Leto XVI MAREC 1967 Cena 0,20 N din Reforma nas je utrdila Predsednik del. sveta Lado Zabukovec vodi VII. sejo Ponovimo nekatere uvodne misli, katere je rekel direktor Marinc pred delavskim svetom, predno je ta poslušal poročilo o naši lanskoletni dejavnosti. Zaostreni pogoji gospodarjenja so navedli, da smo delali lansko leto 2 pol milijona dolarjev manj, kot bi jih rabili za normalni potek dela. V sili smo pokrenili vse, da bi bil ta primankljaj čim manj občuten, in se zadolžili. Poslovno leto smo zato pričeli z deviznim primanklja-iem 100 (KO dolarjev. Posledica tega ie, da smo bili primorani naše delo krpati. V to nas je navedla gospodarska reforma, ki se je vedno bolj odražala tudi na domačem tržišču. Trgovine v Jugos’aviji so uvozile za 44 milijonov dolarjev tekstilnih izdelkov. Takšna politika je del vključevanja v mednarodno delitev dela. Soočeni s takim stanjem smo l^orali spremeniti tudi koncept našega dela. Osvojili in delali smo po srednjeročnem planu, v katerem smo opustili vse, kar je za nas predrago. Mnoge odločitve niso bile lahke, vendar nam je bilo delo olajšano, ker je bil kolektiv z vsemi prilikami seznanjen in pri reševanju vprašanj sodeloval. Tovariš Karmilo Marinc je naglasil predvsem, da smo na doma izdelanih strojih »preko noči« osvojili tehnološki postopek za izdelovanje novih izdelkov. Pri tem so vsi delavci našega podjetja sodelovali ali vsaj poročila o poteku del preudarno spremljali. Direktor se je na koncu svojega uvodnega tolmačenja zahvalil članom samoupravnih organov ter vsem, ki na tej seji delavskega sveta niso bili navzoči, za uspešno sodelovanje in jih pozval k nadaljevanju takšnega sodelovanja. Ocena za naše lanskoletno delo je zadovoljiva. Odveč je govoriti le o prilikah, v katerih delamo zaradi gospodarske reforme. Zatrdno vemo, in to velja poudariti, da je osvojena reforma predvsem družbena; reforma naše miselnosti, kamor je pritegnjeno tudi gospodarstvo. Dokončno moramo zavreči našo zastarelo miselnost in delati s tem kar imamo. To je naša stvarnost, v tej stvarnosti je naša prihodnost. Naše delo se nadaljuje in ni nikoli zaključeno. Sprejeti ukrepi nas samo utrjujejo. Morda bomo že prihodnjič zapisali, da smo opustili to ali ono. Prav takšna politika dela pa nakazuje, da se zavedamo naših sposobnosti. SPOSOBNOST, ZAVEST IN TRDNA ODLOČENOST SO GARANT, DA BOMO USPELI, NE KER MORAMO USPETI TEMVEČ ZATO KER HOČEMO USPETI. VSEBINA: Reforma nas je utrdila Bilanca 1966 I. Majhen — Požarna varnost je skrb vseh XIX. Občni zbor sindikalne podružnice Induplati L. Zabukovec — Proizvodnja v januarju 1967 J. Mavko — Prodaja v januarju 1967 Poročila se je B. Zupan - Bilanca o nesrečah pri delu za leto 1966 B. Zupan — Sodelavke, sodelavci B. Zupan - Nesreče pri delu v januarju 1967 — Obiskali smo Toneta, Johana in Vikija F. Rebernik — Tekmovanje trojk F. Rebernik — Rezultati borbenih iger v kegljanju za leto 1966 Vesti V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe Zahvale Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Bilanca 1960 Finančno poročilo Finančni del zaključenega računa za leto 19u6 je tolmačila računovodkinja, tovarišica Francka Marinšek. Njene uvodne besede so bile; Zaključni račun je sestavljen za podjetje kot celoto in zajema podatke za našo obratno menzo in počitniške domove posebej. Z ustanovitvijo stanovanjske enote Induplati so se znižala sredstva sklada skupne porabe, ker se je vrednost stanovanj prenesla na to enoto. Zaradi predpisa o gostinski dejavnosti, pa so bile prenesene tudi stavbe, ki služijo tej dejavnosti, na menzo. Finančni rezultat našega dela je slabši zaradi izvoza in preskrbe s surovinami. Neugodno za nas je tudi razmerje med upniki in dolžniki, če pa upoštevamo, da nas zaradi izvoza v letu 1967 kreditira izvoznik, tudi to ni zaskrbljujoče. Sorazmerno visoka vrednost zalog gotovih izdelkov se nanaša na zaloge konfekcije (šotori in prevleke za izvoz). Sredstva v poslovnem skladu so premajhna in nam ne zadostujejo niti za pokritje 50 ”/o vrednosti naših zalog, zato jih delno po-krivano s krediti in obveznostmi do dobaviteljev. Vrednost osnovnih sredstev se je v primerjavi z letom 1965 povečala v letu 1966 za 46 %>. Pripomniti pa moramo, da je 44 °/o sredstev po vrednosti predstavljalo le 3,4 °/o povečanja. Zaloge so narasle za 14 %. Le 50 % vrednosti zalog pokrivamo iz lastnih sredstev. Plačana realizacija je malenkostno nižja od celotnega dohodka. V sorazmerju so tudi poslovni stroški napram plačani realizaciji. Večja obveznost iz dohodka je prispevek v rezervni sklad, ker veleva predpis, da se morata knjižiti v dobro tega sklada 2 %> od povprečnih obratnih sredstev. Za osebne dohodke smo lansko leto porabili preko 9 957 000 N din (brez upoštevanja neindividualizira-nih OD). V menzi so obračunali 1 148 140 N din plačane realizacije. Ostali dohodki znašajo le nekaj nad 100 000 N din. Tovarišica Marinšek je v nadaljevanju podrobno tolmačila posamezne postavke v bilanci obrata družbene prehrane, kamor sodijo tudi naši počitniški domovi. Razmerje med poslovnim skladom in skladom skupne porabe je 89 :11, kar je ugodnejši rezultat, kakor v matičnem podjetju. Stanovanjsko podjetje ali enota ima v svojem sklopu 57, več ali manj urejenih družinskih stanovanj, in 35 sob za samske prebivalce. Vrednost vseh teh stanovanjskih prostorov znaša 2 810 440 N din. Dohodki od stanarin, ki so se kasirale v višini 55 °/o — leta 1970 100 fl/o — znesejo letno 57 876 N din. Za najemnino garaž je dobila stanovanjska enota Induplati 2 870 N din. Celotni dohodek znaša torej 102 739 N din. Amortizacija v višini 27 915 N din je nosilec naslova poravnal iz dohodkov od stanarine. Z VIDIKA EKONOMIKE NAŠEGA DELA je bilanco tolmačil šef ekonomske službe doktor Franc Je-rovcc. Iz njegovega izvajanja smo slišali, da smo v lanskem letu izpolnili le 4/5 proizvodnega načrta, tako so tkalci stkali le 74 %> planirane vrednosti tkanin, med tem ko so v konfekciji izdelali vrednostno kar 3-krat več kot v letu 1965 in 2-krat toliko, kot so imeli v načrtu za leto 1966. Težave pri delu smo imeli zaradi slabe založenosti s surovinami, o čemer pa je že bilo govora. Število zaposlenih je od leta 1963 stalno v upadanju, čeprav razlike niso ravno velike. Ekonomsko analizo bilance je podal dr. Franc Jerovec Finančni rezultat, katerega smo dosegli v lanskem letu ni zavidljiv. Pri celotnem finančnem rezultatu nam manjka namreč 5,5 milijona N din. Ob ugotovitvi, da smo izdelali lansko leto dražje tkanine (100 '°/o porast vrednosti tekočega metra v zadnjih petih letih), naših nalog nismo izpolnili, ker smo imeli opravka s: — popusti (rabati in skonti) — popusti zaradi kvalitete — popusti zaradi izvoza Ponavljam, je rekel dr. Jerovec, da smo razpolagali s polovico manj sredstvi, kot bi jih rabili. Naša naloga je, da skrbno proučimo vse, kar bi lahko prispevalo k boljšemu delu. Pri tem mislim, je naglasil poročevalec, na pazljivo delo, da bodo izdelki le prvovrstni. Stroški so se povečali kljub skoraj enaki fizični proizvodnji. Pre- visoki so režijski stroški, ki presegajo kalkulirane za 0,3 N din pri tm. Delavski svet je poslušal podrobno analizo stroškov in komentarje, zakaj so nastali in kje so opravičljivi. Zaključimo lahko, da so odstopanja neznatna, kalkulacije v redu, da pa je spričo dejanske proizvodnje režija previsoka. Ekonomičnost našega dela je padla skoro za 9 "/e. Konec leta 1966 smo tako izgubili vse, kar smo z ekonomičnostjo dela pred tem pridobili. Tehnična produktivnost je ostala na isti ravni, vrednostno se je celo povečala. Z rentabilnostnim izračunom pa ugotovimo kar za 28 "U slabši uspeh. Z osebnimi dohodki smo se približali povprečju, v tekstilnih kombinatih v Sloveniji izplačanim osebnim dohodkom. V Induplati smo izplačevali preteklo leto osebne dohodke po pravilniku. V pripravi pa je analitična ocenitev delovnih mest in prehod na delo po cenikih, ki slonijo na norma urah, ki so potrebne za izdelovanje določenega izdelka. Strokovne službe in komisije organov samoupravljanja pa pripravljajo skupno tudi ustrezna merila za cenitev kvalitete tkanine in izdelka ter za merjenje učinka na režijskih delovnih mestih. Predvideno je, da bomo te spremembe, če jih lahko tako imenujem, uveljavili v letošnjem letu. V našem podjetju smo izplačali lansko leto povprečno 615,81 N din, oziroma 652,58 N din, če upoštevamo vse izplačane osebne dohodke. Pri navedbi višine povprečnih osebnih dohodkov je prav, če zapišemo še, da so se naši osebni dohodki zvišali v primerjavi z letom 1965 za 28,8 %>. Porast osebnih dohodkov je največji v tkalnici in pripravljalnici, za en odstotek manjši, kakor v upravi, pa je v konfekciji. Delavci v tem obratu niso prejeli sorazmerno večjega osebnega dohodka, ker je zaposlenih mncgo novincev, ki s svojim delom (produktivnostjo) še niso enakovredni v spretnosti starejših. RAZPRAVA PRED POTRDITVIJO zaključnega računa je bila zelo zanimiva. Člani delavskega sveta so se bolj, kot vsakič doslej zanimali za stvari, ki naj pripomorejo k boljšemu gospodarjenju. Zelo zavzeto so zahtevali pojasnila o subjektivnih napakah, storjenih pri vsakdanjem delu. Želeli so pojasnila trži"čne službe, zakaj upada obseg prodaje v nekaterih predelih Jugoslavije. Zanimali so se o zalogi in