasističnih in skrajno n0le,carskih gibanj ne podcenjujemo, saj načenjajo temeljne vred-v°rit z'v'Jenja in sožitja. Nanje moramo odločno odgo- ^ ’’ Saj zgolj načelno zavračanje ne zadošča. disk,.- ^veza svobodnih sindikatov Slovenije bila in bo proti fantn"11'naciji, rasizmu, ksenofobiji in drugim pojavom netole-n°si j*1', bomo v Sežani 16. novembra demonstrirali za mir, strp- ^------- Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Ne nasedajte dezinformacijam Sindikalni zaupniki ste v številnih podjetjih z delodajalci že določili kriterije za ugotavljanje višine 13. plače. Čeprav prihajajo sedaj o tem izplačilu različne informacije in tudi dezinformacije, republiški odbor SDPZ ugotavlja, da ni nobenih razlogov za neizvajanje dogovorov o izplačilu 13. plače. Sedaj je pravi čas, da se z delodajalci dogovorite o višini plače iz naslova uspešnosti in datumu njenega izplačila. Če pri tem potrebujete pomoč, nas pokličite! Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ Javni protest zaradi vladnega ignoriranja zahtev za ureditev položaja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju Republiški odbor Sindikata VIR je 3. oktobra sprejel predlog sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in ga skupaj z ostalima reprezentativnima sindikatoma poslal Vladi RS in Ministrstvu za šolstvo in šport. Ker v predpisanem 30-dnevnem roku na naš predlog nismo prejeli odgovora, ocenjujemo, da tako vlada kot ministrstvo za šolstvo in šport naše zahteve za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe preprosto ignorirata. S tem vlada in ministrstvo za šolstvo in šport kršita veljavno kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in hkrati kažeta svoj negativni odnos do sindikatov kot socialnih partnerjev in do položaja zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja v celoti. V Sindikatu VIR proti kršitvi kolektivne pogodbe in proti ignorantskemu odnosu vlade in ministrstva za šolstvo in šport ostro protestiramo in zahtevamo takojšen odgovor ter začetek pogajanj. Bojan Hribar Sekretar Sindikata VIR Tiskovna konferenca Sindikata delavcev trgovine Slovenije Vodstvo sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je ta torek pripravilo tiskovno konferenco. Na njej so spregovorili zlasti o obratovalnem času prodajaln, pa tudi o obravnavanju presežnih delavcev. Kritizirali so tudi poskuse prevzemanja delavcev, saj se podjetja na ta način skušajo izogniti plačilu odpravnin. Občine naj sprejiH odloke o merilih za dežurne trgovine Po besedah Sandija Bartola, sekretarja SDTS, spremembe pravilnika o obratovalnem času prodajaln veljajo od 15. aprila letos, vendar bodo v večini trgovin uveljavljene šele v prihodnjem letu. Za letos imajo namreč trgovci že odobren obratovalni čas. Pravilnik vsebuje pet večjih sprememb. Prvo morajo uresničiti občine (lokalne skupnosti) tako, da sprejmejo odloke o podrobnejših merilih za določanje dežurnih trgovin. Druga zadeva trgovce, ki so pri vložitvi zahtevka za dežurno trgovino dolžni na posebnem obrazcu prijaviti redno zaposlene. Po tretji spremembi morajo trgovci pridobiti mnenje sindikata in inšpekcije dela o tem, ali spoštuje- jo delovno zakonodajo in kolektivne pogodbe. Četrta sprememba zadeva večje trgovske centre (naprimer BTC), ki ob nedeljah in praznikih ne morejo podaljševati obratovalnega časa brez soglasja posameznih trgovcev. Peta sprememba pravilnika zahteva od občin, da med merili za dežurne trgovine določijo naprimer število gospodinjstev na prodajalno. Sekretar SDTS je kmalu po sprejetju teh sprememb županom vseh 192 občin poslal dopis in jim predlagal, naj za seje občinskih svetov planirajo sprejetje teh odlokov. Pismu je priložil tudi vzorec odloka. Čeprav je od tega pisma minilo že precej časa, se je nanj odzvalo le kakšnih devet županov, ki so sodelavce sindikata povabili k pripravi odloka. Zgleden odlok so sprejeli v občini Domžale, skupaj je odloke sprejelo manj kot deset občin, med katerimi so večinoma manjše. V sindikatu so zaradi tega vznemirjeni, saj so trgovci dolžni decembra predložiti občinam svoj umik obratovalnega časa. Če občine ne bodo sprejele odlokov, bodo občinski uradniki o tem odločali na pamet. Če bo do tega prišlo, bodo spremembe pravilnika, za katere si je sindikat delavcev trgovine zelo prizadeval, ostale na papirju. SDTS je zaradi te naloge natisnil letake in večje plakate, s pomočjo katerih želi javnost seznaniti s pravico trgovk in trgovcev do dnevnega in tedenskega počitka ter družinskega življenja. Ker delodajalci teh plakatov v trgovinah ne vidijo radi, nekaj so jih že odstranili, jih bo sindikat razobesil na javnih mestih. Sindikat bo na nespoštovanj ^ 0 sploh proti temu, da bi bile spremenjenega pravilnika o obr- nedeljah trgovine odprte,” je tovalnem času opozoril tudi nii111’ nik SrvrV'* Tavrač, predsed-trstvo, ki je odlok sprejelo, intl) DTS. “V resnici strežen odbor državnega zW Po Bartolovih besedah so n^, teri trgovci 31. oktobra (dan re',t ustrezen odbor državnega zb°r m°’ da bi bile trgovine odpr- [^Jveč šest nedelj v letu. Po- " ” it žur 6^a men'mo- da naj bodo de-macije) odprli trgovine, čepra'^ ne ‘c trgovine, ki prodajajo ži- po sprejetem urniku ne bi srt* imeti odprtih. Sindikat je na opozoril tržno inšpekcijo. M vodja - glavni inšpektor Ro1"., Kladošek - je svoje inšpektM poslal v akcijo. Eden od njih/ trgovini Emone Merkur na 5 venski ulici v Ljubljani sestavil jeten zupisnik. Zaposleni pd ,. vine kljub temu niso zaprli, $L se preveč bali svojih nadrej°nl,( Emona Merkur do letos, ko J" j prevzel Mercator, ob nedelja" imela odprtih trgovin. Sedaj PaJ Bartolovih navedbah novo v stvo od prodajalcev to zah|e ^ Bartol seje Romanu KladoŠk" to akcijo tudi javno zahvalil- ^ “Neutemeljeno nam očitaj0- močnega odbora za Ljubljano z okolico, pa je dodal: “Obravnavanje presežnih delavcev Emone Merkur ni bilo domišljeno. Ko smo jih opozorili, da delajo napake, so to popravili in nezakonite sklepe umaknili. Sedaj so razmere normalnejše. Konferenca območne organizacije ZSSS Podravja Pritisniti na vlado za sprejetje novega zakona o delovnih razmerjih? V Mariboru so se prejšnji teden sestali člani konference območne organizacije ZSSS Podravja. Največ so govorili o sprejemanju nove delovnopravne zakonodaje. Ugotovili so, da se sprejetje novega zakona o delovnih razmerjih vedno bolj odmika. Večletne obravnave različnih predlogov tega zakona dogovarjanje o delavskih pravicah vedno bolj otežujejo in vplivajo na odpiranje novih neusklajenih vprašanj med socialnimi partnerji. “Takšno stanje izkoriščajo zlasti delodajalci, ki v praksi delavcem zagotavljajo pravice po svoji presoji ali po zadnjem znanem mnenju delodajalskih organizacij. Problemi se pojavljajo zlasti v zvezi s plačilom odmora med delom, s plačilom prevozov na delo in z dela ter z zaposlovanjem novih delavcev, ki jih delodajalci praviloma zaposlujejo samo za določen čas,” je dejala sekretarka območne organizacije ZSSS Podravja Ve- koslava Krašovec. “Kljub aktivnostim sindikalnih zaupnikov in območne organizacije številni delodajalci na račun predvidenih rešitev v novem zakonu o delovnih razmerjih delavcem ne zagotavljajo pravic iz kolektivnih pogodb. Ce se delavci takšni nelegalni praksi uprejo, pa jih delodajalci napotijo po pravico na sodišča.” Člani konference so menili, da bi ZSSS morala pritisniti na vlado in poslance, da bi novi zakon o delovnih razmerjih sprejeli čim prej. “Pri tem je nujno vztrajati pri doslej zagotovljenih pravicah, ob morebitnem krčenju pa zagotoviti, da bodo delavci lahko ne- katere izdatke financirali s01" j. svojih povečanih plač,” so šali v stališča konference. Konferenco so sklenili s P°j, do oziroma predlogom pre°s [t stvu ZSSS, naj oceni stanje , tem področju in sprejme PT°% > aktivnosti, ki bodo pomag9! izhodu iz teh razmer. “ZlasjU predlagamo dogovor o akclL s katerimi bi ubranili poZ>° , rešitve v korist delavcem,’ SJ svoja stališča, ki so jih p°s predsedstvu ZSSS ter vsem , dikatom dejavnosti, zapisali^, konference območne organi je ZSSS Podravja. tudi trgovci imajo družine HEoemM poč/re/c SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Zakaj želimo postati člani Evropske unije? Odgovor: Slovenija se ne more zapreti pred zunanjim svetom, saj izvaža skoraj 70 odstotkov svoje proizvodnje. Slovenija