Tiftk r>*ga in prainikof. ^^ 1I. iktator Stalin pograbil Besarabijo in Bukovino! Rumunija se uklonila ultimatu iz Moskve, za-eno pa je poslala armado dva milijona mož f Transilvanijo. Rusija zahteva tudi Kon-itanco, važno rumunsko luko ob Črnem morju in kontrolo nad drugimi pristanišči LONDON, 28. jun. — Rumun-i zunanji minister Ion Gigurtu (ttiKniral v krizi, katero je sovjetska Rusija * sada ji mora Rumunija oditi Bessrabijo in Bukovino, C^i poročilo časopisne agen-Ifcuter i* Bukarešte. Kon-itin Argetoianu je nasledil tuj«- 4 BUKAREŠTA, RUMUNUA, j00. — RumunsKa vlada se ginoti uklonila Stalinovemu I tu glede odstopa velikega svojega ozemlja sovjetski ji. Besarabija in severni del vine prideta pod sovjetsko i. Rumunija je sinoči po-armado 2,000,000 vojakov Transilvanijo iz bojazni, da bo Optika zahtevala vrnitev te pro- Rutiija zahteva tudi Konstan-, važno rumunsko luko ob Cr-morju, in kontrolo nad tre-i drugimi pristanišči. Ta so Galati. Hrailia in Tulcea. Sov jet-pkc bojne ladje so že odptnle Konstanti. Bukarešta, Rumunija, 27. jyn. -Poročilo iz Cernautija se gla-i, da so se štiri sovjetska leta- • pojavila v zraku. Eno je bi-i sestreljeno, ostala pa so vr-fto več bomb na vasico v bli- |£si. A Poročilo o sovjetski invaziji romunskega ozračja je sledilo prejšnjemu, da je okrog sto ru-skih letal izvedlo ogledni&ke polete nad Besarabijo in o spopadih med rumunskimi in ruskimi četami v več krajih ob reki Dniestri, kjer je meja med Ru-Bunijo in Rusijo. Avtoritete v Buuresti niso doslej ne zuni-kale in ne potrdile poročil o obmejnih spopadih. (Sovjetski uradniki tudi molče o obmejnih incidentih.) Besarabijo, rumunsko provinci je vladal ruski car pred sve lovno vojno. Po vojni se je Be •"rablja pridružila Rumuniji, sovjetaku Rusija jo Se ved-»csmairii za svojo posest^__/ Rumunske letalske družbe so •upendirale potniški in trgovinski promet, ko so bilo obvezne «, sovjetski invaziji ru-■unakcjra ozračja, med Bukare-< «niautijem, Jassyjem, Ce-jjtia-AII«. in drugimi mesti v ■ftarabiji. Novi sovjetski poslanik Lav-!*,,t,J<'v ni bil uradno spre- # \ liukan-sti, On je bil prej Manik v Bolgariji. Dasl je jMteval takojšen sestanek s rumunske vlade, slednji fte ■»*> določili datuma. • Da ne vrr vse gladko glede "»rmiranja nove totalitarne i*l,k<*' naj bi tesno povejo Humunijo z osiscem *"'»».. kaže nainanilo Jona *'khaj|Horočiht o prihajajoči revoluciji lu viok», katero nih poseščin in strategičnih točk morejo orientirati. — • wtv„h me^jo CudsM ,U(. njl ler vzdrževanje Monroeieve «o grupe, ki naglašajo jx»tretK) '»ivan, [UUI,,1 ,wl ter vsurzevanje Monroejeve , * ,)rjiolr Veliki Hrl-' tuacijo, MehiAko silo na kop- doktrine. To nalogo bo stranka intervi ntije v pri og voiiki »n , j tvorilo veeie irruoe kla-17vcdlu če ii bu liudstvo nove- taniji, in druge, ki so proti vrne- »<« m tvorijo \«oe grupe sia-izvedia, ce ji uo ijuusivo pove evronski konflikt tečih se vojakov, ki so bl«o zna- rilo oblast. Nase simpatije ; o *"v»llJu evr',,,sKI ^ (.iine v dobi ko ie Villa ruirovilll žav ki so oostale Med temi grupami posreduje Clins v a«W. K« js viirn pofoum k« t pri H Me a H Charlss G. Uavves, bivši amerl- v Mehiki. Armada Jo zdajpuve- zanu s centralno orguuizacijo ■ simpatije na strani držav, žrtve invazije in katerih ideali so sorodni, ameriškim. Mi smo *ki podpredsednik. diseiolinlrana za to, da Amerika pomaga vsem LJuta tekma za predsedniško ,n ai^»P«"»runa, narodom, ki se bore za ohranitev nominacijo je v razmahu. Glav- Mehiška urmada Štej« v mirt svoje svobode ali pa je njih svo- ni teknjeci so Thomas E. Oewey, nem času 56,000 mol. v vojnem t>oda v nevarnosti, toda taka po- senator Arthur H. Vanderbern. pW 150,000 častnikov in mož. moč ne sme biti v konfliktu z elektrarski magnat Wendell L.,godba Je, da vlada Uhko mobl- mednarodnimi zakoni in interesi Willkie in senator Robert