ukrepih, ki naj to vprašanje ublažijo. Tovariš Miro Šimic je naglasil, da še vedno nismo uveljavili sklepa, na podlagi katerega bi bili mojstri in podmojstri povabljeni na strokovni tečaj, kjer bi dobili poduk, kako je treba dela*i s sintetiko. Doslej, je rekel S rnic, zvemo za napake in za pravilno delo, ko smo poklicani na zagovor. Stane Pislak je kritično obravnaval kvaliteto in količino materiala, katerega imajo v konfekciji na voljo za izdelovanje gotovih izdelkov. Franc Jeraj, Kristjan Drašček, Franc Slejc in drugi so zahtevali pojasnila ° koeficientu obračanja sredstev, o stroških, ki smo jih imeli zaradi visoke vrednosti zaloge gotovih izdelkov, o kvaliteti surovine, o devizah, ki jih rabimo za nakup surovin v letošnjem letu in drugem. Nekatera vprašanja so bila zastavljena celo večkrat, kar dokazuje zrelost in sposobnost članov delavskega sveta, da sodelujejo pri uprav-ijanju podjetja. Člane delavskega sveta in njihove goste je pozdravil tudi načelnik za finance in gospodarstvo pri Občinski skupščini Domžale tovariš Slavko Matičič. Med drugim je rekel tovariš Matičič, da so v Domžalah pričakovali slabši uspeh, kakor ga izkazuje končno poročilo. To je treba pohvaliti, je rekel, in pozdraviti vse ukrepe, ki so vam omogočili doseči takšne rezultate. Pohvalno se je Slavko Matičič izrazil tudi o poteku razprave, kjer je bilo govora predvsem o lastnih napakah in težavah. Predstavnik občinske skupščine je del svoje diskusije uporabil tudi za mnenje o volitvah, kamor bomo dolžni predlagati in izvoliti nove odbornike za zbor delovnih skupnosti. Trdnejša povezava bo omogočila hitrejše reševanje vprašanj, ki zadevajo naše občinsko predstavništvo in kolektiv Induplati. »Želim vam nadalje veliko uspehov pri izvrševanju vaših nalog in znova pozdravljam delavski svet in s tem celotni kolektiv,« je zaključil tovariš Matičič. Na koncu se je za uspešno sodelovanje in pomoč zahvalil delavskemu svetu tudi predsednik TVD Partizana Jarše tovariš Albin Zi-bcrt. Na postavljena vprašanja so v diskusiji odgovarjali direktor Marinc, ing. Bergant, šef tehnične službe, dr. Franc Jerovec, šef ekonomske službe, Francka Marinšek, računovodkinja, Janko Ukmar, ob-ratovodja konfekcije, ing. Avgust Orehek, šef tržiščne službe in drugi. Predsednik delavskega sveta Induplati tovariš Lado Zabukovec je po končani razpravi predlagal čla- nom delavskega sveta, da glasujejo za bilanco, kakor jo je ustrezna služba v podjetju predložila. Delavski svet je predloženo bilanco potrdil. Rad bi napisal še mnenje, katerega sem slišal med odmorom v neformalnem pomenku. Potrditev bilance je res le formalnost. Toda delavski svet je z bilanco sklenil o razporeditvi sredstev, kar je pomembno za delo v letošnjem letu. Vse pripombe in napotki, izraženi v diskusiji, pa nedvomno vplivajo na upravljanje in to je naloga samoupravnih organov. Člani samoupravnih organov so v Induplati vse bolj dorasli svoji nalogi, ki je zahtevna in odgovorna hkrati. Potovanje z avtobusom na Smarjetno je bilo vse prej kot prijetno Požarna varnost je skrb nas vseh V preteklem letu smo imeli v Induplati samo dva začetna požara; Pa še od teh je enega zanetila strela, ko je udarila v naš transformator. Da bi tudi v letošnjem letu ne zabeležili več požarnih nesreč, opozarjam kolektiv na DVAJSET ZAPOVEDI ZA PREPREČITEV POŽARNE NEVARNOSTI na delovnih mestih: 1. Nikoli ne reci: pri nas nima kaj goreti! 2. Ne pozabi, kako boš hitro alarmiral gasilce! 3. Zapomni si, kje visi najbližji gasilni aparat in kako ga boš uporabil. 4. Ne zgubljaj živcev, če začne goreti. Preudarnost rešuje tvoje in druga življenja in imetje. 5. Ne stori nobenega nepremišljenega dejanja. Bodi miren! 6. Poskusi gasiti požar z razpoložljivimi pripomočki, dokler ne Pridejo gasilci. Po potrebi pomiri razburjene ljudi. 7. Prepreči prepih! Zapri okna in vrata, da se dim in ogenj ne razširita v prostore, kjer še ne gori! 8. V zadimljenih prostorih hodi sklonjen ali se plazi. Blizu tal sta zrak in vidljivost boljša. Pred usta in nos si drži po možnosti moker robec! 9. Zapomni si reševanje poti, ki peljejo s tvojega delovnega mesta na prosto. Skrbi, da ne bodo te poti zatrpane z zaboji ali drugim. 10. Zapomni si, da stopnišča, dvigala in skladišča niso varne reševalne poti. 11. Poskrbi ob požaru za tuje osebe, ki so morebiti pri tvojem delovnem mestu. Verjetno je, da ti reševalnih poti ne poznajo. 12. Prepreči beg osebam, ki se jim je vnela obleka. Zavij jih v plašč, odejo ali prt, položi jih na tla in po potrebi povaljaj sem in tja. 13. Bodi zelo previden pri rokovanju z varilnim aparatom ali z ognjem. Odstrani ali vsaj zavaruj vse vnetljive predmete v okolici. 