se s priključitvijo k Evropski uniji lahko izogne varoval- siovei !hlinil v- 2Č vila ga bi”e Pa čevljev ali tehnične-d° Vse|a Dežurne pa naj ne bole en tr8°vine, ampak naprimer “7 110 500 gospodinjstev.” kur 1 Prevzema Emone Mer-d°PiKi'°>V ®TS delali tudi med to| »a,1, Je povedal Sandi Bar-tona ,cPrav je prvi mož Merca-trgov A Prevzemu dejal, da noben lo, Se MU trgovka ne bo ob de-kata jic Pd nas na sedežu sindi- Jah op, na območnih organizaci-Č|an0v-10 veliko od 1000 naših S°’ kar 11 te8u podjetja. Prihajali nim ukrepom drugih držav v zvezi z izvozom slovenskih izdelkov na njihov trg. Ko so namreč valni ukrepi carinske unije enkrat vzpostavljeni, se jih je težko otresti, zavarovano gospodarstvo ^ razdrobljen majhen trg pa le redko postaneta konkurenčna. Priključitev k Evropski uniji se Slovenijo primerna tudi zaradi tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja Sl° nije z Unijo ter slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor. j Vir: Slovenija v Evropski uniji, publikacija Urada vlade za informiranje, avgu^/ pQ^ p\Ci^sovatl P smo bili dolžni svoj"'. ^ z muzejev, galerij, a''"1 rov za varstvo kulturi \e in knjižnic, ki jih P° j. o od leta 1992, v vse tevilu pa od 1998. Ifr“, ojainem zaostajaj-■ ?. enih v kulturi smo ' iredali ve tedanjemw :a kulturo Jozeju ^ ^ u ministru mag■ p-(in Doru Hvalici-) ovali SVIZ-ov p mb kolektivne pog° ^ u in njegovim sodel(lx ■ ku tudi več statistik m l nih izračunov. Mia1 so jasni argumenti!' tako da je prevzel P premembo pogodbe' le na dan našega o istrstvu za kulturo ( .j moje predloge spN. ^ Zahtevamo takojšnja Pogajanja Na zadnji seji SKEI Inexe tore sta sodelovala tudi pred-setlnik SKEI Albert Vodovnik 'n sekretarka za pravna vpra-SanJa L'dija Jerkič. Člani Ine-to°ega sindikata so od njiju za-tovali, naj SKEI že kaj naredi ld Povečanje plač. Delavci aamreč s plačami ne morejo !ec Pokriti niti minimalnih Zlv>jenjskih potreb. Sindikalna podružnica Inexe Za,o zahteva od republiškega n . 0ra in pogajalske skupine, aaJ takoj začneta pogajanja o Ptočah. Aktivnosti SKEI bo-O’ oe bo potrebno, podprli z boj^' °blikami sindikalnega Jože Komar, Predsednik SKFI tnere Stnrr Štorski kovinarji nezadovoljni s plačami Kot je ugotovil izvrsjii odbor SKEI podjetja Valji, ki deluje na lokaciji bivše Železarne Štore, seje zaradi nizkih plač pri zadnjih izplačilih med delavci pojavilo precejšnje nezadovoljstvo. Ljudje so v stiski zlasti ob začetku šole in nabavi ozimnice. Zaradi zelo slabih gmotnih razmer v tem obdobju pogosteje prosijo za kredite in socialne pomoči. Zaradi tega posamezniki izstopajo iz SKEI. Čeprav je SKEI sprejel usmeritev, da morajo biti plače kovinarjev za 20 odstotkov večje od plač v negospodarstvu, se razkorak s temi plačami v škodo kovinarjev še povečuje. Ob tem pa kovinarji vedo, da jeklarski delavci v Nemčiji zaslužijo po 4000 mark, državni uslužbenci pa le 2500. Podatek o povprečni neto plači za avgust - 121.774 tolarjev - povzroča v Štorah jezo, saj večina zaposlenih v Valjih ne zasluži toliko. Izvršni odbor SKEI v Valjih meni, daje 81.000 do 85.000 tolarjev, kolikor zaslužijo strugarji in livarji z vsemi dodatki, premalo, čeprav je več, kot določa kolektivna pogodba dejavnosti. Izvršni odbor se zato pridružuje zahtevam drugih sindikatov na lokaciji Štore (Inexa, ISI, Multi movens, Adut, Eurostil, Energetika ...) za sprejetje celovitih aktivnosti za povečanje plač. Plačna ureditev je slaba in razmerja med plačami so porušena. Plače ne omogočajo preživetja in kritja nujnih stroškov. Razmere v Štorah torej niso skladne z evropsko socialno listino. Marjan Mastnak, predsednik izvršnega odbora SKEI Valji Štore l0 mesece ... Kako je potem po Pod °-anje ‘n izbira pravega trenutka kuJ>tS sPrememb, je mogoče podrobn in nent‘rati: Glosa pač ni ne sama lot Plen' ‘Z^ra^a trenutka, ko je lahko po( njeni 65. a člen kolektivne pogod svoj podpis! godb^P0^ spremembe kolekti tnemh 'a raziskovalno dejavnost. A ti v0 n Je Ve? kot ena stran in z njihov e Prehitevajmo Uradnega lista! zjasnilo; Vilfir-v —J'-'* Ul UgtiVllGgtl, saj VI tiostj oh?emU’v Prejšnji Novi Dela stoo pl avljenemu napovednemu s llaPen‘.ri!/ vc*'Lih besed, medijsl kat,,'n nerealnih groženj l°bipa !)sa * vztrajnim argument Peli n,!trtl 'n izbiro pravega tret “5re ’ naJ ti bo, razložil bom ta Vorjij C^e^kih besed," pomeni, da i ^n°ran kalastroialnih plačah, o za «<• sKem oHnncn minictrn in i nih izjav in sklicevali novinarskih konferenc, da nismo kar tekmovali s pojasnjevanjem na malih ekranih in da nismo grozili s stavko, ker stavka v kulturi po mnenju našega glavnega odbora ni izvedljiva; “Z vztrajnim argumentiranjem in lobiranjem," pomeni, da smo v pogostih stikih z Ministrstvom za kulturo (v povprečju tedensko) ob posameznih primerih in v celoti opozarjali na potrebo po spremembah - in naj nam bo odpuščeno, v to smo prepričevali tudi nekatere poslance, funkcionarje in ministre v sedanji vladi a; “Z izbiro pravega trenutka," pa mislimo na našo presojo pripravljenosti te vlade za reševanje problemov zaposlenih v kulturi in na njeno realno možnost, da to dokaže na svoji zadnji seji, ko je za to še imela kompetence. Pri vsem še vedno vztrajam, edino le pri izrazu “prenapenjanje" bom v prihodnje morda pomislil tudi na predsednika SVIŽ-a, čeprav te takrat nisem niti v mislih omenjal. Doro Hvalica Zahvala Vsem prijateljem, kolegom in sodelavcem iz ZSSS, ki ste mi ob odhodu v pokoj priredili prisrčno poslovilno srečanje, me obdarili s posrečenim darilom in mi zaželeli vse dobro v novem življenjskem obdobju, se najiskreneje zahvaljujem. Vladimir Bizovičar Dr. ANDREJ BAJUK, predsednik Vlade Republike Slovenije Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov Slovenije je vladi in vam osebno 7. septembra in ponovno 27. septembra poslal pobudo za pogovor o ureditvi problematike gibanja plač v državni upravi in odpravljanja razlik z drugimi deli javnega sektorja. Na obe pobudi z vaše strani ni bilo nobenega odziva. Takšen odnos, kaže na visoko stopnjo ignorance in podcenjevanje socialnega partnerstva. Po drugi strani pa ste kot predsednik vlade, in vlada kot celota, v tem obdobju doprinesli k poglabljanju parcializ-ma in povečanju nepreglednosti in neprimerljivosti plač v dejavnostih, financiranih iz javnih sredstev. Glede na to, da so se v tem obdobju povečale plače v nekaterih poklicih in dejavnostih, ste povzročili neupravičeno podcenjenost dela delavcev v državnih organih. Zato predlagamo in zahtevamo, da se le-te razlike ugotovijo in delavcem v državnih organih in na sodiščih določijo višji dodatki in način njihove uveljavitve. Zahtevamo tudi, da se sprejmejo spremembe in dopolnitve pravilnika o napredovanju v smislu širitve možnosti za napredovanje (pet tarifnih razredov). Zaradi vsega tega od vas zahtevamo, da se pripravijo spremembe in dopolnitve uredbe o dodatkih, tako da se poviša dodatek k plačam upravnim in strokovno-tehničnim delavcev najmanj za sedem odstotkov. Zahtevamo tudi povečanje dodatka k plačam višjih upravnih delavcev primerljivih poklicev in delovnih mest v drugih dejavnostih, povečanje dodatek za delo ob sobotah na 50 odstotkov. Uvesti je treba tudi dodatek zaradi prepovedi političnega združevanja vojakov in policistov v višini 0.30 količnika plače. Za navedene dodatke zahtevamo, da se uveljavijo v spremembi uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkov zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih ter v podobni uredbi za delavce na sodiščih. Smoter teh sprememb je sorazmerno povečanje dodatkov in s tem delno izenačenje plač delavcev v državnih organih, delavcev na sodiščih in upravah občin s plačami primerljivih poklicev oziroma delovnih mest v javnem sektorju. Spoštovani predsednik! V republiškem odboru smo prepričani, da ste dolžni zagotavljati in voditi enakopravno in sorazmerno plačno politiko do vseh dejavnosti in poklicev v javnem sektorju. Še posebej pa ste kot delodajalec in predsednik vlade odgovorni do delavcev v državni upravi. Pričakujemo, da se boste pisno odzvali do naših predlogov in zahtev in sporočili datum razgovora. Drago Ščernjavič, sekretar republiškega odbora Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije Pogovor s sekretarjem območnega odbora Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije v Celju Fortom Turkom