A. Hsiru armado 1,500,000 nož za naše lastne obrambe." Taft Danes se prične nomlniru- dolgo in hudo borbo. Teoretično Na konvenciji prevladuje ve- nje kandidatov. n» i. ««tr»nM Hiti ---w— r ----^ ■ nujoiijr v f j c* t* 11 j v iiui uunv. / * Stari OseHci na Qpr«njskeju» ramhev *« -saščito Amerike, nje- ktmfUzijaJDeiPfrat^ ne ne Bila je članica društva SN1M 28 T^.Iin i,k mo.vjo oruniii-al.. Med njimi |>(» igrala mehiška .u uiadtt p<» vo let in tu zapušča sina, dve hčeri in sestro. Nov grob na zapadu . Butte, Mont. — "Pred dnevi je tukaj umrla nagle smrti za pljučnico Margareta PetriC, stara 47 let. Zapustila je moža, deset otrok in starše. Clevelandske vesti Cleveland. — Te dni je pljučnica vzela mladenko Margareto Kamber, staro 17 let In rojeno tu. Zapušča starše in sestro. čikaftke poroke Chicago. — Poročno licenco so vzeli: »William F. Bajuk in Mary Bruce (Brus), Martin Klemene in Jane McCurray, Albin Gossette in Ann Zlmšnik, Otokar Wher in Tillie Mihelič, Arthur Burns in Frances Mat-kovič ter Adolf Jerffifi (West Allis, Wis.) in Mary Bernik. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — V naselbini Cordobi Je 25. maja umrl rojak Jože Hren, star 42 let in rojen v Dolenji vasi > okraju Kočevje. Bil je ed*n pr vih naseljencev v tej naselbini. — Časnik južnoameriških rojakov Slovcgpski list, ki je doslej izhajal tedensko, je začel izhajati neredno. List se pritožuje, da se je papir podražil in težko zmaguje stroške. — V Monte-videju, Urugvaj, Je 3. maja po kratki bolezni umrla Elizabeta Pahor, rojena v Opat jem selu na Primorskem. Zapustila je moža Antona in devetletnega sinčka Zvonka. Baje je bila prva roja kinja, ki Je umrl v republiki Urugvaj. *----\ agent •"tiran v C al i for ni ji .J " Angtks. ('al., 27. jun.— l!ll£nuMwi r>od poroštvom: liam Ungrr. bivši governer Se-lar . ^^ )• postavil, verne Dakote. ki je dobil 61^17 HemiMkonzul. |glmsov, Frazier.pa 42,623 glasov. Anglija raztegnila pomorsko blokado Hitler obiskal Na-poleonovo grobnico l,ondon. 27. jun. — Brltska bojna mornarica je raztegnila blokado od skrajnega severnega norveškega obrežja do južne Španije, se glasi danes objavljeno uradno poročilo. Ekonom ski ozlrl konflikta, katere so zasenčili špektakularni milltari-stični dogodki v zadnjih tednih, so prišli ponovno v ospredje v času, ko v Berlinu kričijo, da se je angleška blokada izjslovila In da je celo udurilu Veliko Britanijo. V Umdonu so izjavili, da je bila tudi Francija uključena v blokado. Angleške bojne Jadje bodo zasegle francoske parniku nu morju. Tu je bilo naituunju-no, da se ju več tisoč angleških vojakov izkrcalo na francoskem obrežju ob Kokavskem zalivu, ki je pod nemško kontrolo. Vojaki so fte napudli nemške palici je na ubrešju. Letalski minister je dujal, da so anglsški letalci ponovno napadli militaristične objekte v Hojandlji lu severozapudni Nemčiji. Kemične tovarne pri Kolinu so bile tarču bombardiranja iz zraku. Angleški letalci so napadli s bombami tudi skludišča mutiielju in orožju nu nemškem otoku Huligolundu ter letalske tovarne v Bremenu. Berlin, 27. jun. Tu so priznali, du so angleški letalci uprizorili več nupadov nu mesta v severozapudni Nemčiji, zseno pii*so zapretill r maščevanjem. Nemci bodo |>oviročlli tisočkrat večjo škodo v napadih na angleške mesta, prsvljo v Herlinu.t Hitler je včeraj obiskal Pt-riz in Napoleonovo grobnico. O nJem je /.liano, da je oboš«valtc velikega francoskega gensrala in cesarja. Več minut Je stal pred ploščo, na kateri so vklesane besede: "Želim, da moj pepel počivu ob reki Helnl med francoskim ljudstvom, ki sem ga tako ljubil." Pozneje Je oblaku! tudi Elffelov stolp, s čigar vrha se odkrivu slikovita panorama Pariza. Itlm, 2Y. jun. — Dvajset civilistov Je bilo ubitih včeraj, ko so angleški letalci napadli t bombami Tropino, mesUi na »a-padnem obrežju Hicillje, 17 pu je bilo ranjenih. