1‘oAliHtitt	v gotovim.
Ceu« 1 lHt\r

Strokovno alasiio ..Z^ere gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežičko dolino v Celju".
Itrodnislvo iu upravniSIvo se rmliaja v pisarni „Zveze" v hotelu „Bell vol" Celje, Kratijo Petro ffpročitina za nečlane letno Din I0>—, člani gostilničarske g,Zveze** dobivajo list brezplačno.
c.
Štev. 4.
V Celju, dne 18. maja 1023.
Leto I.
Jugoslovani na hotelirskem velesejmu v Pragi.
(Konec.)
Dne 8. marca smo Si ves dopoldan podrobneje ogledovali hotelirski sejem, po obedu pa podjetja g. Ber&heka, ki so zelo obsežna ter okusno in strokovno u-rejena. V podjetjih se nahaja okoli 50 raznih oddelkov, urejenih za prodajo raznih živil. Posebno pozornost je vzbujal mesni oddelek z ledenicami, v katerih se je nahajalo nad 500 kosov zaklane ■ živine in ogromne količine mesa. Pod-ietje, katero vodi z občudovanja vredno strokovno spretnostjo g. Beranek sam. ima nad 300 uslužbencev raznih strok-Pričel je delati z malim in prav skromnim obratom ter se s svojo agilnostjo in delavnostjo po mnogih letih povzpel do današnjega velikega obrata.
Dne 9. marca dopoldne smo si o-gledovali natančneje mesto ter obedovali opoldan pri predsedniku Saveza g. Jungeriu. Popoldan smo se odpeljali v praški sanatorij, kjer nam je ob tej prl-iki ravn. razkazal ves sanatorij. Praktična in krasna urejenost te inštitucije nas je naravnost očarala. Zvečer je M skupni sestanek v »Alhambri« hotela »Pasaži«, kjer smo se ob lepem programu -prav dobro zabavali. Po končan) predstavi se je zabava nadaljevala ob -krasnih zvokih gpdbe ter smo Židane-volje v družbi tovarišev sedeli do ranega jutra. Za uspeh imajo odlične zasluge
požrtvovalne jdame.
V	soboto Id. marca dopoldan smo se na povabilo odbora Saveza skupaj sli- j kali na Žoiinskein otoku. Popoldan smo nadaljevali ogled Prage, Zvečer smo l-j meli zopet skupni sestanek v restavraciji hotela »Beranek«.
V	nedeljo dne 11. marca dopoldan Smo poselili skupno z odborom zveze hotelirjev v Pragi vzorčni velesemi. ki se je ta dan otvoril. Zal je ravno ta dan precej nagajalo deževno vreme. Opoldan smo se zatekli v restavracijo kolega g. Sroubcka. katera slovi p0 svoji iz4 borni kuhinji. Okrog druge ure popol-j dan je prišel g. Beranek z avtomobili pej nas ter smo se odpeljali na njegova posestva v tiodknvičkah pri Pragi. Posebno interesantno je njegovo obsežno in skrbno gojeno vrtnarstvo in ravnotako živinoreja. V svojih modernih hlevih ima oko!.? 50 'najlepših krav, nad 200 lepo rejenih svinj raznih pasem ter oddelek z^ perutnino. Vse gospodarstvo je takti moderno urejeno in organizirano, da sluf ži za vzor vsem podjetjem te vrste. Proti večeru smo sc vrnili nazaj 'v mestoj, kjer smo si ogledali še »Lucerno«. Iti to dvorana, zidana za pet nadstropij V zemljo, opremljena z najmodernejšimi komforti, ki si jih človek ne more sploh misliti. V tej zgradbi se nahajajo kabaret, bar. restavracija in kavarna ter krasen zimski vrt. V vseh navedenih prostorih je mesta za 6000 ljudi. Obisk ie vedno velikanski. Posebno zahvalo smo dolžni g. ravnatelju štrelecu, ki nam je kljub svoji ogromni zaposlenosti razkazal celokupno podjetje. Večer, ki je bil
| poslednji našega bivanja v Pragi, smo
| prebili v hotelu »Beranek« v krogu praških kolegov, na čelu jim predsednik Saveza, in smo se nad vse srčno poslovili.
Drugo jutro dne 12. marca smo zapustili Prago in se napotili v Češke Bu-dejovice, da si ogledamo tam znano pivovarno, katero poznamo že iz prejšnjih časov. Spremljali so nas tovariši Cehi in sicer gg.: J. Graf, Avgust Myška, Vincenc fychy s soprogo. Anton Tetour, vsi iz Prage, dalje g. B. Kudrna iz Jožefova, L. Koutsky iz Krak Hradca itd., kakor tudi tajnik Saveza hotelirjev g. Bfenek in zastopnik Češke delniške pivovarne g. K. Nemec iz Prage. Na kolodvoru v Budejovicah so nas sprejeli predsednik gostilničarskih zadrug g. Vaclav 2ak. podpredsednik g. V. Vanek, tajnik g. F. Kohout, dalje član upravnega sveta Češke delniške pivovarne g. K. Tampjer, o-ba ravnatelja tega Zavoda gg. Vladimir Koran in A. Brichta. V imenu trgovske in obrtne zbornice nas je pozdravil njen tajnik g. dr. Kroupa. V pozdrav je izpre-govoril prisrčno g. Žak. Za pozdrav se je zahvalil g. Gjuro Valjak. P0 skupnem obedu v Grand hotelu, kateri slovi po svoji prvovrstni kuhinji, smo se odpeljali do razstave steklarskih tovarn, ki se nahaja v mestnem muzeju, ter smo občudovali njih krasne izdelke. Nato smo se odpeljali do Češke delniške pivovarne, kjer so nam z veliko ljubeznjivostjo razkazali vse veliko podjetje gg. Koran. Korbel in Smišek.
[ Presenetila nas je urejenost in po-
polnost velikanskega podjetja ter izvrst- j na kvaliteta piva. V imenu vseh prisot- j ivib $.e je zahvalil V. ravnatelju pivovar- I ne tajnik Saveza g. Bfenek.
Istega popoldne smo se napotili v I Hruboke, da si tam ogledamo krasote gradu Schwarzenbergov. V Hlubokem j nas je pogostil s kavo in dobrimi češkimi kolači tamošnji hotelir g. Rajmund Strangmiiller, ki je obenem predsednik tamošnje gostilničarske zadruge. Na večer smo se vrnili v Češke Budejovice ter v družbi bratov Cehov prebili krasen večer v restavraciji g. V. Vanka. Večerji je prisostvoval župan mesta g. Oton , Svoboda in mnogi člani gostilničarskega obrta ter člani upravnega sveta Češke delniške pivovarne. Kuhinji g. Vanka moramo izreči posebno priznanje, prav tako vzorni postrežbi. Pri veselem zabavnem večeru nam je čas z neznano hitrostjo potekel in napočila je ura ločitve. Pred odhodom na kolodvor je g. Ojuro Valjak pozdravil v slovo vse prisotne ter posebno župana mesta g. Otona Svobodo, ki se mu je zahvalil izražajoč sim-f.atije in željo za čim intimnejše in trajne-zveže med Cehi in Jugoslovani. Nato smo skupno zapeli »Hej Slovani« ter sc srčno bratsko poslovili.