Norme se dvigujejo, plače pa ne “Kriza v tekstilni in usnjarskopredeloval-ni industriji je na Celjskem dosegla dramatične razsežnosti - zaradi zastarele tehnologije, slabih programov, prezadolženosti, nepravilnih poslovnih odločitev in drugih vzrokov je v zadnjem desetletju obseg tekstilne industrije v regiji manjši za polovico,” pravi Forto Turk. “Leta 1989 je bilo v tekstilni panogi na našem območju zaposlenih preko 8000 delavcev, danes pa jih je samo še 3800.” Proces stagnacije tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije na Celjskem, kakor pravi Turk, še ni končan, saj tuji naročniki iščejo partnerje v državah v tranziciji in v manj razvitih državah na jugovzhodu Evrope, kjer je cena dela nižja. “Mnoga naša tekstilna podjetja pa zaradi zastarele tehnologije, neustreznih programov in starih dolgov dosegajo tako slabe poslovne rezultate, da delavcem iz tekočega poslovanja niso sposobna zagotoviti niti minimalnih plač. V takšnih podjetjih dodajajo k masi plač okoli 30 odstotkov, da lahko delavcem, ki so razvrščeni v nižje tarifne razrede (ti pa so v večini), izplačujejo minimalno bruto plačo 80.783 tolarjev,” pojasnjuje Turk. Od kod pa podjetja črpajo sredstva za zagotavljanje minimalnih plač, če jih niso sposobna zagotoviti s prodajo proizvodov na domačem in tujih trgih? “Številna tekstilna podjetja za te namene najemajo kredite, nekatera si pri sklepanju poslov zagotovijo del plačila naprej in podobno. Pogoji poslovanja tekstilnih podjetij so dejansko čedalje težji, zato marsikatero podjetje s tekočim poslovanjem že najeda svojo substanco.” Delodajalci pričakujejo od delavcev razumevanje “Zaradi vsega navedenega so v najtežjem položaju delavci, saj se norme v tekstilnih podjetjih nenehno zvišujejo. Posledica tega je, da veliko delavcev ne doseže norme, zato prejemajo nižje plače,” pojasnjuje Turk. “Poleg tega pa delodajalci velikokrat pričakujejo od delavcev, da bodo razumeli poslovne težave podjetja in malce potrpeli. Sindikalisti včasih zares razumemo težave, s katerimi se srečujejo vodstva podjetij, vendar na izplačila manjših plač, kot jih določata zakon in kolektivna pogodba, ne smemo in ne moremo pristati. Delavci z minimalnimi plačami komaj preživljajo sebe in svoje družine!” Kakor pravi Forto Turk, so vodstva tekstilnih podjetij marsikdaj zares med tnalom in nakovalom: država terja visoke davke in prispevke, banke visoke obresti, naročniki nizke cene, delavci pa plače po kolektivni pogodbi. “Sindikati od že tako in tako minimalnih pravic, ki jih imajo delavci, ne moremo odstopati. Če delodajalci za poln delovni čas delavcem ne izplačajo vsaj minimalne plače, sindikalisti takoj ukrepamo, o kršitvi pa obvestimo tudi inšpekcijo za delo.” Zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja se plaz stečajev v tekstilni industriji na Celj- skem še ni ustavil. “Letos je moralo v stečaj podjetje Kora Radeče, v katerem je bilo zaposlenih okoli 100 delavcev. Podjetji Zarja-Scala iz Petrovč, kjer je zaposlenih preko 100 delavk in delavcev, ter Kors iz Rogaške Slatine s preko 300 zaposlenimi, pa sta v postopku prisilne poravnave,” pojasnjuje Turk. “Pravzaprav pa ima vseh 11 večjih tekstilnih podjetij, ki še poslujejo na Celjskem, velike težave. Takšen primer je denimo Tekstilna tovarna Prebold, kjer predvidevajo ukinitev obrata predilnice, v kateri je zaposlenih okoli 80 delavk in delavcev.” Sindikat ne sme in ne more pristati na izplačila plač, ki ne bi bile po kolektivni pogodbi, saj z njimi delavci ne bi mogli preživljati svojih družin. Veliko dela za malo denarja Kako pa se na takšne razmere odzivajo delavci? “Nezadovoljstvo med tekstilnimi delavkami in delavci na našem območju je veliko,” pravi Forto Turk. “Delavci so nezadovoljni zaradi prenizkih plač, zaradi previsokih norm, pa tudi zaradi tega, ker morajo marsikdaj delati ob sobotah in praznikih. Veliko delavcev ne more izkoristiti niti rednega letnega dopusta. V nekaterih podjetjih, zlasti manjših, delavci do konca dopustov še niso dobili niti regresa za letni dopust. Delavci v tekstilni panogi morajo torej zelo veliko delati, plače pa so izredno nizke.” Turk opozarja še na en problem. “Ker so norme marsikje (pre)visoke, morajo delavci delati nadure, saj le tako dosežejo norme. Veliko delodajalcev pa nadur delavcem ne plača, temveč jim prizna samo izpoljeno normo. Zaradi tega veliko tekstilnih delavcev dela po deset in več ur na dan, ne da bi za to dobili plačano eno samo naduro.” “Ekonomski položaj delavcev bi bil še veliko slabši, če se za njihove pravice ne bi dosledno boril Sindikat tekstilne in usnjarsko- predelovalne industrije Slovenije,” je preP*\ čan Forto Turk. “Naš sindikat ne pristaja v, na nobene kompromise, ki bi zmanjšali n? nimalne plače, prav tako pa ne moremo PP stati na popolno odpovedovanje regresu-podjetje ne spoštuje kolektivne pogodbe, P skušamo problem rešiti z obiskom v P0C*Je|J in s pogajanji, na katerih praviloma sode jejo člani izvršnega odbora sindikata in P,e, sednik uprave podjetja s sodelavci. Meh® • žerji so v glavnem pripravljeni sodelovali P reševanju problemov, kadar te pripravljeno ni, pa jim svoj prav poskušamo dokazati z konom in kolektivno pogodbo. Če tudi to pomaga, se moramo zateči k ostrejšim me dam sindikalnega boja za delavske prav'c ' Ali so morali tekstilni delavci na Čejjsk® -letos za svoje pravice tudi stavkati? “‘N6 krajših prekinitev dela zaradi neizplače^. nja plač in materialnih stroškov je sicer ^ lo, vendar je šlo za spontano in ne organ' rano reakcijo delavcev,” pojasnjuje Turk-lavcem vedno pojasnjujem, da morajo ob P moči sindikata najprej izkoristiti vs| na sredstva za zaščito svojih pravic. Sel to ni učinkovito, velja stavkati, vendar org nizirano in po vseh stavkovnih pravilih- Bili so stečaji, v katerih delavci niso dobili ničes* Kako pa so se končali stečajni postopj0 tekstilna podjetja? Ali so delavci dobi*1 P plačan vsaj del svojih terjatev? “Večina ^ čajnih postopkov za tekstilna podjetja. * 1 bili uvedeni od leta 1990 do 1996, seje ■ čala tako, da delavci niso dobili nič, P ^ Turk. “Taka sta denimo tudi stečajna P°st?Li-za Toper in Metko. Odkar je ustanovljeni stveni sklad, pa dobijo delavci minimalne P ■ če in odpravnino vsaj iz tega naslova-več terjatev so dobili poplačanih delavci atorja iz Celja, ki so v stečajnem Ppst0*, V prejeli več kot 80 odstotkov vseh teijale Lj stečajnih postopkih za Tovarno volnenih1 in Predilnico Laško pa bosta razdelitven3 ^ roka letos jeseni. Pričakujemo, da bodo lavci dobili poplačanih od 12 do 19 ods kov terjatev." je- Kje so danes delavci, ki so v minulem^ setletju izgubili delo v tekstilni industrij1 ■ - jih imeli v velikih podjetjih. Veliko pa J 0 pristalo tudi na zavodu za zaposlovanje-^ je tekstilnim delavcem v regiji zelo tez k° zaposlitev, so se nekateri tudi prekvah li - to velja zlasti za mlajše. Vsekakor s° m, tilni delavci pri nas, pa ne samo v CeljU; čali izjemno visoko ceno za tranzicij0- Tekstilno industrijo mo** država razbremeniti ^ Kakšno perspektivo ima tekstilna in ^ ,.pef-skopredelovalne industrija na Celjskem ■ ■Pe tivo imajo samo tista podjetja, ki se bodo ri V0|'m' izdelki uspela prebiti v višje cenovne : [e?e' ^rav tako morajo tekstilna podjet-okončati reorganizacije, ki sojih neka-‘ere družbe že začele. Podjetja bodo morala 'gnitt tudi kakovost ter dosledno spošto-1 roke in količino naročenih proizvodov,” Je Prepričan Turk. s , e''^° več kot doslej pa bi po Turkovih be-drž-ah. Z\ tekstilna podjetja morala narediti ‘tva, ki doslej te panoge ni tako razbre-tji ni .a’ kot je obljubljala. “Država za tekste"0 industrijo ni storila praktično nič. Pri laht se,I^§ovarja na Evropsko unijo. Ta čas 0 država največ pripomore k normaliza-J Pogojev poslovanja v panogi.” ni . °POzarja, da preko gospodarske zbor-d I ln ministrstev potekajo prizadevanja za dar'°r0Cn0 sanac'j° tekstilne industrije, ven-koi x/ *^a Podjetja potrebujejo pomoč tajgi' V *3rv' vrst' Pa bi morala država podjet-st Pornagati, da bi skupno prodrla in na-Unije V razv'l'h državah Evropske nid'Cer *^a d° Po Turkovih besedah v Slove-tek«n°tre':)en temeljit razmislek o razvoju rona ne industrije po vstopu Slovenije v Ev-0blik°rij°' “V takšnih Pogojih in v takšni dustkakr^no poznamo danes, tekstilna in-To « 8 v Sloveniji nima prave perspektive. a: i C nenazadnie vidi tildi no šfpvilii m la- ^ajseve... dokv.