D o p i s i. Radenci pri Eapeli. Ker upam, da pride kmalu ljuba pomlad, obesil bom svojo puto s plehom in drotom na Klin ter se lotil nekega prijetnejSega dela. Vem, da me debelo gledate, gospod urednik, ko vam kvasim o neki puti, plehu in drotu! Toda, povem vam kar naravnost, da sem po zimi hodil po vaseh od hiše do hiše ter sem skrbnim gospodinjam krpal stare ponve in vezal piskre. No, sicer to ni najbolj imenitno rokodelstvo, vendar za tobak in za pijačo zaslužil sem le kak groš. Tudi vam, gospod urednik, hočem naznaniti, kako se mi je pri tem kšeftu godilo, in sicer danes, kaj sem doživel v Radencih. Ker sem prišel od gornjega kraja, od Kapele namreč, vprašam koj pri prvi hiSi v Radencih za delo. To je pri Koučkinem Ludviki. Gospodinja mi takoj prinese staro ponvo, da jo zakrpam in dva piskra, da jih zvežem. S tem sem hitro gotov, dobim plačo in grem. V veži srečam gospodarja; (gospodar ni vedno doma ampak je pri slatini za «hacara») v roki je prinesel prav ponosno «Štajerca» in mi ga, tebi nič meni nič, podrži pod nos. Jaz prav hudo pogledam in grem v svoji jezi naravnost po cesti in prek potoka k JaroSovim. Bes te plentai, tukaj sem pa naletel! Imeli so namreč koline. Za delo tukaj ni biio nič, pač pa nekaj za pod zob. Ker sem se menda gospodinji vsmilil, dala še mi je eno proseno kolino za na pot. Pa glej ga spaka! Nevede zavila jo je v «Šterca», katerega sem videl tam precejšnii kup. Jaz sem pa večkrat slišal, da je «Šterc» giften, za to pa hald, mahnem kolino s «Štajercem» vred prek čez plot v Šelatnjakovo zajzo, jaz pa jo prasnem prek čez tisto ozko berv k Mireki, k tistemu namreč, ki zna po zimi črevlje krpati, po leti pa hodi z onim Fekonjem zidat. Dobim tri piskre vezat, dva velika in enega pintnega. Delam pridno, kakor navadno. Ko sem gotov, Se Ie tedaj se nekoliko ogiedam po hisi in glej: Pri mizi na polici je kar cel sklad ptujskega mrčesa. Zdaj mi je pa dosti, mislim si, ter grem kar naravnost prek čez progo k Matjašiči, in v jezi zapijem te krajcarje, katere sem danes zaslužil. Pa sreča bila mi je mila! Krčmarica vesela, da pridem, prinese mi takoj dve veliki ponvi, da jih zakrpam. Zakrpam jih dobro, zato pa dobim kupico prav dobrega in še pet krajcarjev povrh. Ravno mislim iti, ko stopi pismonoša v hiSo; prinesel je namreč *Stajerca». Skoro bi okamenel od začudenja! Toda zmamim se ter grem doli na pošto po neke male reči. Pa mislite, da sem dobil kaj? Nič. Pač pa sem izvedel, da so ravno tisti dan gospod Posch šiudirali, kako bi jim bilo mogoče, občinski odbor pripraviti do tega, da bi zamenjal sedanji slovenski občinski pečat z novim, namreč z nemškim. Pa pri tem iraeli so smolo. Mmcgrede stopim k Rozlagu, spijem za četrt, malo pokregam gostilničarko, zakaj ima ptujsko mulo v svoji hiši, plačam in grem. Eer še imam čas, si mislim, stopim Se k staremu prijatelju Puklavčovemi Ludviki, ki ima prek Miire mlin, da se kai pogovoriva. Pa kako se začudim, ko ga naidem sedečega za mizo in brati — ptujsko krapavico. Vsi dobri duhovi, vzkliknem na glas, kaj takega pa ne pojmim. Jaši vas čuk vse vkup! Hitro tresnem puto čez pleča in jo maham dol v Rihtarovee, pogledat, če je že občinska kapela izgotovljena. StraSno rad bi bil navzoč, ko jo bodo blagoslovili, sem pafi neznansko radoveden na take reCi. Pri tej priložnosti bom tudi pogledal, 6e še irna mesar Kajdič nemški napis na svoji hiši. Vam bom gospod urednik že poročal. Do tedaj pa srečno! Kapelski piskrovez. Iz Hnngerpajsarskega blizn Šmarja. Pri nas je bila tako huda zima, da mi je tinta zmrznila, zato vam tako dolgo nisem mogel pisati. A zdaj, ko je tudi v moj kotič prišla topleja sapica in se je led na črnilu stalil, porabim prvo priložnost, da vam opišem svoja potovanja od minule jeseni do danes. — Neko lepo jutro zberem najpotrebnišo prtljago, zapojem pesmico: »Popotnik pridem čez goro«, in letim čez MiSjo luknjo in Majland na cesto med Podčetrtkom in Sv. Petrom pod Sv. gorami, ker je tam vedno dosti plena za hungerpajsarskega pajka. Kmalu potem, ko sem si na vrbi malo spočil, prideta Micek in Pieek iz podčetrSkega sejma. Mieek gnal je kravico na vrvci proti domu, katere ni mogel prodati, ker je bila na eno uho gluha in na obe očesi slepa vsled ljubeznivosti svoje hude gospodinje. Če krave ne prodaš, rekla je možu, mi ne smeS v hišo! Kaj toraj storiti ? Na mostnici se je solnčila korundiča, katero sem ravno holel pobrati, ko Micek in Picek prideta do istega mesta. VeS kaj Picek, reče Micek, s kravo ne smem domov, tvoja je, če sneš to