■ Poset praškega hotelirskega sejma je bil za nas velikanskega pomena. Ne le, da smo spoznali delavnost in pomen svojih kolegov, marveč nam bo prired-ba služila kot vodnica za nadaljnje delovanje in napredovanje v naši stroki, ki je danes pri nas še zelo pomanjkljiva. Dosti je še treba storiti, da dosežemo oni višek, na katerem so že naši češki kolegi.
Obenem smo s tem izletom storili prvi korak za zbližanje in za utrditev trdnejših stikov med češkim in jugoslovanskim narodom.
Zal, da se letos vsled neugodnih razmer ni moglo udeležiti sejma večje število Jugoslovanov. Želimo pa, da se vabilu hotelirskega sejma v prihodnjem letu odzove Čim več udeležencev.
S posebno hvaležnostjo se spominjamo vseh gg. kolegov, ki so se nam ves ča's posvečali požrtvovalno in Iju-beznjivo ter so pripomogli do tako popolne Uspelosti izleta med češke kolege.
K članku Žalostne razmere celjskih gostilničarjev
iz št. 3 „Gostilničarskega lista" si dovoljujemo pojasniti, da so se naknadne občinske naklade na žganje, katerega trgovci prodajajo, ukinile, pač pa so ostale naklade na vino, pivo in žganje gostilničarjem v breme, češ, da je bil sklep občinskega sveta pra-vomočen, ker je bil nabit skozi 14 dni na občinski deski in je bilo že naprej gotovo, da ga pokrajinska uprava potrdi, tudi se cene vinu, pivu in žganju po 28. marcu tl., ko je bil zakon potrjen, niso nič izpremenile.
Toraj gospodje občinski odborniki so že vnaprej vedeli, da bo uprava v Ljubljani njih sklep potrdila in gospodje sedaj tudi vedo, da se od 28. marca niso cene pijači nič podražile, če konzumenti tudi to občutijo, je | vprašanje.
Pri celi sivari nam je pa nerazumljivo, da so občinski očetje uvideli, da trgovci niso mogli omenjene doklade vkalkulirati ter so jim napravili polajšavo, gospodje gostilničarji so jo pa lahko vkalkulirali.
Naš občinski odbornik g. Bernardi je celo zadevo županstvu razložil, katero je tudi uvidelo to napako, da, še celo socijaldemokrati, kateri alkoholizem pobijajo, so uvideli, da se nam godi krivica, gospodje gornjih deset-iisoč pa ne.
Gospodje, kje je doslednost, kje pravičnost?!
Če bodo merodajne oblasti tudi na stališču celjskih mestnih očetov, gorje Vam celjski gostilničarji. Pri prihodnji seji bote plačali 300% obč. doklad za leta 1918. do 1923.
Gostilničarji pozor!
Policijska ura.
Številka 13. Uradnega lista z dne 6. februarja 1.1. prinaša pod št. 3392 naslednji razglas:
§ 1. Policijska ura v smislu § 1. ministrske naredbe z dne 3, aprila 1855 avstr. drž. zak. št. 62 se določa:
1.	Za mesta:
a) Ljubljana in Maribor za go-
stilne 23. ura (11), za kavarne 1. ura po polnoči.
b) Celje, Ptuj, Kranj, Novo mesto za gostilne 23. ura (11), za kavarne 24. ura (12).
To velja za celo leto.
2.	Za vse druge kraje:
a)	v poletnem času, to je od dne 1. aprila do dne 30. septembra za gostilne in kavarne 23. ura;
b)	v zimskem času, to je od dne 1. oktobra do dne 31. marca za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura,
§ 2. V posameznih izjemnih slučajih dovoljujejo podaljšavo policijske ure do 1. po polnoči okrajna glavarstva, odnosno v Ljubljani policijska direkcija in v Mariboru policijski ko-misarijat. Nad 1. uro po polnoči se policijska ura sploh ne podaljšuje.
§ 5. Železniške restavracije sinejo biti odprte čez policijsko uro do odhoda zadnjega potniškega vlaka.
§ 4. Za brezalkoholne restavracije in kavarne, to je za obrate, kjer se sploh ne točijo alkoholne pijače, niii kot primes k čaju, kavi ifd., ne velja policijska ura.
§ 5. Obrtno oblastvo lahko odredi na podstavi § 54. obrtnega reda za posamezne kraje ali za posamezne vrsie obratov ali pa za posamezne obrate policijsko uro ludi bolj zgodaj, nego je določeno v § 1.
Obrtni oblastvi v Ljubljani in v Mariboru morata v takih slučajih prej zaslišati mnenje policijske direkcije v Ljubljani, odnosno policijskega komi-sarijata v Mariboru.
§ 6. Za sprejemanje polnikov v gostilnah (holelih) s prenočiščem velja drugi odstavek § i. ministrske naredbe z dne 3. aprila 1855, avstr. drž. zak. št. 62, to je, potniki se smejo sprejemati tudi po policijski uri.
§ 7. Prestopki citirane ministrske naredbe in lega razglasa se kaznujejo po §§ 3., 4. in 5. citirane naredbe s členom 11. vladne naredbe z dne 16. decembra 1919, Ur. I. št. 809.
§ 8. Razglas dež. vlade za Slovenijo z dne 11. julija 1921, št. 19.465, Uradni list 81 in razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 7. februarja 1922, št. 5071, Ur. L 14/1922, z dne
1. julija 1922, št. 23.171, Ur. 1. 72/1922 in' z dne 9. oktobra 1922, št. 36.191, Ur. 1. 107, se s tem ukinjujejo.
V Ljubljani, dne 28. jan. 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
Uredba osrednje ulade
po Uradnem listu št. 38 z dne 20. aprila 1923.
Razpis vsem političnim (policijskim) in sodnim oblastvom, da se mo-rajo cene življenjskih potrebščin, katerih označevanje je predpisano z zakonom o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, imeti v dinarjih*).