^Stav'iamo zadnja dva kriterija za ČUn. anje števila točk, s katerimi se izra-pre aVa obremenjenost delavca pri ročnem in ?sčanju bremen: razmere na delovišču delovne izkušnje. n0)'li?11ere na delovišču so dobre in ergo-tor y-S i Pravilne (nič točk), kadar je prosil^* °Sten’ da čvrsta in nedrsljiva, osvet-prjj Zadostna in če ima breme primerna 'ma '11ališča. Ena točka pa se prizna, če VfŠin e, |.Vec na voljo manj kot 1,5 m2 poka ad a 1 de so tla nevarna, nagnjena, meh-nositi drsl-liva ter de mora delavec breme zna, P° stopnicah. Kar dve točki se pri-Erv’ "e je Prostor nižji od 2 m. tria ^ tl)d.ka pa se prizna tudi, če delavec ni-naVari V°'j delovnih izkušenj, ker na obrav-V{r, ern delu dela manj kot 12 mesecev. r°enemaVilnik 0 zagotavljanju varnosti in zdravja pri 2000) Premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 30/ 'liti jC| aterega zahtevami morajo delodajalci uskla->Vr|a mesta najkasneje do aprila 2001. Jamstveni sklad uspešno deluje že tri leta Jamstveni skladje v začetku novembra praznoval tretjo obletnico začetka delovanja. Od novembra 1998 do konca oktobra letos se je nanj obrnilo 44.483 vlagateljev, ki so zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca ostali brez poplačil, temelječih na zakonih. Jamstveni sklad zaposlenim, ki zaradi nesolventnosti delodajalca ne prejmejo plače ali nadomestila, niso izkoristili plačanega letnega dopusta in niso prejeli odpravnine, izplača te prejemke, vendar le v višini, določeni v zakonu o jamstvenem skladu. Letos je sklad prejel 3750 zahtevkov, največ iz Avtomontaže Busa (507), Inženiring projekta (432) in Metalne Ecce (341). Kot je na tiskovni konferenci ta ponedeljek povedala direktorica sklada Lilijana Madjar, je sklad upravičencem letos izplačal 522 milijonov tolarjev pomoči, od svoje ustanovitve pa kar 5,2 milijarde. Ker je bilo letos več stečajev kot lani, je tudi število zahtevkov večje. Upravičenci lahko glede na sedanjo višino minimalne plače od sklada prejmejo največ 245.909 tolarjev. Ker na ta znesek jamstveni sklad plača tudi prispevke, ga z posamezni upravičenec lahko “stane” največ 338.595 tolarjev. Upravičenci pa v povprečju ne prejmejo maksimu- ma, ampak precej manj. Letos so povprečno prejeli po 121.011 tolarjev, bruto strošek tega nadomestila pa je v povprečju znašal 174.731 tolarjev. Največ zahtevkov prejema sklad zaradi neizplačanih plač, na drugem mestu so odpravnine, na tretjem pa plačilo neizkoriščenega dopusta. Delež poplačil iz naslova neizplačanih plač narašča - leta 1998 so upravičenci prejeli iz tega naslova manj kot 50 odstotkov prejemkov, letos pa že več kot 60 odstotkov. Izplačila upravičencem se po zakonu spremenijo v terjatev sklada do delodajalca oziroma stečajnega dolžnika. Sklad tako postane upnik in s svojimi terjatvami nastopa v stečajnih postopkih. Sklad je kot upnik že dobil vrnjenih nekaj več kot milijardo tolarjev svojih izplačil, odprtih terjatev ima še za dve milijardi. Naj še pojasnimo, da so po tem zakonu nesolventni tisti delodajalci, pri katerih je začet stečajni postopek ali zanje velja sklep o prisilni poravnavi in finančni reorganizaciji. Po besedah Lilijane Madjar se mora jamstveni sklad (od lani spadajo v njegovo dejavnost tudi preživnine) skladno z zakonom preoblikovati v javni sklad. F. K. Najbolj iskani so prodajalci in delavci v gradbeništvu V prvi polovici letošnjega leta so delodajalci ponudili preko 81.000 zaposlitev ali za 12 odstotkov več kot v prvem polletju lani, smo poročali v prejšnji številki našega glasila. Tokrat dodajamo še nekaj podatkov iz analize strukture povpraševanja po delovni sili, ki sojo zaradi potreb po ustreznem poklicnem usposabljanju nezaposlenih začeli delati na Zavodu za zaposlovanje. Najprej o dodatnih zahtevah, ki jih delodajalci postavljajo kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Poleg ustrezne izobrazbe kot obveznega pogoja so v 46 odstotkih ponudb zahtevali še delovne izkušnje, v 13 odstotkih pa znanje tujega jezika in v enaki meri tudi sposobnost ravnanja z računalnikom. Kateri poklici pa so bili v prvi polovici letošnjega leta najbolj iskani? Mednje presenetljivo sodijo prodajalci, saj sojih iskali kar več kot 5000, od tega 70 odstotkov za določen čas. Verjetno pa so bili za visoko povpraševanje po teh delavcih poleg dela za določen čas vzrok še slabi delovni pogoji in nizka plača ... Veliko povpraševanja je bilo tudi po delavcih za dela v gradbeništvu: kar 6100 prijavljenih potreb je bilo po tesarjih, mizarjih, zidarjih in varilcih ter še več po delavcih za preprosta dela v visokih in nizkih gradnjah. V gradbeništvu je bilo nasploh največ ponudb, kar 17 odstotkov vseh. S komer-cialno-prodajnega področja je bilo skoraj 12 odstotkov ponudb, s področja gostinstva in turizma sedem odstotkov in za poklice s finančnega področja štiri odstotke. Za poklice z naštetih področij je bilo v prvem polletju letošnjega leta več kot 40 odstotkov povpraševanja po delavcih. Kar 11 odstotkov vsega povpraševanja je po učiteljih, računalnikarjih, splošnih zdravnikih, inženirjih gradbeništva, računovodjah. Med strokovnjaki s srednješolsko izobrazbo so največ ponudb dobili komercialisti za prodajo, trgovski potniki in prodajni referenti. Skoraj prav tako zaželeni so bili knjigovodje, poslovni sekretarji, gradbeni delovodje in gradbeni tehniki. Vendar se po številu ponujenih zaposlitev vse te skupine iskalcev zaposlitve ne morejo primerjati s ponudbo dela za manj zahtevne in preproste poklice. Po teh naša podjetja še vedno najbolj povprašujejo. S. R. Reforma pokojninskega sistema je prinesla kot naj večjo novost to, da bodo morali zaposleni poslej za višino pokojnine v velikem delu poskrbeti sami iz svojih dohodkov. Država naj bi v prihodnje poskrbela zgolj za golo preživetje upokojencev ... Zato že nastajajo pokojninske družbe, ki nameravajo od zaposlenih zbirati zavarovalne premije v okviru prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Enega od možnih načinov za izboljšanje pokojnin so izbrali tudi v podjetju Donit Tesniti, ki je med ustanovitelji Prve pokojninske družbe. Seveda se morajo za pokojninsko varčevanje pri njej odločiti tudi dve tretjini zaposlenih v podjetju. O njihovem pokojninskem načrtu smo se pogovarjali s predsednikom uprave Antonom Jurjevčičem ter pred- pričakujemo, dokler naši načrti ne stečejo s polno paro. Kaj pa zaposleni, jih bo zaradi tega kaj odveč? S svetom delavcev in s sindikati smo se dogovorili, da odpuščanja ne bo, da bomo pri tem izkoristili možnosti za upokojevanje in dejstvo, da imamo nekaj delavcev iz tujine zaposlenih za določen čas. Odpuščali ne bomo zato, ker računamo, da bo kriza trajala leto dni ali morda malo dlje in bi bilo odpuščanje nesmotrno. Proizvodnjo doma bomo reorganizirali, začeli bomo uvajati tudi dodatne proizvode (počasi že delamo z grafitnimi materiali, gumo, teflonom). Kaj o tej sociali in o posledično manjšem dobičku menijo lastniki podjetja? in na trgu smo dosegali ugodne cene. Azbest boste v celoti preselili drugam, s tem pa tudi delo. Kako potem ne bo določeno število delavcev odveč? Gre za različni tehnologiji na istih strojih, le da je izdelava brez-azbestnih izdelkov za 30 do 40 odstotkov zamudnejša. Zato potrebujemo pri brezazbestni proizvodnji več ljudi. Vi ste od podjetij, nastalih iz nekdanjega Donita, edini vključili v uresničevanje pokojninskega načrta in sodelovali pri ustanovitvi Prve pokojninske družbe. Kar se tiče Donita: pred dvema letoma je šlo matično, krovno podjetje v likvidacijo in hčerinska podjetja so se osamosvojila. Druži nas Anton Jurjevčič: V ec vzr kov nas je spodbudilo K* delovanju pri ustanovitvi r ve pokojninske družbe: n? zor nad denarjem, davc olajšave in morebitna ve i, pripadnost zaposlenih P jetju. S skupnimi močmi za višje pokojnine sednikoma sindikata KNG Ireno Burgar ter predsednikom sveta delavcev Samom Žabkarjem. Najprej pa smo z direktorjem poklepetali o poslovnih rezultatih podjetja. Kakšni so poslovni rezultati podjetja v zadnjem obdobju? Letos smo približno v okviru planiranih nalog: računam, da bomo do konca leta fizični načrt proizvodnje skoraj dosegli. Plan je bil zastavljen precej smelo in bomo za njim zaostali za nekaj odstotkov, bomo pa boljši kot lani za sedem odstotkov. Zastavili pa smo si najmanj deset odstotkov večji obseg proizvodnje. Tudi lansko leto smo zaključili z dobičkom. V zadnjih dveh, treh letih smo v odpravo onesnaževanja okolja vložili 6,5 milijona mark. K sreči je šlo pri tem tudi za delno modernizacijo tehnologije. Ta je pomembna zaradi priprav na začetek brezazbestne proizvodnje v prihodnjem letu. Zakon namreč prepoveduje uporabo azbesta v proizvodnji od 1. januarja prihodnjega leta dalje, in te prepovedi se malo bojimo, saj imamo v proizvodnji še okoli 40 odstotkov izdelkov na osnovi azbesta. Kako rešiti ta problem? Doma bomo začeli izdelovati enake izdelke kot doslej, vendar brez azbesta. Ker pa bo ta proizvodnja nekaj časa še nekonkurenčna predvsem zaradi višjih stroškov in tudi slabše kakovosti, bomo morali nekaj let prebroditi tako, da bomo azbestno proizvodnjo prenesli na Daljnji vzhod in izdelke tržili pod našo blagovno znamko. Tako bomo zadostili domačim predpisom, ki prehitevajo predpise Evropske unije, in imeli še naprej konkurenčno ponudbo. Nekaj malega krize pa Donit Tesniti so eno prvih podjetij v Sloveniji, kjer se odločaj0 o kolektivnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju Irena Burgar: Sindikat pozdravlja namero uprave, da k zavarovalni premiji vsakemu zaposlenemu primakne 2000 tolarjev, vendar bi bili zadovoljnejši, če bi kot vir uporabili dobiček podjetja. Za zdaj so lastniki podjetja zaposleni, nimamo nobenega institucionalnega lastnika, nobene pid nima naših delnic. Že ko seje Donit privatiziral, je v lastniškem odnosu ostala le Slovenska razvojna družba, pa še od nje smo pred tremi leti odkupili njihov delež. Nadzorni svet podjetja podpira namero uprave. Bistvo ni, da v prihodnjem letu morda ne bo dobička; mi gledamo dve, tri leta dlje v prihodnost in to 'socialo’ jemljemo kot naložbo v kadre. Vemo, da bo prej ali slej proizvodnja azbestnih izdelkov prenehala tudi v drugih državah. Mi pa bomo ne-azbestne izdelke že proizvajali, kakovost pa je že doslej bila naš adut, samo še enaka blagovna znamka. Filtri so v lasti Francozov in mislim, da se bodo tudi oni prej ali slej odločali o pokojninskem zavarovanju. Laminati pa so v stečaju. Za soustanovitev smo se odločili, ker imamo tako boljši nadzor nad sredstvi, kijih bodo podjetje in naši zaposleni vložili v pokojninski sklad. Imamo člana v nadzornem svetu Prve pokojninske družbe. Drugi razlog, zakaj smo med ustanovitelji, je morda naša večja osveščenost: ugotovili smo, da bo prostovoljno pokojninsko zavarovanje prej ali slej postalo potreba vsakega posameznika, in smo delavcem predlagali to obliko prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Povedali smo, kaj pri tem nudi podjetje, kaj država in kaj bodo morali prispevati sami. Poleg tega je sodelovanje za podjetje koristno, saj bo ob tako vloženem denarju deležno nekih olajšav, še pomembnejše pa je pričakovanje firme, da se bo zato pripadnost delavcev podjetju povečala. Tako smo v dialogu s sindikatom prišli do skupnega besedila predpogodbe. Kaj pomeni dialog: ali to, da ste morali sindikat močno prepričevati, da je sindikat imel drugačne rešitve v mislih in podobno? Ali da je bil celo proti? Ne. Mi smo povedali, da smo kot podjetje pripravljeni prispevati vsakemu zaposlenemu po dva tisoč tolarjev mesečno k zavarovalni premiji. Donit Tesniti so soustanovitelj Prve pokojninske družbe kot podjetje. Sodelovati pa morajo tudi delavci a Ustanovili štej0 torej brez soglasja z zaposlenimi? m Ustanovitev pokojninske dru in vključitev delavcev vanjo sta odvisni dejanji. Delavci se la odločijo za pokojninsko var^e^. nju tudi drugje. Med soustano^ telje smo šli zato, da imamo 11 zor nad temi sredstvi. Dialog pa je bil v tem, daje up||U pripravila predpogodbo z nje11 predlogi. Uskladiti je bilo tretv bj primer vprašanje, iz katerega vil črpali zavarovalne premije. S1 ^ kat je predlagal, naj se pokrije) ^ dobička, mi pa smo ga preprie6^ li, da to ni smotrno, ker v meru ne bi bilo davčne olajšav6’ " bi lahko to financirali le iz c>sW/ dobička. Država bi torej svoje , bila že prej. Predlagali smo, < jetje vsakemu zaposlenemu p 2000 tolarjev, ostalo pa vsa glede na to, za kateri premij; red od šestih predlaganih bi ločil. Pri nas bi največ zapv-^t, posle'1 sodilo glede na višino plače v^ ji in četrti premijski razred, nj(^, ' 'J~’* j6v P » je; hodninskih olajšav, podjetju P®j, JI lil VVU 11 jJl Vlil 1X1 1W^*-- J še v petega. Zakon predvideva^ 'V1Š,m tolaOf! _______________________ čo). Pri tem država nudi moŽnos „ nižjo premijo v višini 3000 tomsr in najvišjo v višini 30.000 V>m (oziroma 5,8 odstotka na bruto F ,ros' bo treba plačati prispevkov od • štev, vloženih v pokojninsl tovoljno zavarovanje zaposl6,a^j| Iz katerega vira bo Donit p omenjenih 2000 tolarjev mesečno na delavca za pokojninsko premijo? To je dodaten strošek ph>c- ^jju' teri razred se bo kdo hotel v 1 *.je stvar posameznika. Kdor bo ® el imeti zavarovalno premijo sa-■ 0 tolarjev, bo dodal tisoč to-arJev, drugi ustrezno več. Zaradi a°hodninskih olajšav bi delavca jegova premija 1000 tolarjev ve-Ja'a v resnici le 600 tolarjev, lit **end' smo> tla bo taka razde-ev veljala prvo leto. Po letu dni °mo Zadevo ponovno pretehtali in e na podlagi izkušenj morda od-°C11 za spremembe. Morda bomo ■Premenili premijske razrede, mor-a spremenili višino deleža podjet- okojninski načrt mora potrd l odst°tkov zaposlenih. V nover lekt' m° ^ na *ro^° obveščali k I , . oe nu siroKo oovescaii Ktlv- Pptem pa se bodo delavci • Ce bo načrt sprejet, bo v Sieni C Pr\/A nnl/oininol/A rit ' Ue 0o načrt sprejet, bo vs; h(T°|S!en's ^rvo pokojninsko dru zayS^ en'* P°g°db0- UPrava se 1 ■ Menil pogodbo. Uprava se naVei:ala. da bo k premiji prima a 2000 tolarjev mesečno. s /šaj bo posameznik lahko po< dnv°J.*m računom pri pokojnin: £ ■ 1 ■ Zakon določa, da lahko v do UDokniitvp in nntpm \ do upokojitve in potem Paj dvigne ali pa prejema i no rento. T TlhVrt r\n rtanar H\/i dVo ®zko zbrati potrebne l^tiinske večine zapos-Dok*? načrt dodatnega n|a °J.ninskega zavarovanih k/ odklonil dodat- 24.000 tolarjev letno? (lru)t!U*1k° zamenja pokojninsko je \ °' Prvi pokojninski družbi nin,[cdu t0> tla ponuja dva pokojni*: a uačrta, enega varnejšega z Zičn'",donosom *n drugega, bolj ri-tl0s ga- vendar s precej višjih do-d0l ju' Spodnja meja donosa pa je p’tena z zakonom. Jspevek 2000 tolarjev 0e ?ecno mase plač verjetno /a °° močno povečal? sa pirad' leh dveh tisočakov se mala. ,le bo kdo ve kako poveča-kriij SPevelt delavcev pa bomo podi Uy uelom povečanja plač zara-cej 'Jttvitve eskalacijske lestvi-ga p0U.arJa prihodnje leto. Del te-biij v ^'štinja delavci ne bodo do-/eP, ampak na račun prosto- voljnega pokojninskega zavarovanja. Zakaj ne izločite za ta namen vsega zneska eskalacije? Najbolj zaradi psihološkega učinka, da ljudje ne bi imeli občutka, da smo jim nekaj odvzeli, čeprav se denar le preloži z enega računa na drugega, oziroma iz žepa na posameznikov račun prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in vsak bo sam lahko vsak mesec preverjal, koliko denarja se je na njem nabralo. Lahko bi seveda vsak sam nakazoval denar od plače, ki jo dobi v žep, vendar pri tem ne bil deležen davčnih olajšav. Na vprašanje, kakšen je odziv med zaposlenimi, je direktor Jurjevčič odgovoril, da različen, saj mnogim vse skupaj še ni jasno. Zato bo potrebno temeljito in podrobno pojasnjevanje in prepričevanje. Irena Burgar, predsednica sindikata KNG, je na vprašanje, kaj o predlogu uprave glede prostovoljnega pokojninskega zavarovanja menijo v sindikatu, dejala, da pozdravljajo pripravljenost uprave, da prispeva k prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju zaposlenih. Ni jim pa všeč, da se s tem zaposleni odpovedujejo delu plač. Zaposleni so namreč izjavnih občil zvedeli za direktorjevo izjavo, da bo podjetje zavarovalne premije trgalo od plač, ni pa bilo jasno, ali od tistega dela, ki ga bodo dobili v prihodnjem letu s povišanjem plače poeskalacijski formuli. Sindikat j e predlagal, naj bi premije plačevali iz dobička, ker so plače nizke. Uprava je za zdaj z načrtom seznanila samo svet delavcev in sindikat. Zaposleni še niso bili deležni podrobnejših informacij, sindikat pričakuje, da se bo to zgodilo v kratkem. Plače so nizke? Direktor pravi, da presegajo panožno kolektivno pogodbo za 12 odstotkov? Ne, presegajo jo od 8 do 12 odstotkov. Delavka na tesnilih ima 60.000 tolarjev plače, delavec, ki dela v treh izmenah, pa dobi tudi preko 100.000 tolarjev. Slabo so plačani delavci, ki ne delajo v izmenah in ne dobijo nobenih dodatkov, kot denimo režija. Ti bodo težko pogrešili tudi ta denar, saj se komaj preživijo. Kaj o sklenitvi prostovoljnega pokojninskega zavarovanja meni svet delavcev? Samo Žabkar, predsednik sveta delavcev, je odgovoril, da bo dobrodošlo, kar bo firma dala zraven. V kratkem bo zbor delavcev in meni, da potrebnih dveh tretjin ne bo težko dobiti. Kdo bi zavrnil dva tisočaka mesečno oziroma 24.000 letno? Sam dodaš sicer 1000 tolarjev, toda toliko lahko mimogrede zapraviš za pir. Sindikalna lista November 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP (nekdanje ža gospodarstvo) negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) (od 22. 8. 2000 dalje) (od 5. 9. 2000 dalje) (od 19. 9. 2000 dalje) (od 2. 11. 2000 dalje) 49,83 47,91 48,81 50,13 52,80 49,83 47,91 48,81 50,13 52,80 3. Ločeno življenje' 76.269,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 381.348,00 581.055,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 114.404,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 57.202,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456.00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 i m 11 o r\r\ - ali največ 135.518,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Kamp Podzemelj - raj ob Kolpi Večinski lastniki so delavci “Pri nas imamo čudovite možnosti za organizacijo sindikalnih in drugih srečanj, na katerih se zbere veliko ljudi,” pravi direktorica podjetja Gostinstvo in turizem Metlika Vera Pešelj. “Naše podjetje namreč razpolaga s kampom Podzemelj ob Kolpi, kjer imamo tudi gostinski objekt. V tem kampu, razteza se na dveh hektarjih, se lahko zbere tudi do 2000 ljudi. Podjetje Gostinstvo in turizem Metlika z 12 zaposlenimi je nosilec razvoja turizma v metliški občini. V njihovi lasti je tudi hotel v Metliki in naravno kopališče ob Kolpi ter gostišče na Dragah. “Naše podjetje je več let poslovalo v okviru Golf Turista Ljubljana oziroma Integrala, od leta 1991 pa posluje samostojno,” pojasnjuje Vera Pešelj. “Na začetku nam ni bilo lahko, saj smo dve leti delali za sanacijo dolgov. Vendar pa, odkar smo samostojni, poslujemo pozitivno. Res pa je, da se je število zaposlenih precej zmanjšalo. Pohvalimo se lahko, da smo število zaposlenih Vera Pešelj zmanjšali izključno z mehkimi metodami reševanja problemov trajno presežnih delavcev.” V kampu z gostiščem v Podzemlju je urejenih 70 kampirnih mest, ki so v poletnih mesecih v Emina Husič Elektrarne na Dravi bodo dajale več Podjetji Dravske elektrarne iz Maribora in Končar - Inženiring za energetiko in transport iz Zagreba sta pred kratkim sklenili pogodbo, na podlagi katere bo zagrebško podjetje za drugo fazo prenove elektrarn na Dravi izdelalo, dobavilo in montiralo šest generatorjev z opremo. Vrednost generatorske opreme, s katero bodo prenovili hidroelektrarni v Vuhredu in Ožbaltu, znaša več kot 1,9 milijarde tolarjev. Končar bo dva generatorja dobavil do januarja 2002, tri novembra 2003 in zadnjega januarja 2004. Direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj je ob podpisu pogodbe dejal, da izbira proizvajalca za mariborsko podjetje ni bila težka, saj je dal Končar najboljšo ponudbo, poleg tega pa so se tudi v minulih petdesetih letih v elektrarnah na Dravi vrteli Končarjevi generatorji. Po besedah predsednika uprave delniške družbe Končar Darinka Baga je to podjetje uspešno prebrodilo krizo, ki gaje pestila v minulem desetletju. Po njegovih besedah Končar že vrsto let izjemno uspešno sodeluje tudi z ljubljanskim Litostrojem in se tako uspešno prilagaja globalizaciji. V okviru druge faze bodo obnovili še dve elektrarni na Dravi, Vuhred in Ožbalt. Dravske elektrarne so že podpisale pogodbo za sodelovanje pri prenovi s podjetji IBE iz Ljubljane za celoten program projektantskih in svetovalnih storitev, Iskro SYSEN iz Ljubljane za izdelavo programske opreme in njeno vključitev v obstoječi sistem vodenja ter z Litostrojem E.I. za dobavo šestih turbin s pomožno opremo. Načrtujejo tudi prenovitev po enega agregata v vsaki elektrarni v letu dni. Dela bodo predvidoma stekla na začetku julija 2001, prenova obeh elektrarn pa naj bi se končala septembra 2004. Kranjčani so šli v Prekmurje Sindikat Upravne enote Kranj je pred koncem oktobra organiziral sindikalni izlet v Prekmurje. Izpred Občine Kranj smo se odpravili v Zgodnjih jutranjih urah. Komaj smo si v avtobusu dodobra umili zobe, že smo se ustavili na naši prvi postaji - v Sevnici. Najbolj utrujeni so si v Ptuju hoteli ogledati Maribor. Nas pa je pričakala vesela muzika tamburaške-ga ansambla, ki pa menda ni igral za našo dobrodošlico, ampak so v sosednji stavbi odpirali prenovljeno trgovino. Prisluhnili smo zanesenemu govorniku, nato pa nas je naš vodnik Andrej že peljal v prikupno urejen lokal na pokušino mošta, ki nam ga je postregel njegov prijatelj, ki nas vsako leto ob času pusta v Kranju obišče kot kurent. Mošt je bil odličen, mi pa smo nadaljevali pot do kmečkega turizma na Globočkem vrhu. Grozno smo bili že lačni, zato nam je teknilo prekmursko kosilo. Jedli smo in jedli, pa nikakor ni hotelo biti konca. Naša naslednja postaja je bil Babičev mlin v Vržeju na reki Muri, kjer smo si nakupili moke vseh vrst, glavnem zasedena, saj omogoča Kolpa, ki sodi med najbolj čiste in najbolj tople reke v Sloveniji, veliko možnosti za ribištvo, kajakaštvo, veslanje, kopanje 111 druge rekreativne aktivnosti. ‘ nj' vesticija v kamp Podzemelj, 0“' prt je od 1. maja do 30. septembra, se nam obrestuje. V predse; zoni in posezoni se v njem raf1 zbirajo na družabnih srečanj111 sindikalisti in člani različnih društev, sami pa prirejamo tudi za; bavne prireditve. Prihajajo tu 1 izletniki iz vse Slovenije, ki k°; lesarijo ob Kolpi ali pa se po spuščajo s čolni, “ pravi PeštJe va. “Za obiskovalce imamo te di velik šotor, tako da lahko raz lična družabna srečanja potek jo ob vsakem vremenu. Za razvoj našega podjetja in1, rizma v Metliki je nujno obnovl ti hotel, ki je tega že močno p°^ treben, vendar doslej za njeg°v„ sanacijo nismo imeli sredstev pravi Vera Pešelj. Zaposleni, h>v zaposleni in upokojenci so več k 50-odstotni lastniki podjetja. smo zaposleni postali večin* lastniki podjetja, smo se mora n ucivud V igri z gtin°j d nas je pot vodila v L* ’oplice, kjer smo se na'' rmrilni vodi uživali til1 imajo najbolj čudovit y v tukaj. Kar prehitel 'er pa so Lendavske ml e, sva se z Vido tudi iZs ;va znali priti ven. M'1'..-ema, sem zlezla kar 'ida pa je elegantno ob ^ le toplice in prav na k° -hod. Vsi so naju de> . • smo od raj d Marsičemu odpovedati, saj smo za dstnmjenje namenili del plač in regresov za letni dopust. Smo !/ na ta način ohranili podjetje, kl'madobm perspektivo.” odjetje Gostinstvo in turizem etitka se ne ukvarja samo z raz-jem turizma v občini, temveč P.raylja tudi malice za druga P°djetja v občini. Hot akken Pa je gmotni položaj delavcev7 Po besedah predsed- st e y,ndikata delavcev gostin-n_ a ln turizma v podjetju Emi-Musič prejemajo delavci pla-i„/n re8res za letni dopust po ko- tavilaH P°§odbi- Podjetje zago-ja delavcem tudi topli obrok r Vraca 80 odstotkov stroškov a Prevoz na delo in z dela. “Delo gostinstvu in turizmu je zahteval'? ?aPorno’ saj imamo gostin-rat v 3VC* naJveč dela ravno takta’ ° 80 dru8' prosti in se za-i;..,aj° ~ torej ob sobotah, nede-seliln Prazn'kih. Vendar pa z ve-Zava* P°Pr'mcmo za delo, saj se Do«? ar?