Kmet, njegovo veselje io trpljenje. (Konec.) Da pa to z vspehom doseže, mora pridno delati, pa zraven tudi ne sme pozabiti na Boga, na katerega mora v stiskah in nadlogah vse upanje staviti. Vsak umni gospodar in bogaboječi kmet moli in dela. Moli, kakor bi mu bilo koj umreti in dela, kakor bi mislil večno živeti. Vsak kmet mora biti v sedanjih časih tudi omikan in podučen. Pa s tem ne rečem, da bi moral kake višje šole obiskovati, zadostuje, ee v mladosti pridno farno šolo obiskuje. Kdor pa se hoče nemščine uoiti, ta pa naj le gre med Nemce. Dobro in hasnovito je tudi, če kmet slov. podučljive knjige in časnike prebira, tacih imamo že veliko. Zdaj li koncu pa še pomislimo, kaj kmet v jeseni ob času sejatve trpi. Zjutraj zgodaj, ko še v 6asi ni petelin prvokrat zapel, že zapusti svojo posteljo. Opravši svojo jutranjo molitev, že hiti v hleve svojej živini pokladat; le-ta ga že tudi, ker je vajena njegovega zgodDjega prihoda, pričakuje. Ko se je živina do sita navžila slastne krme, že jo napreže ter •hiti z zadovoljnim srcem na svoje delo. Dostikrat se še drugi Ijudje po posteljah stegujejo in valjajo, ko on že zemljo obrača in za kruh skrbi. Opoludne pa skoraj nima toliko časa, da bi se on in živina do sita najedla in že je spet pri svojem delu. In zares so kmečka dela neštevilna skozi vse leto; še ni brž eno opravljeno, ponuja se mu že deaet drugih. Večera se že veseli, ker ve, da v sladkem spanju novih moči zadobi. Vendar pa se prej ne vleže, kakor v6, da je njegova živina z vsem preskrbljena. Potem še se le Bogu priporoči in sladko zaspi. Ob. kako pa se ubogi kmet trese, ko se od vseh krajev na nebu črni oblaki privlečejo ter votel grom doni. V veliki stiski se obrne do svojega, do nebeškega očeta, ter stavi vse upanje na-nj. In res! on se ga usmili, ter pusti meeto toee rahel dež na zemljo padati. Cez nekoliko časa spet preljubo solnce zasije in kmet si oddahne ter se veselo nasmeje. Slovenci toraj, kateri ste večinoma kmetovalci, stavite tudi v tem letu vse avoje upanje v našega najboljega očeta v nebesih in videli boste, da vas ne bo zapustil. Bog Slovenca ne zapusti! Ivanjski.