S členom 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije je predpisano: Vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine v obratovalnici, na trgu ali na drugem kraju, mora sumarno ali podrobno označiti cene posameznih predmetov tako, da jih vsakdo lahko razločno vidi.
S členom 3 pravilnika za izvrševanje omenjenega zakona je predpisano, kako se označujejo cene.
Na vprašanje interesentov, kako je umeti označene cene, v dinarjih ali v kronah, in na podstavi pooblastila, ki mi ga daje člen 22, zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, pojasnjujem;
Cene se morajo umeti v dinarjih> ker je dinar denarna edinica v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zgoraj imenovanim oblastvom se naroča, naj sc o uporabljanju predpisov zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ravnajo po teh predpisih.
V Beogradu, dne 30. marca 1923. Minister za soc. politiko: Dr. Ntnko Pertč s. r.
*) Opomba uredništva: Torej vsi ceniki po gostilnah morajo biti označeni v dinarski veljavi, da izostanejo nepotrebne kazni. Razglas smo radi tega ponatisnili, ker nevednost zakona ne ščiti nobenega državljana pred kaznijo.
Trošarinski spori.
Kakor pri carini, pojavijo se tudi pri trošarini večkrat spori med tro-šarinskim zavezancem in trošarinskim oblastvom, po kateri postavki troša-rinske tarife naj se posamezni predmet zatrošarini, odnosno ali naj se sploh zatrošarini ali ne.
Taki spori nastanejo na primer pri sladkorju (ali je sladkor izdelan iz sladkorne pese ali iz drugih snovi), vinu (ali je fino vino ali le navadno vino v buteljkah), likerjih, konjaku, žganju itd.
Glede postopanja pri trošarinskih sporih določajo členi 11., 12. in 13. trošarinskega pravilnika v zvezi z dodatnimi naredbami generalne direkcije posrednih davkov to-le:
Če trošarinski zavezanec ni zadovoljen z odločbo carinskega ali trošarinskega oblastva glede kvalificiranja trošarini podvrženega blaga, mu je na prosto dano, da zahteva, naj kvaliteto spornega predmeta preišče kemijski laboratorij generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu.
Če trdi trošarinski zavezanec na primer, da je trošarinski predmet vinski mošt, ki plača 25 Din za hi, troša-rinsko oblastvo pa trdi, da je dotični predmet že vino, ki plača 35 Din za hi, sme toraj trošarinski zavezanec zahtevati, naj dotično tekočino preišče kemijski laboratorij. Izid kemične preiskave je merodajen za to, ali se bo plačala trošarina po 35 Din ali le po 25 Din za hektoliter.
Prošnja za analizo se more vložiti pri generalni direkciji posrednih davkov ali pri finančnih okrajnih ravnateljstvih v Ljubljani in Mariboru ali pa kar pri oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu trošarinski zavezanec stanuje, odnosno ob zatrošarinjenju iz inozemstva uvoženih predmetov kar pri carinarnici, ki je pobrala trošarino obenem s carino.
Prošnja mora biti, naj se vloži kjerkoli hoče, naslovljena na generalno direkcijo posrednih davkov v Beogradu.
Enako velja za pritožbe proti odmeri trošarine po napačni tarifni postavki.
Tako prošnjo za analizo, kakor
tudi pritožbe proti uporabi previsoke trošarinske postavke se smejo prijaviti tudi ustmeno, bodisi neposredno tre-šarinskemu uradu, ki odmeri trošarino, bodisi pristojnemu oddelku finančne kontroje (carinarnici) in organi finančne kontrole (carinski organi) so zavezani, da sestavijo o prošnji ali pritožbi uradni zapisnik.
Zaradi enostavnosti je ustno pri-javljenje pritožb priporočljivejše nege pismeno, na vsak način pa se pospeši rešitev zadeve, ako se vloži eventualna pismena pritožba ali pa prošnja kar pri pristojnem oddelku finančne kontrole, odnosno pri uvoženih predmetih: kar pri carinarnici.
Na prošnjo ali zapisnik o zaslišanju, s katerim se zahteva analiza, se mora prilepiti prvič taksa za prošn jo po tarifni postavki 1. v znesku 3 Din in drugič taksa za analizo po 3. pripombi tarifne postavke 212. taksne tarife v znesku 10 Din.
Na podlagi prošnje ali pritožbe odvzame pristojno carinsko ali tro-šarinsko oblastvo (oddelek finančne kontrole) pokušanje spornega predmeta ter jih odpošlje na stroške prosilca ali pritožnika kemijskemu laboratoriju generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu.
Na odvzemanje poskušenj spornega predmeta nima trošarinski zavezanec nobenega vpliva. Trošarinski ali carinski organ sme torej vzeti pokušnjo s poljubnega mesta (z vrha, iz srede ali iz dna).
Odvzete pokušnje se indelificirajo in zapečatijo s pečatom carinarnice ali trošarinskega oblastva in pečatom trošarinskega zavezanca, tako da je vsaka zamenjava in izprememba kakovosti izključena.
Na vzorce se prilepijo listki s temi podatki:
1.	ime lastnikovo;
2.	kakovost predmeta (na primer sladni sladkor, navadno vino itd,);
3.	količina spornega predmeta ;
•t. znaki in številke posod, v katerih je sporni predmet shranjen, in
5. zaporedna številka vzorca (z rimskimi številkami) 1. II. HI- itd.
Pokušnji mora trošarinsko oblasl-vo priložiti dopis, v katerem navede
ne le vse podatkei ki so navedeni na vzorcih, temveč tudi še številko carinske deklaracije ali prijave za zatro-šarinjenje in izjavo lastnika, zakaj ugovarja plačilu odmerjene trošarine.
Pokušnje se morajo oddati na pošto še isti dan, ko so se odvzele pri lastniku. Organ, ki bi zadrževal odpošiljatev pokušnje, se kaznuje disciplinarno.
Analizo mora kemijski laboratorij po členu 12. trošarinskega pravilnika izvršiti v 5. dneh po prejemu pokušnje.