°’ daje od tega odvisen in Pv°Vn' usPeb našega podjetja onomski položaj delavcev.” Bodo delavci večinski lastniki Term Maribor? V podjetju Terme Maribor so v letošnji glavni turistični sezoni presegli načrtovane cilje, saj so v devetih mesecih ustvarili za četrtino več prenočitev domačih in tujih gostov kot v enakem obdobju lani. Kakor je nedavno povedala direktorica Alenka Iskra, se je število prenočitev povečalo zlasti v luksuznem hotelu Habakuk pod Pohorjem, kjer nameravajo urediti tudi kongresni center. Poleg poslovnega turizma seje povečal tudi počitniški turizem. Za štirideset do šestdeset odstotkov seje povečalo tudi število obiskovalcev v bazenih v Habakuku ter v športnorekreacijskem centru Fontana, kjer so povečali tudi obseg medicinskih storitev. Po besedah Alenke Iskra so doseženi poslovni rezultati v veliki meri posledica okrepljene marketinške dejavnosti, v katero Terme, ki zaposlujejo okoli 450 delavcev, vlagajo letno tri odstotke celotnega prihodka. V podjetju si prizadevajo za prestrukturiranje in okrepitev osnovnih dejavnosti, saj še okoli 40 odstotkov celotnega prihodka ustvarijo s prometom v prostocarinskih prodajalnah na mejnih prehodih z Avstrijo. Delež prihodka prostocarinskih prodajaln nenehno upada, vendar ne zaradi zmanjšanega prometa v teh prodajalnah, temveč zaradi povečanega prometa v turistični in gostinski dejavnosti podjetja. Da bi osnovno dejavnost še okrepili, nameravajo v Termah naslednje leto začeti tudi obnavljati hotel Belevue na Mariborskem Pohorju. V podjetju menijo, da bi jim država morala dati več časa za prestrukturiranje. Prostocarinske prodajalne na mejnih prehodih nameravajo preoblikovati in z nekoliko spremenjeno ponudbo ohraniti, vendar pa bodo, če bi država vztrajala pri zapiranju teh prodajaln v začetku naslednjega leta, prisiljeni odpustiti nekaj deset delavcev. Po besedah Alenke Iskra so Terme Maribor tik pred privatizacijo. V tem postopku bodo sodelovali delavci, za kar seje skupaj z vodstvom podjetja boril tudi Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Če se bodo načrti uresničili, bodo postali delavci večinski lastniki podjetja. T.K. po čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine Tričlansk povprečna košarica a delavska di minimalna košarica užina mini. mes. košarica Štiričlanska povprečna košarica delavska dru minimalna žina mini. mes. Indeks cen življenjskih potrebščin X 00/IX 00 Indeks cen življenjskih potrebščin IX 00/VIII 00 Indeks cen življenjskih potrebščin X 00/XII.99 -iHrana ■ 2. Pj[aAa - - - - _ 65.344,83 49.980,29 49.980,29 80.582,91 61.018,70 61.018,70 101,3 101,0 104,0 3jn inovacijami. Za iz-strategije na tem področju Med uspešna in sodobna podjetja v Sloveniji sodi tudi Henkel Slovenija. me in s svojimi ukrepi zagotoviti zmanjšanje porabe energije ter surovin. Samo takšna pomoč gospodarstvu je po kriterijih Evropske unije dovoljena. Poenostaviti bo treba tudi birokratske postopke za odpiranje novih podjetij ter za širjenje tehnoloških parkov. Dr. Aleksandra Kornhauser je spregovorila o znanju pri stremljenju k inovativnosti in odličnosti. Opozorila je, da procesi globalizacije, ki spodbujajo svetovno konkurenco, prinašajo hude preizkušnje za majhne države s skromnim potencialom za vlaganja, zato ima slovenska kemična industrija dve možnosti: ali postane del velikih združb in sledi njihovi strategiji ali pa dvigne svojo dejavnost na raven odličnosti, za katero bo na trgu vedno vladalo povpraševanje. Sama se je zavzela za drugo možnost. Do odličnosti pa je mogoče priti samo z načrtnim vlaganjem v znanje in znanstvenoraziskovalno ter razvojno delo, kar kaže tudi finski “gospodarski čudež”. Temelj inovativnosti je po besedah dr. Kornhauserjeve raziskovanje, neposredno povezano z izobraževanjem in usmerjeno k inovacijam. Ta temelj mora imeti kritično maso, da bi bil lahko učinkovit. V majhnih državah je to moč doseči samo s programskim združevanjem in infrastrukturnim povezovanjem vseh ključnih zmogljivosti na področju ustvarjanja in prenosa znanja. V Sloveniji smo po njenih besedah še razdrobljeni, brez jasnih ciljev in usmeritev - opredeliti jih mora razvojna strategija, ki bo realna, torej podprta z ukrepi. Ti morajo spodbujati umsko intenzivne tehnologije, ki so v veliki meri izpeljane iz kemijskih znanosti. Ključni razvojni pogoj za visoko šolstvo je bistveno tesnejše povezovanje raziskovanja, ki ustvarja novo znanje, z izobraževanjem, ki to znanje prenaša v procese dela in odločanja, ter z razvojnimi dejavnostmi, ki omogočajo uporabo teh dosežkov. Ker j e za razvoj potrebno soglasje med vsemi socialnimi partnerji, je škoda, da na posvetovanju niso sodelovali predstavniki sindikatov. Brez upoštevanja človeškega dejavnika - pripravljenosti in motiviranosti vseh zaposlenih, razvoj ne bo mogoč. T.K. r roLtnore&toa Rudi, zakaj si danes tako čemeren in nataknjen?” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi rezkar Vili povprašal skladiščnika Rudija. “Običajno pri malici vedno poveš kaj veselega, danes pa gledaš okoli sebe kot ris. Ali smo se ti s čim zamerili?” “Vili, danes me pusti pri miru, ker sem čisto na koncu z živci,” je odvrnil Rudi in ponovno zasadil žlico v krožnik ričeta. “Kdo ve, zakaj je danes Rudi tako nataknjen,” se je zahihitala Sonja iz računovodstva. “Morda je prišel navzkriž Z Ženo ali pa ga je razjezil šef? ” dinirati, sem mislil, da nam bo sestra razdelila številke, kdaj bo kdo prišel na vrsto. Seveda pa iz tega ni bilo nič, saj potem ne bi mogla mimo vrste sprejemati svojih prijateljic in znank ter njihovih sorodnikov. Ko sem že štiri ure čakal v vrsti, mimo vrste pa je šlo v ambulanto vsaj deset ljudi, sem stopil k sestri in ji povedal, kaj si mislim o organizaciji dela v našem zdravstvenem domu.” “In kaj je zdravnik rekel na bolečine v tvojem trebuhu ? ” je zanimalo Vilija. “Ko sem prišel do zdravnika, me je zaradi nekoliko bolj glasnega pogovora s sestro tako bo- Iz dnevnika delavca Jožeta K, Specialisti za organizacijo dela X “Danes naj mi nihče več ne omeni nobenega šefa, sicer ne odgovarjam več za svoja dejanja!” je razburjeno vzkliknil Rudi. “Če bi imel pištolo, bi bil danes v tej deželi že en šef manj!” Za trenutek smo vsi odložili žlice in se zaskrbljeno zazrli v Rudija, kuharica Špela pa je nežno povprašala: “Kaj pa se ti je zgodilo, Rudi, da te je tako vrglo iz tira? Zaupaj nam, pa ti bo lažje.” “Poslušajte! ” je razburjeno začel Rudi. “Na začetku tedna sem se že navsezgodaj odpravil na našo upravno enoto, da bi registriral avto, ki sem ga v nedeljo kupil na avtomobilskem sejmu. Najprej sem dve uri čakal v vrsti, ko sem končno prišel do okenca za registracijo, pa so me poslali po koleke. Nato sem ponovno čakal v vrsti, in ko sem končno prišel ponovno do okenca za registracijo, so me poslali na banko plačat cestnino. Ko sem tretjič prišel pred okence za registracijo, pa so mi povedali, da mi avtomobila ne morejo registrirati, čeprav sem imel veljavno kupoprodajno pogodbo, ker prodajalec še ni vrnil tablic avtomobila in ker ni plačal davka od prometa. Zato sem ponovno poiskal prodajalca in ko sva se skupaj vrnila na upravno enoto ...” “Nehaj!" je zakričal Vili. “Ali bi rad, da vsi znorimo! Meni se je nekaj podobnega dogajalo, ko sem šel po novo osebno izkaznico. Namesto da bi po upravni enoti od oddelka do oddelka potovali papirji, so od vrat do vrat kot kakšnega kurirja pošiljali mene. Če bi morala upravna enota s takšno organizacijo dela svoje storitve prodajati na svobodnem trgu, si ne bi zaslužili niti za neslan krop.” “Saj ravno za organizacijo dela gre! ” je že nekoliko bolj živahno dejal Rudi. “Zato sem se potem, ko mi je končno uspelo registrirati star avto, napotil k šefu upravne enote in ga opozoril, da bo moral delo v svoji enoti bolje organizirati. V zvezi s tem sem mu dal celo nekaj koristnih predlogov. Ko sem stal v vrsti, sem namreč imel zelo veliko časa za razmišljanje o tem!” “In kako je reagiral šef upravne enote? "je zanimalo Špelo. “Kako? Kako? Saj veste, nadrl me je, naj se ne praskam, kjer me nične srbi! "je jezno vzkliknil Rudi. “Ker me vsi dobro poznate, pa tudi veste, da mu nisem ostal nič dolžan. Take sem mu napel, da me še zdaj boli grlo! ” “Nekaj podobnega se je zgodilo tudi meni, ko sem bil zadnjič pri zdravniku,” je dejal kurir Peter. “V ambulanto sem šel zaradi tega, ker me je tri dni bolel trebuh. Ko sem prišel v čakalnico, je bila ta že nabito polna. Ko je zdravnik začel or- lelo grlo, da sem zdravniku pozabil povedati, da me boli tudi trebuh,” je dejal Peter. “Tako mi je zdravnik predpisal samo sirup z.a grlo.” “Kako pa je z bolečinami v trebuhu?” je zanimalo Špelo. “V trenutku, ko pomislim, da bi moral še enkrat k zdravniku, me kar preneha boleti,” je dejal Peter. “Da si morda ne bi kdo mislil, da je organizacija dela na zavodu za pokojninsko in invalidsko organizacijo kaj boljša,” je dejal strugar Lojze. “Prejšnji teden sem se pozanimal, kdaj se lahko upokoji žena. Pošiljali so me od vrat do vrat, pred vsakimi pa je bila dolga vrsta. Tako sem