14. Skrbi za red in snago v obratu in v vsej okolici. Tudi s tem preprečuješ možnost požara. 15. Tri četrtine vseh požarov so posledica malomarnosti. Tudi površnost in brezbrižnost sta lahko vzrok požara. 16. Pazi; število požarov zaradi elektrike ali varilnih del narašča. Torej, pozor! 17. Postavi električne ali druge ogrevalne naprave tako, da ne morejo nič zažgati. 18. Ne meči cigaretnih ogorkov na vnetljive predmete! 19. Kadi samo tam, kjer je kaditi dovoljeno. 20. Pomisli, da mnoge vnetljive tekočine oddajajo že pri normalni temperaturi nevidne hlape, ki lahko pri najmanjši iskri povzročijo eksplozijo! Na pomoč! Ivan Majhen 19. občni zbor sindikalne podružnice Induplati Tri ure trajajočega občnega zbora se je udeležilo 90 ®/o delegatov in vsi povabljeni gostje. Devetnajstemu občnemu zboru sindikalne podružnice Induplati je predsedoval doktor Franc Jerovec. Delegati in gostje so se zbrali v petek, 24. februarja ob 15. uri v dvorani Induplati in sprva poslušali poročilo predsednika sindikalne podružnice ing. Franca Verhovca. Inž. Verhovec je uvod svojega poročila posvetil času primernemu vprašanju, kakšno vlogo in katere so naloge sindikata spričo uveljavljenega samoupravnega sistema. Takšna in podobna vprašanja so zelo pogosta in smo jih slišali tudi na tem občnem zboru. Predsednik je dal zelo nedvoumne odgovore. Jasna definicija, da je sindikat politična organizacija delavcev, katere naloga je, da budno spremlja izvajanje zakonitih določb, ki ščitijo delavca, pove vse. Dodamo lahko še naslednjo misel in to, da sindikat ni transmisija samoupravljanja, pač pa politični akter, ki zahteva izvajanje sprejetih določil delavskih svetov in drugih samoupravnih organov. Sindikati se borijo proti tistim, ki kratijo pravice delavcev, je nadaljeval predsednik Verhovec. To definicijo je izluščil iz dileme, na katero stran naj se postavi v kočljivih vprašanjih sindikalna organizacija, ko pride do spora; ali na stran delavca ali na stran sistema. Dosledno izvajanje določil in sklepov edino privede do napredka, tako gospodarskega kakor materialnega. Naloga sindikatov je torej še kako pomembna, vse preradi pa se zatekamo pod okrilje nevednosti in tavamo v nejasnostih, ka‘erim botrujejo razredni nasprotniki in pogosto tudi nejasna poročila v tisku. Franc Verhovec je v nadaljevanju orisal delovanje in akcije podružnice za obdobje dveh let, 1965 in 1966. Izvršni odbor se je v tem času sestal na štirinajstih sejah. Zbor delovne skupnosti kolektiva Induplati ni bil sklican, ker za to ni bilo potrebe niti ni bila izražena takšna želja od kogarkoli. Predno je poročevalec prešel na navajanje del, ki jih je izvedla naša sindikalna podružnica je navzoče znova seznanil z dogodki, ki so vplivali na gospodarski razvoj. V marcu predlanskega leta smo imeli opraviti z zvezno odločbo, ki je narekovala »zmrznjen j e cen«. 2e poleti istega leta smo osvojili načela gospodarske reforme, ki je zelo neugodno vplivala na indus‘rijo, predvsem na tekstilno. Razumeti je, da se lahko določeno zvišanje produktivnosti zahteva od ljudi, ni pa to mogoče od strojev, predvsem če so ti zastarelega tipa. Za nabavo nove strojne opreme pa je zmanjkalo denarja. Denarja, zlasti deviz, ni bilo dovolj niti za nakup potrebnih surovin, katere uvažamo, kakor vsa ostala tekstilna industrija v Evropi. Ing. Verhovec je naglasil, da je sindikat spremljal dogajanja ter dal našemu delavskemu svetu vso potrebno podporo pri akcijah, ki so pripomogla k premostitvi težav, v katerih smo se znašli. Dejavnost sindikata v Induplati je predsednik razdelil v poročilu na štiri skupine: — na sindikalno-politično dejavnost; — na dejavnost humanega značaja; — na športno dejavnost in — na posredovanje prodaje nekaterih dobrin. K prvemu omenimo predloge izvršnega odbora, ki so omogočali samoupravnim organom izvajanje svoje politike ter organiziranje sestankov in proslav. Sindikat je bil akter tudi pri volitvah ter kandidiral svoje najboljše člane v delavski svet enako, kakor v Zbor delovnih skupnosti, pri Občinski skupščini v Domžalah. Pri delih humanega značaja velja ponoviti številko krvodajalcev. Leta 1965 jc bilo 152 prostovoljnih darovalcev krvi, leto dni kasneje pa 146. To so nedvomno pohvale vredni uspehi prav tako, kakor končni rezultat akcije za pomoč Indijcem, ki so nemočni umirali od lakote. Člani sindikata Induplati so zbrali za Indijo poi milijona starih dinarjev prostovoljnega prispevka. Pogosto so predstavniki sindikata v tem obdobju obiskali tudi svoje bolne člane. Gmotno najšibkejši pa so dobili denarno pomoč. Športno in rekreacijsko dejavnost je sindikat prepustil domačemu TVD Partizanu Jarše. Samostojno je nastopil le na smučarskih tekmah in s šahisti na ustreznem tekmovanju. »Sindikat ni trgovina,« je začel zadnji del svojega poročila ing. Verhovec in nadaljeval, da je sindikat le posredoval nakup, oziroma prodajo nekaterih dobrin, ko so za to obstojali izjemno ugodni pogoji ali zahteva širšega kroga članstva. Na koncu se je dosedanji predsednik sindikalne podružnice zahvalil za sodelovanje članom svojega izvršnega odbora in predstavnikom drugih organizacij ter samoupravnim organom in upravi podjetja Induplati, in pozval tiste, ki bodo tokrat izvoljeni v vodstvo sindikalne podružnice, da s tem delom nadaljujejo. Delegati, sedeminosemdeset po številu, so po poročilu razpravljali o nalogah sindikata. Najprej se je tovariš Aron Zornada zanimal, kako je s kulturno dejavnostjo v kolektivu in svoje vprašanje preciziral s tem, da je vprašal, kaj in kako dela naša sindikalna knjižnica. To vprašanje smo zagotovo zanemarili; vzrok temu pa je lokacija knjižnice, ki je v dnevni sobi v Preserjah 89. Ta prostor je bil dalj časa uporabljen kot stanovanjski prostor za priložnostne delavce, to pa je navedlo, da so se izposojevalci knjig odvadili hoditi v knjižnico. Knjižničarka Anica Grošelj je bila tu nemočna. Njo ne zadene nobena krivda za sedanje stanje. Nadalje je bilo načeto vprašanje povečanja prispevka v fond Tovariške pomoči. Oglasili so se zagovorniki predloga in takšni, ki so bili proti njemu. Po zahtevi delovnega predsednika dr. Jerovca so se delegati slednjič odločili za povišanje mesečnega prispevka na 5 N din. Milan Narat je želel pojasnilo, kje se je zataknilo z analitično oceno delovnih mest. Tovariš Narat je tudi zahteval podrobnejše pojasnilo, odkod podatki, da znese povprečni mesečni osebni dohodek v Induplati 650 N din, ko pa imajo tkalke le okoli 500 do 550 N din dohodka. Pojasnilo mu je dal dr. Jerovec in dejal, da velja višina povprečnega osebnega dohodka le za obdobje zadnjih treh mesecev preteklega leta, da pa so v to povprečje res vključene nadure; brez njih pa je povprečje nižje za 20 N din. Tovariš Narat je bil tudi proti predlaganemu kandidatu za Zbor delovnih skupnosti pri ObS Domžale. Menil je, da je v njegovi volilni Delavci iz obrata za vzdrževanje na razgovoru v govorilnici enoti dovolj takih, ki bi prav tako odgovarjali za to odborniško funkcijo. Zelo pohvalno pa se je izrazil ° dejavnosti sedanjega izvršnega odbora, ko se je odločil, da občasno obišče svoje bolne člane. Ta dejavnost je ponesla dober glas o našem kolektivu tudi drugam, kakor to komentirajo. Navzoči delegati so prosili tudi za pojasnilo, kakšno je sodelovanje med sindikalno podružnico in nadrejenim forumom. Obljubljeno tesnejše sodelovanje je izostalo. Drugi delegati so izrazili željo, da bi v domačem glasilu kolektiva ne pisali o povprečnih osebnih dohodkih, ampak o najnižjem in najvišjem osebnem dohodku; priporočali so tudi, da bi ločili povprečni °sebni dohodek proizvodnih delavcev in tistih delavcev v režiji. Nekega delegata je zanimalo, kaj lahko sindikat pomaga pri zboljšanju osebnega dohodka spričo dejstva, da denarja ni. V odgovor mu je bilo Povedano, da nas gospodarska reforma sili v gospodarnost. Delati moramo s tem, kar imamo. Boljše in cenejše delo sta odraz gospodarnosti, ta pa zagotavlja tudi boljše osebne dohodke. Albin 2ibert, predsednik TVD Partizan Jarše je pojasnil, kako je z avtobusom. Takšno vprašanje mu je zastavila ena od delegatk. Tovariš Zibert je izkoristil to priliko tudi za to, da je vodstvu naše sindikalne Podružnice, in s tem vsemu članstvu, zahvali za uspešno sodelovanje. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Rajko Radmelič, predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Domžale. Poleg pozdrava se je večkrat oglasil v diskusiji in odgovarjal na vprašanja. Pred koncem je delegate in goste delovni predsednik v kratkih, poljudnih besedah seznanil z gospodarskim stanjem podjetja In-duplati in se podrobneje dotaknil le izračuna dohodka in osebnega dohodka. Vse kar je s tem povezano, je izdelano na osnovi zakonov in Predpisov in je bil o tem delavski SVet podrobneje seznanjen. Preurejen oplemenitilni stroj Po razpravi je Danica Bleje, predsednik sedanjega nadzornega odbora sindikalne podružnice, predlagala razrešnico sedanjemu izvršnemu odboru in da naj delegati izvolijo novega. V svojem poročilu je omenila, da niso podani predlogi, ki bi jih veljalo na občnem zboru sprejeti. Na posebno vprašanje je izrazila tovarišica Slavka Režek željo delavk v konfekciji, da bi za te izdelali delovne obleke iz lažje tkanine, ker