Pri analizi se mora — kakršen je pač predmet — ugotoviti količino: sladkorja, alkohola (pri žganju, špiritu, likerjih, konjaku, vinu itd), ekstrakt-nih snovi (pri pivu), jakost (pri kisovi kislini), gostoto (pri bencinu) in druge podatke, ki označujejo dotični predmet.
Vsi ti podatki in ime lastnika se morajo točno vpisati v zapisnik o analizi, nato pa se naznani stanje stvari in uspeh analize dotičnemu oblastvu, ki je predložilo analizo, da posluje nadalje v predmetu.
Analiza kemijskega laboratorija je merodajna za odmero trošarine, vendar mora pritožnik, ki je moral plačati preveč trošarine, povračilo preplačila s posebno vlogo zahtevati. Take prošnje niso zavezane nikaki taksi (ko-leku).
Poleg stroškov za pošiljanje vzorcev mora plačati prosilec ali pritožnik ne glede na to, ali je pri analizi uspel on ali trošarinsko oblastvo, še stroške za analizo samo. Ti stroški znašajo sedaj povprečno po 30 Din za poskuš-njo in jih sporoči laboratorij ob enem, ko pošlje obvestilo o izidu analize.
Da mora trpeti stroške za pošiljanje pokušnje in za analiziranje v vsakem slučaju lastnik trošarinskega predmeta, je očitna krivica. Trošarin-ski organi si gotovo včasih sami niso popolnoma na jasnem, ali naj zahtevajo trošarino po višji ali po nižji postavki, toda ker se uradoma ne morejo prepričati, je li njih domneva glede kvalitete blaga pravilna, morajo v svojem iastnem interesu zastopati ostrejše stališče. Trošarinski organ, ki bi zastopal za stranko ugodnejše sta-
lišče, je namreč v slučaju, da se izkaže njegovo stališče za nepravo, za škodo, povzročeno erarju, odgovoren, med tem ko se organu, ki zastopa za stranko preostro stališče, ni ničesar bati, če obdrži pravo pritožnik.
Pravilno bi bilo, da smejo trošarinski organi v dvomljivih slučajih tudi uradoma pošiljati pokušnje v analizo in da plača stroške podjetnik le takrat, če s svojo pritožbo proti odmeri trošarine ni uspel.
Druga nepravilnost je ta, da spori in pritožbe o uporabi tarife ne zadržujejo izterjatve izpodbijane trošarine, da more torej lastnik biaga plačati trošarino po višji tarifni postavki, četudi se proti uporabi te postavke pritoži in da se mu, če s pritožbo uspe, le trošarina povrne.
Poglejmo, kako stvar v praksi izgleda : Gostilničar dobi tri sto litrov dobrega vina, ki ga hoče porabiti za buteljke. Ko prijavi prejem vina, hoče plačati trošarino za navadno vino v sodih po 35 Din za hektoliter, to je 105 Din za sod, diferenco med trošarino za 430 buteljk, ki jih bo s tem vinom napolnil, v znesku 110 Din, hoče plačati šele, ko bo vino v buteljke pretočil. Finančni organ prejetega vina noče priznati za navadno vino, ampak trdi, da je to vino smatrati za fino vino, od katerega znaša trošarina po 800 Din za hi, in zahteva torej, da plača gostilničar trošarino v znesku 2400 Din, sicer se mu vino zapleni Gostilničar plača trošarino, a se pritoži in pošlje vino v analizo. Tu se ugotovi, da finančni organ ni imel prav, ker je vino smatrati za navadno vino, za katero znaša trošarina le po 35 Din za hektoliter in bi moral gostilničar plačati od tega vina, dokler ga ne pretoči v steklenice, le 105 dinarjev trošarine.
Gostilničarju se preplačana trošarina po nekaj mesecih sicer povrne, toda kdo mu bo povrnil večmesečne obresti od preplačila 229,5 Din ? Nikdo!
Pravilno bi bilo, da se v slučaju spora plača nesporna trošarina, med tem, ko se pobere razlika šele, če se z analizo ugotovi, da pripada višja trošarina. Seveda se v tem primeru
blago ne bo smelo dati v promet, dokler spor ni rešen, vendar bo ta škoda veliko manjša nego znašajo obresti od preplačila, ki se šele po več mesecih povrne.
Zvezno poročilo.
Na hotelirskem velesejmu v Pragi je na pozdravni govor v imenu jugoslovanskih delegatov gosp, Milen Martlnović, hotelir v Celju, izrazil v vznesenih besedah zahvalo za prisrčen sprejem ter posebno poudarjal in priporočal solidarnost, katera naj bi obstojala med tovariši hotelirji in gostilničarji obeh narodov, kajii hotelirske zadruge v Češkoslovaški so dosegle že vrhunec njihove kulture, česar pri nas še dolgo ne bomo mogli doseči, upamo pa, da bomo z vztrajnim delom in marljivostjo, in kar je glavno, z vzajemnostjo tudi dosegli isto, kar si najbolj želimo.
Vsak začelek je težaven, tudi začetek jugoslovanskih gostilničarskih zadrug ni na rož’cah postlan, ker se še marsikateri gostilničar ne zaveda svojih dolžnosti kakor tudi ne pravic; zatira se gostilničarski sian od vseh strani ter se takorekoč direktno podpirajo gostilne čez ulico in vinotoči pod vejo, kateri povzročajo največjo škodo gostilničarskemu stanu.
Ker so bili naši delegati res sprejeti kot domačini od čehoslovaških delegatov, je poslala Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju gospodu Alojziju Junger, hotelirju Zlatne Prage, kot predsedniku Čeho-slovaškega Saveza v Pragi, nastopno zahvalno pismo :
Blagorodni gospod
Alojz junger
hotelir Zlatna Praga v Pragči-Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju, si dovoljuje tem polom za Vašo bratsko gostoljubnost in prisrčni sprejem naših delegatov o priliki poseta hotelirske razstave v Pragi, izreči najiskrenejšo zahvalo, Tudi mi hočemo stremiti za idejami, gostilničarski sian povzdigniti v Jugoslaviji, da pride enkrat v poštev
svetovnega imena, kot je Vaš, česar žalibog do danes vsled razcepljenosti naroda ni bilo mogoče doseči.