na zavodu prebil vse dopoldne, kakor da bi bil tam v službi." “Potem pa si dobro spoznal delo na zavodu, ali ne?” je pribil Rudi. “Pa še kako!” je vzkliknil Lojze. “Uslužbenci zavoda so delali kot mravljice, saj so se pred njihovimi okenci zaradi slabe organizacije dela vile dolge vrste strank. Uslužbenke še na stranišče niso mogle, ne da bi se vsi v vrsti razburjali. Medtem ko so uslužbenke in uslužbenci garali, pa so šefice in šefi pili kavice in mimo vrste vodili v pisarne svoje znance in prijatelje. Kaj naj na vse to rečem drugega kot - zanikrna organizacija dela! ” “Lojze, kaj hi ti šele rekel, če bi videl in izkusil, kako slabo je organizirano delo na davčni upravi,” se je zarežal električar Karli. “Prejšnji mesec sem šel poravnat davek na mestno zemljišče, ker mi davčni urad po pomoti ni poslal položnice. Dve uri sem skakal od vrat do vrat in jim ponujal denar, pa ga nihče ni hotel vzeti, češ da to ni v njegovem opisu del in nalog. Ko me je končno sprejel šef, mi je rekel, naj potrpim nekaj mesecev, dokler mi ne bodo poslali domov službe za izterjavo.” “Ni čudno, da je organizacija dela v davčni upravi tako zanikrna, saj vlada nenehno menjava šefe, namesto da bi poskrbela za dobre predpise in pametno organizacijo dela," je pribil Rudi. “Slaba organizacija dela je zares hud problem te države,” je zamišljeno dejal Vili. “Kdo ve, kdo in kako bo ta problem rešil?" “Rešitev je vendar na dlani!” je veselo vzkliknila praktikantka Suzana. “Jasno je, da so za slabo organizacijo dela krivi nesposobni šefi. Mali ljudje, ki so morali in še morajo pred različnimi uradi čakati v vrstah, pa so lahko leta in leta razmišljali, zato so zdaj že pravi specialisti za organizacijo dela. Storiti ni torej treba nič drugega, samo šefe je v vseh uradih potrebno zamenjati z njihovimi strankami, pa bo organizacija dela v Sloveniji tako delovala kot švicarska ura! ” Se kret “Oprostite, prosim, kje pa je vpa lamentu sekret?" , • “Tukaj ga ne potrebujejo! Tu serjejo kar eden po drugem! Kdaj je dovolj? “Draga, ali si me začela vare ker me imaš dovolj?" , . “Ne, ne! Varam te zaradi tega-od tebe nimam dovolj!" Zakon “Ljuba hči, kakšen je tvoj zako'?■ ir& “Marksističen! “Ne razumem, o čem g°v°l hčerka moja!" “Pred poroko sem dodobra P f„ študirala kapital bodočega moz“■ Violina "Ali raje poslušate violino ali kl° vir?” t, “Bolj mi je pri srcu violina■ “Ali ste komponist?” tj "Ne, ne, samo izvošček seM večkrat seli klavirje in violine- “Draga hči, tudi po Por0^.!jp. raš še vedno ljubiti svoje naj je!" “Mama, kdaj pa bom za to n čas^. “Ko bo mož na službenem Pot vanju! ” Sekirancija ril ^ “Ali res nenehno sekiraš in0Z mora opravljali domača deU1 • “V najinem zakonu ima pop0 ma proste roke?" “Pri čem?" “Pri pomivanju posode! Mladostne sanje “Zakaj si tako žalosten ? ,j; “Ker nisem uresničil rnlaa»s sanj! ” “In o čem si sanjal?" J, “Sedanjo ženo sem imel taka da bi jo najraje požrl." “No, in?" ,0- “Zdaj mi je žal, da tega niše' ’ ril že v prvem letu najinega zakt Digitalna ura ---------- y “Od kod imaš to digitalno “Dobil sem jo, ko me je k°" dir naše policijske postaje raZs sil za policista leta!” “Je dobra ? ” . ^ “Dela odlično, samo koliko]e jj težko izračunaš. Zdaj je denin' deljeno s 43. Zdaj pa na pa& „ računaj, koliko je to, če Z.naš■ Varčnost “S tisto simpatično sosedo *va čela varčevati s kurjavo!’ “Kako?" “Preprosto! Zdaj spiva skup I’j. nama ni treba ogrevati dven nic! ’ Razpis seminarjev Učinkovito soupravljanje r.^° od 5- do 7- decembra 2000 v Sindikalnem izobraževal-zakii,,fni v Radovljici, Gradnikova 1. Začetek prvega dne ob 9. uri, zaključek tretjega dne ob 13. uri. UDnltnarie namenien zlasti članom svetov delavcev in sindikalnim za-neh , dru9im sindikalnim predstavnikom na posameznih rav-en S|ndikalne organiziranosti. PROGRAM: Tema I: P ert^'^ IN STRAtEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV atelJ: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS Tema II: STATUSNI H?NL°KGE SVETA DELAVCEV M PODROČJU Preda,,,, , SPOROV Z DELODAJALCI atelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Predavateljica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Tema V: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS Metode dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. Prijave* za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 29. novembra 2000. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav. Cena seminarja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 25.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar II”, sklic na številko 07. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 7800 tolarjev). Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS * Prijavnico za seminar smo objavili v prejšnji številki! Tema III S°UpRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE Preriai PRI DELU ateljica: Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS Odgovore na vprašanja v zvezi z vsemi seminarji dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43-41-238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/ 43-41-239. Faks: 01/43-34-279, 01/43-17-298 Uspešen seminar območne organizacije *SSS Velenje S0 „fuJ ln zavodov. Sli navajfi s Predavatelji SESfSSČE ’ državo in sindikati, na razmerja, organiziranost sindikatov, komuniciranje sindikata z delodajalci, kolektivne pogodbe, soupravljanje ... Navedene teme so predstavili predsednik in sekretar ZSSS, izvršni sekretarji ZSSS in zunanja sodelavka. Seminarja se je udeležilo 40 sindikalnih zaupnikov, Med predavanji je bilo vzdušje zelo resno. ki so bili z vsebino in organizacijo zelo zadovoljni. V območni organizaciji se zavedamo, da potrebujemo izobražene in usposobljene kadre. To je namreč pogoj, da bodo pri delu ustvarjalni. S seminarji razvijamo tudi pripadnost zaupnikov naši sindikalni organizaciji. Še pomembneje od tega, kar se na seminarjih učimo pa je, kaj kasneje naredimo. Nasvidenje na seminarju prihodnje leto! Mira Videčnik Udeleženci in predavatelji so se za spomin slikali skupaj. AMERIŠKI JAZZ GLASBENIK IN SKLADA- TEL) (Stan) FRANC SEVERKAR HAVDEN JOSEPH ŠVICARSKO- FRANCOSKI PISATELJ (Claude) Avtor: Rudi Murn BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU gozdno DREVO VELIK MAČEK HOKEJIST ZUPANČIČ TATJANA JURATOVEC NEMŠKI SPOLNIK JUG. NOGOM. VRATAR V/CK. JEZERO V TIBETU KAREL HROVAT NAJTRŠI iz črk: KAMEN SLAVNO MESTO LHIIREJE DRAGONEC EVROPSKA DRŽAVA ŠVED. PRED-SEDNIK (Tage) TAMARISKOV GRM UŽITNA GOBA MAVRAH ANTI- KVARIAT POUDAREK Nagradna križanka LASTNOST SIVEGA NIZOZEMSK HUMANIST ROTTERD. LADJEVJE KAKE DRŽAVE SOPRANISTKA CALLAS ŠVEDSKI TENISAČ VVILANDER POLNI STIK NEON SUHA TRAVA, MRVA PRIPADNIK FRAMA- SONSTVA STAR GERMAN DEL TENIŠKE IGRE PERZIJA ITALIJANSKI DENAR USPOSAB. ZA STROKO ZVEZNA DRŽAVA ZDA Z GLAVNIM MESTOM SALEM VODNIK ANTON NEMŠKO7 FRANCOSKI PESNIK IN SLIKAR (Hans) MAJHNA ŽUŽELKA KI SESA KRI NOVO MESTO ŠTEVNIK ŽLAHTNI PLIN ANGLEŠKI POLARNI RAZISKOV. KONTROLOR IZABELA (okrajšano) 4. IN 2. SAMOGLASNIK ANKETI- RANEC ZRAK (latinsko) NERODEN ČLOVEK ZDRAVILIŠČE OB LAGO MAGGIORE ZORANA ZEMLJA TEKOČA VODA ŽELEZOV OKSID /RHUNSKI ŠPORTNIK PRITRDIL- NICA AHILOV OČE (v Grški mit.) ETILNI ALKOHOL SELEN VODNA ZAPREKA HRIB NAD REKO NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK (Tone) GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK SANKE DEL ELEKTROMOTORJA PRITISK ONASSISEV VZDEVEK PEROCI STARA POV-RS. MERA BRUNO TRAVEN ZEUMRLI BRAZILSKI DIRKAČ FORMULE ENA ČEŠKI PISATELJ JIRASEK SMUKEC, LOJEVEC ENOTA ZA ELEKTRIČNI TOK SADNO DREVO STROKOVNJAK ZA ESTETIKO ERŽEN KOLIČINA, NA KATERI SE NAREDI RAČUNSKA OPERACIJA DOBA, ERA DROBNO- ZRNAT SADROVEC GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 39 (9. II. 2000): 1:...................................... 2:...................................... 0 Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja,17 ^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov ^ nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada^^ tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno Ste' ^ Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 2 vembra 2000. Pravilna rešitev gesel iz 37. letošnje številke Nove Delavske eflO v ti: 1. NOVO MESTO, 2. KRKA, 3. ŽUŽEMBERK Nagrado 5000 to,aJ prejme Darinka Hrastar, Cankarjeva 8, 1230 Domžale.