je sedanja primerna le za delavce-težake in za delavce v kovinskih oddelkih. Delegati so zaključno izvolili nov izvršni odbor podružnice in nov nadzorni odbor. O izidu volitev, ki so bile tajne, bomo v Konoplanu poročali prihodnjič, ko nam bo znano tudi, kdo je novi predsednik naše sindikalne podružnice. Pripis Nihče od delegatov, ki so zastopali članstvo (včlanjeni so 100 % vsi delavci v Induplati) ni imel potrebe, da bi se zahvalil sedanjemu vodstvu za njegovo delo. Lastim si pravico, da to storim sam. Prepričan sem, da se z menoj strinjate. Otmar Lipovšek PROIZVODNJA V JANUARJU 1967 Optimistične napovedi o proizvodnji v letu 1987 so se, saj kar zadeva oskrbo s surovinami, izkazale kot nepravilne. Za precej povečan plan proizvodnje tkanin je bilo pričakovati tudi ustrezno povečan dotok surovin, to je preje za tkalnico. Zal temu ni bilo tako in se je kronično pomanjkanje preje, iz zadnjih mesecev lanskega leta, zavlekla tudi v januar 1967. Slabemu doseganju planskih nalog v tkalnici, oplemeni-tilnici in konfekciji botruje predvsem prej omenjeno pomanjkanje preje, oziroma tkanin. Posamezni obrati so svojo plansko nalogo izpolnili sledeče: Plan Indeks januar januar 1967 1966 Predilnica 120.8 «/o 94.3 % Tkalnica 78.8 %> 108 °/o Oplemenitilnica 78.6 «/o 96.3 «/o Tiskarna — tm — 95.2 »/o bm — 78 «/o Konfekcija 75.4 »/o 256 % H gornjim rezultatom pripominjam, da je v zadnjem času vstopilo v tkalnico in konfekcijo precej novih delavk, nekaj pa jih je v teh obratih na prekvalifikaciji (iz predilnice). Ti ljudje v januarju še niso mogli bistveno vplivati na povečanje proizvodnje. Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi s prejšnjim mesecem izboljšala predvsem v tkalnici; v predilnici pa so z ozirom na to, da podelavajo zadnje zaloge lanu, dosegli nekoliko slabšo kvaliteto. PRODAJA V JANUARJU 1967 S prodajo v januarju smo lahko zadovoljni, ker je v primerjavi z lanskim letom občutno narasla. Vzrok za to najdemo v nezaloženosti trgovin z našimi izdelki, v ponudbi novega asortimenta namiznih garnitur; zaradi potrebe po tehničnih tkaninah, katere izdelujemo in končno zaradi ugodnejših kupnih pogojev, ki smo jih ponudili trgovcem. Ugodnejši pogoji trgovsko mrežo bolje stimulirajo, zato je naraslo zanimanje za prodajo naših izdelkov. Prodajni plan smo dosegli 95%. Veliko obiskovalcev sejma Moda 67 nas je v januarju obiskalo na stojnici, mnogi pa tudi v podjetju. Pretežna večina je tudi kupila, kar je končno smoter razstave in medsebojnih dogovorov. Na Gospodarskem razstavišču smo, kot že omenjeno, imeli svojo razstavno kojo, na sporedni modni reviji pa smo obiskovalcem demonstrirali tri obleke, krojene iz naših tkanin. Makulatumih izdelkov smo naredili v januarju 5 675 m2, kar je precej manj kot pred tem a še vedno preveč. IZVOZ V januarju smo izvozili za 79 940 USA $ naših izdelkov. Mesečni plan izvoza smo tako presegli za 104.1 %. .J r POROČILA SE JE; Breda Andrcjka, tkalka, poročena DEBEVEC Bilanca o nesrečah pri delu za leto 1966 Nezgode na 1000 zaposlenih po letih v letu 1960 1961 1962 1963 V SFRJ 55 54 53 52 V »Induplati« — 57 89 88 PODLEHT ~3~> 1964 1965 1966 51 46 — 82 85 59 PRŠA TREBUH Q>1 ZAPESTJE PRS\ < 5 NOGE < 7 STOPALO j FnAMJJASOHD IZPAD DELOV. UR IZPAD i/ A/ chn \S28\272\ 2b\teB\ <6Q\786\tH2.\7*2. \ SO* I 768 16881380 \34Q0\ f700\ iUo | SZO(\ IOOo\500^2BOO\L600\/550\5000\RSOC\Z6dd\ Če seštejemo po mesecih vse izgube, dobimo vsoto 355,50 N din, ki je samo denar, kateri je bil izdan kot direktni strošek zaradi nesreč pri delu. To je za nadomestila OD in dajatve socialnemu zavarovanju. Znanstveno ugotovljeno pa je, da so indirektni stroški tudi do 4 x večji od direktnih. Če vzamemo za naše podjetje samo 2 x večje stroške, dobimo številko 7 100 000 S din izgube zaradi nesreč pri delu v letu 1966. V tabeli primerjamo še nezgode na 1000 zaposlenih v tekstilni industriji v SFRJ in v našem podjetju. Vidimo da je trend v upadanju števila nezgod, vendar nas to ne sme zavajati, kajti na drugi strani pa raste število poklicnih bolezni, kar stane našo skupnost tudi težke denarje. Vendar moramo to razpredelnico gledati z nekim pojasnilom; namreč, v drugih republikah ne prijavljajo vseh nesreč pri delu točno, zato jih veliko ostane neprijavljenih, tako je tudi zvezno povprečje nižje, kot v našem podjetju. To pojasnjuje tudi primerjava povprečno izgubljenih dni za eno nesrečo. Tako traja odsotnost z dela zaradi nezgode v podjetju povprečno 12,5 dni, v jugoslovanskem povprečju pa 24 dni. Sodelavke, sodelavci! Redni pojav v podjetju je, da ponesrečenci, ki so imeli lažjo ali težjo nezgodo pri delu v podjetju