Priporočamo se Vam nas z zgledi in nasveti blagohotno podpirati, za katere Vam bomo vedno hvaležni ter Vam izrekamo vnaprej najprisrcnejšo zahvalo in bilježimo z bratskim pozdravom.
Na svidenje in Nazdar!
Za Zvezo gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju : Načelnik j osip Božič s. r.
Za Zadrugo hotelirjev in gostilničarjev v Celju:
Načelnik Bernardi Drago.
Gg. Martinoviču in jos. Majdiču iz Celja se pa na tem mestu najtopleje zahvaljujemo, da sta se udeležila slavnostne razstave v Pragi ter pokazala, da tudi slovenski gostilničarji stremimo za napredkom.
Zahvaljujemo se njima še posebej, ker sta se udeležila omenjene slavnosti na lastne stroške, čeravno v teh težkih časih.
Zveza gostilničarjev v Celju je napravila od zadnjega obč. zbora naslednje uloge na različne oblasti: Trgovski in obrtni zbornici: pritožbo radi vinotoča pod vejo in v zaprtih steklenicah. — Ministrstvu trgovine in obrti: prošnjo, da okrajna glavarstva obveščajo zadruge o podelitvah vinotoča pod vejo. — Ministrstvu za trgovino in industrijo, ministrstvu financ v Beogradu in upravnemu sodišču v Celju: pritožbo neupravičenega naknadnega pobiranja 3000/D doklade na vino in vinski mošt kakor tudi na pivo, žganje in likerje mestne občine celjske. — Delegaciji ministrstva financ v Ljubljani: resolucijo, sprejeto na občnem zboru, radi upostavitve trošarine na prejšnje stanje. — Pokrajinski upravi v Ljubljani: pritožbo, da prekliče okrožnico, izdano občinskim predstojništvom radi zvišanja doklad ria alkoholne pijače in še več drugih.
Čeravno bodo te vloge, ena ali druga, glas vpijočega v puščavi, vendar se ne smemo ustrašiti in delati tako dolgo, da se nas bo uslišalo, radi tega je pa nujno potrebno, da
pristopijo tudi tiste zadruge k Zvezi, kaiere še danes niso včlanjene, ker sloga jači, nesloga tlači. Gospodje, zapomnite si to! Zvezi ni dolžnost posameznega nevčlanjenega člana braniti in zagovarjati.
Zadružna poročila.
Zapisnik občaega zbora Zadruge gostilničarjev, krčmarjev itd. v Slov. Bistrici dne 20. marca 1923. Navzoči: predsednik Ivan Kos, podpredsednik Anton Avguštin, odbornik Josip Katz in 44 članov. -— Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 2. marca 1922. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev dveh računskih pregledovalcev in poročilo o pregledu računov. 6. Določitev članarine za poslovno leio 1923. 7. Razgovor radi bolniške blagajne. 8. Slučajnosti. — Predsednik konštatira sklepčnost in otvori občni zbor, ugotovivši, do je nad eno peiino članov navzočih, katere pozdravlja. Predno preide na dne vni red, se spominja v vznesenih besedah pok. zvestega in neumorno delavnega ustanovitelja zadruge, zadružnega načelnika in odbornika, gospoda Petra Novaka, bivšega gostilničarja v Slov. Bistrici, opisuje njegovo vnemo za procvit zadružništva, osobiio tudi za okrepitev tukajšnje gostilničarske zadruge ter pozove ko-nečno navzoče, da v znak sožalja in nenadomestljive izgube tega delavnega člana vstanejo raz sedežev. Se zgodi. Nato se preide na dnevni red. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 2. marca 1922. Po pre-branju se zapisnik, kateremu se ne prijavijo nobeni pomisleki, soglasno odobruje na znanje vzame. 2. Poro-ročilo predsednikovo. Nato poroča predsednik obširno o svojem delovanju, opisuje zborovanje pri celjski Zvezi zadrug in v Ljubljani, katerih se je v imenu Zadruge udeležil. Poroča o posredovanju v zadevi ureditve policijske ure in otvoritve mero-izkusnega urada v Slov. Bistrici, kar se bo po intervenciji Zveze doseglo. Obrazloži korake v dosego prepovedi točenja vina lastnega pridelka pod vejo in pripomni, da je !e m&lo upanja, da se bo kaj doseglo, ker se v ti zadevi še uraduje po avstrijskih zakonih, kateri dopuščajo taka točenja. Poudarja pa, da bi bilo umestno, če bi se zaprosilo okrajno glavarstvo, da sme zadruga takim točilnicam naložiti
zadružno takso od litra one množine, katere namerava vinorejec iztočiti. Po kratkem razgovoru se soglasno sklene, izposlovati na predlog člana Antona Bergleza naklado 2 kroni od litra. Končno naznani navzočim, da bode Zveza izdajala svoj stanovski strokovni list, katerega bo prejemal tudi vsak član zadruge brezplačno. Poročilo se vzame odobruje na znanje. 3. Poročilo tajnikovo. Tajnikovo poročilo o društvenem delovanju se odobri. 4. Poročilo blagajnikovo. Predsednik poroča o denarnem prometu Zadruge in ugotovi na podlagi blagajniške knjige, da je imela zadruga v poslovnem letu 1922 dohodkov K 14.933-27, izdatkov pa K 6875‘10, kar izkazuje prebitka K SOSS'l?, kateri se je prenesel kot saldo na poslovno leto 1923, Pozove končno navzoče, da izvolijo 2 člana preglednikom računov. 5. Volitev dveh računskih preglednikov in njih poročilo o pregledu računov. Pregledovalcem računov se izvolita soglasno Franc Dolničar, restavrater na Pragerskem in Ivan Katz, gostilničar v Slov. Bistrici. Izročivši njima blagajniške knjige s prilogami, ju povabi predsednik, da takoj račune pregledata in o tem poročata, na kar prekine zborovanje za čas pregledovanja računov. Po končanem pregledu računov otvori predsednik zopet zborovanje in pozove oba pregledovalca da poročata o pregledu in uspehu Pregledovalec Franc Dolničar naznani, da je račune s članom Ivanom Katz pregledal od točke do točke, jih primerjal s priloženimi prilogami ter popolnoma v redu našel. Predlaga, da se računi odobrijo in blagajničarju podeli absoluiorij. Soglasno sprejeto. 