korundičo. Zakaj ne, vrh žganja se bode prilegla, odgovori Picek. Pol je povžije, a več ne more. Ko vidi, da se tovariš začne kesati, ker je kravo tako po ceni prodal, mu reče: Micek, če sneS drugo polovico, bode krava zopet tvoja. Prav vesel ustreže temu predlcgu, io bil je zopet »status quo«. A zdaj se spogledata in eden izmed njiju reče: prijatelj, zakaj sva li midva zdaj korundičo jedla? Enaka vprasanja siiSal sem že dostikrat, namreč: zakaj imam li jaz ptujsko korundičo pri hiši, ali: zakaj je bila ta spaka tako dolgo moja  svetovalka? In moram veselega srca pripoznati, da moje potovanje po sveti in zatiranje korundič ni bilo brez vspeha. Ljudje radi poslušajo moj glas in me v mojem prizadevanju podpirajo. Upam toraj, da tudi te besede ne bodo bob v steno! Pretečeno jesen je bilo, no daleč od tod. Kje, tega ne povem, ker vem, da se zamerim, ko bi rekel n. pr. v Podčetrtku, v Lenibergu ali kje drugje, če tudi je resnica. Slovenski trg je, to je gotovo in vendar imajo tam gasilno društvo z nemškim komandom. Rehc švenkaj, lojtro k steni anlegaj, zdaj bomo pa abprocali itd. sem slišal, a kaj Se le videl, ko sem med vajo po naklučju prišel v ta kraj. Brizgalnica se jim je zaprla in na zadnje še je goniti niso mogli. Ko potem pritisne Se hrust Angetov Jož, odpre se brizgalnica, strašen pok nastane, po zraku pa lete, oj čuda — korundiče, ki so se bile nastanile v brizgalnico in vse luknje zaprle. Nekaj jih je obviselo na moji mreži, ki so mi dobro došle, druge so se pa vsipale na nosove čudečih se gasilcev. Tableau! Otečeni nosovi, tekanje na vse strani, na pozorišču pa nastopi porogljiva mladina in radovedne starikave babee. »Hajl« pri pivu, večer pa je bil žalosten! Nesrečna živalca, da se le sramota za teboj pomika, toraj le proč z njo! Nekateri gasilci, ki imajo vrle slovenske žene, brali so namreč svoje korundiče v hrambi gasilnega orodja, ter jih potem hranjevali v brizgalnici in jih po nesreči tam pozabili. — Nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat očito! V Pristavi se nisem mogel staviti, ker je smrdelo preveč po gnilih jajcih, akoravno bi si tam prav lahko nabasal dosti korundičev. Sv. Petra na medvedovem selu si prihranim za drugokrat, ker je tam dosti dela. Nič mani korundičev ni pri Sv. Petru pod Sv. gorami in tudi k Sv. Petru v Savinjski ciolini me želijo. Tu so me sicer imenovah šinarsko lakoto, a to jim bom Se že vrnil. A to je vendar čudno, da se v teh krajih ravnajo le po slabi lastnosti Sv. Petra. On namreč je bil nezvest svojemu Gospodu, a Št. Peterčani so — nekateri seveda, ne vsi — nezvesti svojemu narodu in zvesti korundiči! — Zdaj pa malo bliže Smarja! Moj amicus, doktor fifologije in knifologije je pred nekaj časom pisal v nekem listu blizu tako-le: že se svita, in že sliSim bučeče gromenje, in blisk trga temne oblake klerikalizma In to je bilo res. Bučefte grornenje je povzročil on sam, ker je korpolski brusni kamen rnalo prphitm gonil Za oblake je imel moje mreže, in zdelo se mu je, da se bliska, ko sem ga prav krepko za ušesi opraskal. To pa je bilo tako-le: Ko je aekoč sedel v neki gostilai, splazim se mu tiho na klobuk ter mu za6aem presti pajčeviao 6ez o6i. Ve6krat si jih je mezil ia brisal, a vse to ni pomagalo, nazadaje ni videl ai6 ve6. Poda se torej domu. Na cesti ga Se krepko za ušesi opraskam, tako, da se mu v ušesih zaiskri. Misle6, da je od bliska zadet, zvrae se za plot ia tatn obleži. Klobuk mu pa veter odaese. Drugi dan so ga sicer aašli, a čisto raztrgaaega; lotili so se ga namreč psi, ker je bil precej mastea. Zdaj pa še o aeki lampi. Kje je, tega za ves svet ae povem. A kakšaa je ta lampa? Visoka je blizu dva metra. Zgoraj ima 6rao streho, pod streho dve kroglji, kakor koruadičevi uSesi, v sredi klia, pod kliaom pemzelj in pod pemzeljaom visi fajfa, v kateri se v prav temai no6i vidi včasih mala iskrica. Ta lampa stoji, leži ali tudi gre. Zato se po nedeljah veasih pokaže aa vzviSeaem mestu, kjer nastopa kot oznaajevalka osrečevalne korundičanje. Tu drži koruadičo za prednji nogi, asisteat jo vle6e za zadnji navzdol, in zdaj razlaga lampa aaatomijo te čudne živalice. PosluSalci se smejejo ia privzdigujejo klobuke, da se ložje za uSesi popraskaio. Ker so dandanes že globaaje po hostah ožeajeae, zakai bi pa lampa ae bila ? Če pride po no6i domu in se zadere: koruadiča, žeaa^že okoli voglov leti. Ce pride po daevu, potegae samo koruadi6o iz žepa in jo proti domu pokaže, na kar pobere žeaa svoje pete, ter jih odaese v hosto. Čudao moč ima res ta žival!