ali na poti na delo in na poti domov, ne prijavijo nezgode takoj mojstru in kasneje, ko jim je nudena prva pomoč, še pri varnostnem tehniku. Zato poudarjam in pojasnjujem znova: Prijavite vsako najmanjšo nezgodo svojemu predpostavljenemu. Kasneje, po prejeti prvi pomoči pa se javite še v pisarni obrata za vzdrževanje. Upoštevanje teh navodil je v korist le vsakemu posamezniku in nikomur drugemu, kajti s pravilno prijavo si pridobi ponesrečeni pravico do 100 °/o nadomestila OD za čas bolovanja. Pojasnite in povejte to še svojim bližnjim sodelavcem. NESREČE pri delu v mesecu januarju 1967 V podjetju je bilo v januarju 5 nezgod. Dve od teh sta se pripetili na poti v službo, ostale tri pa so bile pri delu v tovarni. Zaradi teh nezgod in treh v letu 1966, ki imajo za posledico bolniški stalež še v januarju, je bilo izgubljenih 126 delovnih dni. Po obratih so se nezgode pripetile takole: Predilnica Frančiška Stopar (36), predi ca. Pri delu na razstezalnem stroju je dobila omedlevico, zato se je naslonila z levo roko na grabljice in se vbodla s šivankami v zapestje leve roke (4 dni). Antonija Prosenc (42), mokra pre-dica. Na vreteno se je navila nit, zato je ustavila krilce, takrat pa jo je voz stroja pritisnil na sredinec leve roke (11 dni). Tkalnica Zora Mikac (23), tkalka. Ko je parala napako pri stkanem blagu je po končanem delu s sodelavko potegnila osnovni valj nazaj, pri tem pa ji je utež padla na prste desne noge (17 dni). Pripravljalnica Elizabeta Sare (26), snovalka. Na tovarniškem dvoričšu ji je zaradi poledice spodrsnilo. Udarila se je na desno nogo (24 dni). Oplemenitilnica Alojz Lebeničnik (54), delavec v oplemenitilnici. Zaradi ledene ceste ga je spodneslo in je padel s kolesom, ter se udaril na koleno desne noge (11 dni). Jarše, dne 8. 2. 1967 Obiskali smo Toneta, Johana in Vikija Člani Izvršnega odbora naše sindikalne podružnice so se na svoji zadnji seji dogovorili, da bodo predstavniki IO obiskovali dva svoja člana, ki sta že dalj časa v bolniškem staležu, in sedaj že šest let upokojenega Janeza Konciljo. Prvega februarja sem bil spremljevalec ing. Verhovcu, predsedniku sindikalne podružnice Induplati in Miri Kavčičevi. S tičkom smo se odpeljali proti Kamniku in Zdušam. Pol kilometra za cerkvijo v Mekinjah smo poizvedovali za dom Toneta Plahutnika. Avto smo pustili na cesti ter se peš podali proti hiši številka 3, kjer stanuje naš sodelavec Tone. Veselo presenečen nas je tovariš Plahutnik povabil v kuhinjo, kjer smo se z njim zadržali v krajšem Pogovoru. Pripovedoval je o nevšečnostih, katere je imel z nogo, ki si j° je zlomil na smučarskem tekmovanju leta 1962. Od tedaj je moral Tone Plahutnik s hčerkico Marjetko večkrat na operacijo, pa tudi delal je že vmes nekaj časa. Zagotovo pa mu je sedaj že mnogo bolje in verjetno bo prav kmalu znova pričel delati v tovarni, na starem delovnem mestu. Ob odhodu smo mu zaželeli skorajšnje svidenje v podjetju ter bili v zadregi, da tega skromnega sodelavca, ki se je precej mesecev prebijal s 160 N din boleznine, nismo že prej obiskali. V Topolah pri Mengšu smo poiskali dom Janeza Koncilje. Po »točnih« napotilih smo sprva zavili v napačno smer ter s pomočjo ostrega vida našega predsednika takoj zatem našli iskano hišo. Na naše trkanje se ni nihče oglasil, zato smo vstopili in sledili glasu, ki nas je vabil, da naj vstopimo. Naš znanec in nekdanji sodelavec Janez Koncilija je priklenjen na posteljo oziroma na invalidski voziček, brez katerega ne more nikamor. Vesel našega obiska je Johan pripovedoval svojo zgodbo. Da bi malo pozabili na operacije, po katerih je bil vsakič ob eno nogo, smo naš razgovor usmerili na obujanje starih spominov. Pri slovesu nam je naročil in prosil za sporočilo najlepših pozdravov za vse delavce v Induplati ter nam zaželel uspešno izpolnjevanje nalog. Hčerka tovariša Koncilje nam je med tem prinesla tudi njegovo posebno sporočilo, s katerim se znova zahvaljuje za obisk in darilo, katerega smo mu izročili po sklepu sindikata. V Begunjah na Gorenjskem je začasno na zdravljenju naš sodelavec in predsednik Mladinske organizacije Viki Pogačar. Sobo, v kateri je nastanjen, smo zlahka našli, z Vikijem pa smo se srečali malo kasneje, ker je bil ob času našega obiska še vedno na delu, čeprav je Janez Koncilija redni delovni čas že potekel. Ko smo si ob snidenju srčno stisnili roke, se nam je pridružil na krajši sprehod po parku in muzeju. Med pogovorom se je zelo dobrohotno izrazil predvsem o tovarišu Deržiču, ki mu je predlagal temeljitejše zdravljenje. Kako dolgo se bo še zadržal v Begunjah, mu ni znano, prepričani pa smo, da bo kmalu zopet