6. Določifev članarine za poslovno leto 1923. Na predlog predsednika se soglasno določi članarina za poslovno leto na 25 Din. 7. Sprememba pravil. (Razgovor glede bolniške blagajne). Razgovor o tem predmetu odpade, ker je bila trgovska bolniška blagajna medlem oblastveno razpuščena. 8. Slučajnosti. Na poročilo predsednika se soglasno sklene z ozirom na ponovne prijave točenja vina pod vejo od strani pridelovalcev vina, nastanili po vseh občinah, v katerih okoliših se nahajajo vinogradi, zadružne zaupnike, kaieri naj nadzorujejo take točilnice in skrbijo, da se dovoljen! roki za točenje ne bodo prekoračil!. Imenujejo se naslednji odborniki za občine: Tinje: Franc Kos (Tinje) in Franc Lercher (za Vizole). Kovačavas: Ferd. Vernik v Kovačevasi. Zgor. Ložnico: Marija Skerbiš. Ritosnoj: Ant. Weber v Šentovcu. Zgornjo Polskavo : Franc Uranjek. Vrhlogo: Alojzija Bračič.
Laporje : Ciril Kavčič. Makole : Andrej Jušič in Anton Berglez v Mostečnem. Studenice: Terezija Wirt, Hošnico: Franc Zorman v Zg. Breznicah. Peklo: Josip Bauman, Poljčane : Iv. Orundner v Zg. Poljčanah, Žabljek: Ant. Wutte v Križnem vrhu. Cigonco : Franc Vehovar v Videzu. Lesičjovas: Anton Skarba. Ker ni nadaljnih predlogov, zaključi predsednik občni zbor in se zahvali navzočim za tako številno udeležbo in pazno sodelovanje pri razpravah.
Umski trg.
Po poročilu Trgovskega lisla z dne 12. maja tl., št. 54, miruje vinska kupčija vkljub nizkim cenam. Na Hrvaškem plačujejo vina po Din 2'50 do Din 5'—, vendar vkljub temu ni kupcev. Saj tudi ni čuda, če pomislimo, da vino, kupljeno po tej ceni, stane 6 Din in še več in sicer vsled raznih voženj k železnici, železnica ter končno spravljanje na dom kakor iudi trošarina, občinske doklade i.t. d. — Pri dalmatinskem vinu so stalne cene. Črnega so že veliko razprodali, vendar ga je še precej na razpolago. — Letošnja vinska letina dobro kaže. V Avstriji ni nobene vinske kupčije, ker je dovolj blaga na razpolago. 6—70/0 vino stane 4800 do 5000 K, boijše vrste 6000 do 6500 avstr. K liter. Tudi na Madžarskem je slaba vinska trgovina. Vkljub temu, da je padla madžarska krona, se cene niso veliko zvišale. 9—10% vino stane 70 — 80 K, 11% 100 K, 12% 140—150 madž. kron liter. V okolici Bratislave na Češkoslovaškem prodajajo vino od 4 do 5 ČK liter, vendar je tudi tam kupčija slaba. Nasprotno pa rastejo cene vinu v Italiji, ker je večje popraševanje po njem od strani Švice, Nemčije, Češkoslovaške in deloma iudi Avstrije.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Današnji številki smo priložili u-redbo pokrajinske uprave o pobijanju pijančevanja, katero mora pod izogibom globe imeti vsak gostilničar na vidnem kraju nabito. — Uredništvo.
TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA.
PRIPOROČAJO SE TVRDKE, KATERE INSERIRAJO V NAŠEM LISTU.
Prepričajte se,
da kupite po zelo ugodnih cenah vsakovrstno
sukno, blago za perilo, krojaške potrebščine, izvrstno delane guml-plašce, usnjate suknje, obleke za gospode in dečke i. t. d. pri tvrdki
im Mastnn^
Celje, Bralja Petra cesta štes. la.
Mafakarji in natakarice dobijo popusta. *1^
!ie BS gostilna
v najem oziroma na račun proti kavciji; reflektira se samo na dobre postojanke. Pojasnila daje upravnižtvo Usta (hotel Beli vo!) od 8—12 ure predpoldan ustmeno.
fr
Zlrar in juvefir
Tlnfon Bečnik
Cefje, § favni fr g šf. 4-
(preje Pacchiaffo)
ilk______________
Naznanja se Vam, da kupite
sukno, volno, cefir, platno, hlačevino, mo-drovino ter sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega in direktnega importa najceneje v
VglBtrgpIni HSfeFfiieclu, Cslj?.
Ilustrovani cenik zastonj.
Gostilna
na spodnjem Štajerskem, dobro idoča, na kakem ugodnem prometnem kraju, se vzame v najem takoj ali pa meseca junija. — Ponudbe na upravo lista.
r.^sr.Tr.ss
1" uhVom« ! Delnššlia pivovarna Laško
^^ priporoča	——■   
svoje priznano najboljše izdelke:
Marčno, Dvojno marčno. Eksportni letak in 9>orter
v PARIZU
ustanovljena leta 1828 za požar in leta 1829 za življenje.
Kapital na požar 20.000.000 Fr.
Rezerva 62,000.000 Fr.
Kapital na življenje 10,000.000 Fr. Rezerva 262,000.000 Fr.
Prevzame vsa tozadevna zavarovanja.
Gen. zastopii Ljubljana, Celje, Maribor.
Sprejmejo se spretni akviziterji, Natančneja pojasnila daje Inšpektorat, Celje, Gosposka ulica St. 26. 1 nadstr.
•M* Kupujem po ugodnih cenah -tPI
KOSTANJEVA
DRVA.
Ponudbe z navedbo množine vagonov in cene franko vagon na lesno trgovino
Ernest Mnrinc
Celje, Kapucinska ul. št. 3/1
WMm%w&kwm%wt
WkWtW§iWM&&^MM
- VINA
potrebne poprave ali olepšave vpo-rahljajte: želatino, coignct, tanin, ribji mehur, natrijev bisulfit, cponit, vinsko kislino, kalcijev karbonat. Za barvanje j. anilinskimi, strupa prostimi barvami. Gostilniške prostore desinficirajte z Iysolom, lysolinom, lysoforminom, formalinom, klorovim apnom i. t. d. Vsa ta sredstva dobite vedno najceneje v
drogeriji „SAN1TAS“
CELJE.
Edlnat in natjliolj^at Ivrcllcat '*^8
dalmatinskih vin
J. P. Matkovič, Celje, Glavni trg S.
Cene zmerne. .r... Postrežba točna.
Pivovarna TOMAŽ GOTZ v Mariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo —Bock - pivo
v •»otlčKili in steklenicaH
Pivovarna jUNIORI* v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dvojno marčno
pivo
v sodčkih in steklenicah