med nami, ter nadaljeval odgovorno delo, katero so mu zaupali mladinci in mladinke iz našega kolektiva. Na poti domov smo si bili edini, da je treba občasno obiskati naše sodelavce, ki so primorani biti doma ali v bolnicah na zdravljenju. Tovariški pomenek in stisk roke pomenita običajno zelo veliko. Navadno dosti več, kakor si to zdravi in za delo sposobni zamišljamo. Sonce se je skrilo za gore, ko smo zadovoljni z opravljeno nalogo končali našo pot. Rekli smo si le na svidenje, kar naj velja tudi za Toneta Plahutnika in Vikija Pogačarja. Tovariša Koncilija pa bomo še obiskali, to smo mu obljubili in to nam veleva tovariški čut, ki nas še vedno veže do nekdanjega sodelavca in do sočloveka. Otmar Viki Pogačar Tekmovanje trojk Med kegljači Papirnice Količevo januarja 1967, povratno srečanje pa in Partizanom Jarše so se pomerile je bilo 10. februarja 1967. po 2 trojki v kegljanju na 150 lučajev mešano. Prvi nastop je bil 26. Rezultati so sledeči: Papirnica Količevo Partizan Jarše 26. januar 1967 kegljev kegljev 1. trojka Sonc . . . . 545 Andromako . .550 Petkovič . . 585 Šuštar . .605 Majhenič . . 536 Perič . . 570 skupaj 1666 1725 2. trojka Volčini . . . 564 Mišvelj . . 566 Vavpetič V. . 598 Zabukovec . . 521 Lukman . . 566 Pogačar . . 500 skupaj 1728 1587 10. februar 1967 1. trojka Majhenič . . 601 Zabukovec . . 521 Volčini . . . 614 Pogačar . . 481 Sonc .... 547 Šenk . . 529 skupaj 1762 1531 2. trojka Petkovič . . 576 Šuštar . . 558 Vavpetič V. . 633 Pirc . . 495 Vavpetič A. . 572 Andromako . . 532 skupaj 1775 1585 V skupnem, to je v obeh srečanjih gli 503 keglje v svojo korist. Sličnih so kegljači Papirnice Količevo dose- srečanj si kegljači še želijo. Vsako leto prireja Kegljaška tekmovalna skupnost Ljubljana, tekmovanje v borbenih igrah. Kegljaška sekcija TVD-Partizana, Jarše je je nastopilo v letu 1966 skupno 10 moštev. V borbenih igrah nastopa vedno po 10 kegljačev. razporejena v III. skupino v kateri Rezultati tekmovanja so sledeči: Kegljaški klub Tekem Podrtih kegljev u domači Razlika Točk 1. Harfa 18 8936 8529 + 407 28 2. Tenkist 18 8665 8227 + 438 26 3. SAP 18 9817 9136 + 681 24 4. Hidro 18 9336 9081 + 275 22 5. Invalid 18 8773 8609 + 164 20 6. Obnova 18 8734 8621 + 113 18 7. Medvode 18 9283 8552 — 269 16 8. Partizan Jarše 18 8712 9023 — 311 14 9. Iskra aparati 18 7585 8279 — 695 8 10. Slovin 18 8501 9326 — 825 4 Za leto 1967 so že razpisane tekme in so se začele v februarju. DS — 14. februarja 1967 (seja ob priliki sprejema bilance 1966) C’ani delavskega sveta Induplati so odobrili 15 000 N din za financiranje proslave in pogostitve ob priliki 8. marca — dneva žena. Proslava bo kot običajno v naši dvorani in v prostorih menze v Jaršah. Mnenja in stališča iz razprave članov delavskega sveta, ko so razpravljali o predloženi bilanci za leto 1966, bo zbrala in uredila posebna komisija. Člani te komisije so tovariši Lado Zabukovec, Janko Ukmar, Stane Pislak in Jože Klešnik. Delavski svet je potrdil predlog normativa za kvaliteto dela. Tak predlog oziroma normativ je že v veljavi v tkalnici in deloma v nekaterih oddelkih predilnice. Sedanji predlog je izdelan za vso predilnico. Normativ velja poizkusno za 3 mesece. V tem času je treba popraviti morebitne nepravilnosti. Obvestila iz kadrovske službe Vstopi: 1. Anton Hribar, delavec v tkalnici, vstopil 16. 2. 1967. Izstopi: 1. Ivanka Šunkar, delavka v konfekciji, upokojena z 31. 1. 1967, 2. Ana Velepec, mokra predica, izstopila 16. 2. 1967, 3. Francka Šarec, previjalka, izstopila 15. 2. 1967, 4. Štefka Novak, tkalka, izstopila 18. 2. 1967. Po kratki in težki bolezni je v torek 31. januarja letos preminul moj dobri mož FRANC KERC Sodelavkam obeh izmen v predilnici se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in za denarno pomoč, katero sem prejela. Hvaležna sem vsem in za vse, kar ste mi v tej težki uri dobrega storili. Žalujoča žena Olga Kerč Vir, februarja 1967 Ob smrti najinega dobrega in skrbnega moža in očeta PETRA PAVLIJA se zahvaljujevi sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice za cvetje, ki ste ga položili na pokojnikov mrtvaški oder, in za izraze sožalja. Vsem prav iskrena hvala. Žalujoči žena Tončka in hčerka Marija Vir, v februarju 1967 Ob boleči izgubi najine drage hčerkice JERNEJE TURK se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama izrazili sožalje in prinesli Jerneji rože v zadnji pozdrav. Posebna zahvala naši sindikalni organizaciji in vsem, ki ste najinega nebogljenčka spremljali do groba, ki smo ji ga izkopali na pokopališču v Radomljah. Vsem hvala. Žalujoča mamica Mira in očka Toni Preserje, februarja 1967