črno Herkules-%	pivo
v sodčkih in steklenicah
Glavne zaloge: Celje, Poljčane in Varaždin.
%

^ liti, , fr5'
r®
W-'.\
Kl' vV-; 7

= JSlovo urejena pekarna zz
Frane Lesjak
Celje - Breg, pri kapucinskem samostanu ~priporoča vsakovrstno pecivo najboljše vrsteZZI
m
mn
&
'c~
Z
%
fr
e).
©i
e)
f

Izvrstno haloško staro in novo
Lastni pridelek!
vmo
Lastni pridelek!
prodo K^ItOL WESSEI«YJ, PTUJ, LjutomersRai cesta št, IS
\f\
Kupujem vse vrste prazne steklenice po najvišji ceni.
Priporočam salame, sardine, sardele, sir, pol-ementalski in tra-pistovski, čajno maslo, fino namizno
Karol Loto, Celje
trg. špecerije in delikates „Pri Zuoncu“
in bučno olje, več vrst riža, kavo, žgano in surovo, razne likerje, rum, slivovko m konjak



Z.

^r.A^.3£-srac^JZ3^i7Jas
Prva hrvatska štedionica podružnica Celje
f;
Ustanovljena l. IS^S.
vioge K 2.000,000.000
Prejema vloge na liranilne knjižice in tekoCi račun. - Eskomplira menice in devize. — Prejema v inkaso tu-in inozemske menice in čeke. -- Izdaja 4,/2n/one zastavnice in H'l^hne obveznice, ki so davka proste, pupilarno varne in imajo jamstveno sposobnost. Kupuje in prodaja valute in devize.
Aleksandrova ulica.
CENTRALA V ZAGREBU.
PODHUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Cirkvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Bok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek g. grad,Požega. Rijeka, Scoj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Vei. Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb ilica 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek g. grad, Vinica.
Delniška glavnica
K 200,000.000 -
-> *1
Rezervni zaklad nad
K 135,000.000 -
Izdaja čeke in kreditna pisma in preskrbuje izplačila na temelju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Daje kredite v razni, obliki. Izvršuje vse borzne nalocje točno in kulantno Posreduje pri nakazilih iz Mmerike v tuzemstvo.
flajfinejša žganja:	j
sli'^a^ka^ iropiittrn?©©, ^
in	ksttjak

sc dolbli
4k
v patini vel€*25yrv#vjsxiyM5
Hobert Diehl
CELJE Dol^opoij« št. & CELJE
pristni destilati!
g
rni&mmmsmm


IS
illstimovljBno leta 1910 Oolgoletna garancija!
KAM E H ST
TOVARNA UMETNEGA ^ ŠKRiLJA !N d&FZ X
2.0. Z.	' ”
LA 3KO
-Slovenija
■ c;-,'
Najstarejša tovarna v !!! lugnslnviji !!!
s


1 m: tehta 11 da 13 hg
HUB«
	
Cenejši hahor vsahn drugo kritje
ilsKtoestino c e ima e iv taii
id
tn
»»■Mi
X)
o
n
3
>o
«s
u
O
■ u.
O,
o
c
>u
«j
D.
N
0
cr
re
M
■a
ŠT
ra
13
O
•v
O
“1
p
«**
c
3
O
o;
č/T
x

M
HOTEL „UNION** CELJE
J.*?-•tt^rr-t.1.-.	-rr.vssr. ‘z^rz.
,.^7;caaasaaxtgxss, - - -.il-r-rt-rr:.--	Vir	•-.. •	•;^-—-«--»-?r^- —^-.
Vsem mojim cenjenim gostom naznanjam, da prireja v mojem restavrantu prvovrstna
DUNAJSKA SALONSKA GODBA
na vse nedelje in praznike od 10. do 12. ure dopoldne v mali dvorani
JUTRANJI KONCEiJT.
Ute godba igra vsaki dan v restavraciji od pol 8. do ii. ure zvečer. Ob nedeljah do I. uro ponoči
Ob tej priliki točim znani ležak pivovarne Laško in najboljša sortirana vina iz kleti Florjana Gajšeka v Loki pri Zustnu in Fr Potočnika v Rogaški Slatini.
žMi) restmcijo v Rogaški Slatini
vtem otvoril 14. maja. Za obilen obisk tu in tam ter z zagotovilom, da bodem cenjenim gostom nudi! najboljše iz svoje kuhinje, vabim vljudno
MILAN MAUTINOVIC.
*****

ČELIKU POSOJILNO
Stanje hranilnih vlog Map. fjg||| fflg Q[|l0 JJ DPitliŽllll Stan^ hranilnil1 vl<>g čez K 70,000.000,~	.. —>-9 r	čez K 70t000.000,—
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. januarja 1923 naprej po 5% brez odpovedi, 5 % % do 6% z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.
Izdaja Zveza gostil, zadrug za slovensko Štajersko itd. v Celju — Odgovorni urednik Franc Poderžaj. — Tisk Zvezne tiskarne v CeljU'
Štev. 655/obrt. Pobijanje pijančevanja.
Mba g pobijanju pijančevanja.
Člen 1.
V kakoršnihkoli gostilničarskih in krčmarskih obratih v zmislu § 16. obrtnega reda, najsi se tudi nazivajo kavarne, bufet in slično, kakor tudi na plesih, v varietejih in na javnih veselicah v obče, je prepovedano točiti in prodajati od sobote od 18. (6* ure zvečer) do pondeljka do 11. ure dopoldne žgane opojne pijače, žganje: likerji, rum, konjak i. t. d. izvzemši slučaj, da se dajejo le kot dodatek k čaju.	2
Notoričnemu pijancu je sploh prepovedano dajati alkoholne pijače. Ce se gost opije v takem lokalu ali če se daje v takem lokalu pijača že pijanemu gostu, spada pod kazen lastnik obrata odnosno, poslovodja.
Člen 3.
Od določila člena 1. se dovoli izjema gostilniškim obratom v planinskih kočah ter kolodvorskim restavracijam in kolodvorskim bufetom. V vseh teh obratih se smejo oddajati žgane opojne pijače ob času, omenjenem v čl. 1., le v množini največ eno šestnajstinko litra na osebo, in sicer v kolodvorskih restavracijah in kolodvorskih bufetih le za konsumiranje v gostilniškem lokalu, odnosno izven lokala samo potnikom na postaji stoječih vlakov. Voditelji železniških restavracij so dolžni imeti mineralno vodo v malih steklenicah po dopustni ceni.	glen ^
Gostilničar ne sme gostom odrekati jedi zaradi tega, ker ne uživa alko-holne pijače.	Člen 5.
Osebam pod 16. letom se ne sme v javnih lokalih vobče dajati alkoholne pijače, najsi bi bil v spremstvu odraslih. Mlade osebe pod 16. letom smejo zahajati v gostilne in kavarne samo v spremstvu roditeljev, odraslih sorodnikov in drugih nadzornih oseb, ali pa na potovanju za to, da se nasitijo.
Člen 6.
Prestopki te naredbe se kaznujejo po obrtnem redu.
Člen
7.'
Ta naredbe se mora izobesiti po vseh lokalih, navedenih v čl. 1. in 3., kjer se toči in prodaja alkoholna pijača tako, da je gostje ne morejo prezirati. Kdor ne izobesi te naredbe v svojem lokalu, se kaznuje v smislu čl. 6. te naredbe.
Člen 8.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Po naredbi pokrajinske uprave v Ljubljani, meseca februarja 1923.




*• ■*..
.

i

-

> ■ -	5-r ’ •	' r - ‘ijJ- i			
				>	
				- '	
					
	'V^	f--;y				
					
	: ’				■
	-				
					
		'			
					.
■	■ ' -		‘		
	>				
		'			'



• ;: :■; ■ -. ■ '. ■

'

;


.

-








;

i


v"
■


.



;. •.	' ' ' s -
■

'. • 1 ••
'
?■ '
.
'	
	
	
	
	
	,> ' .:7^'š-
'





: : • ■ ,,

■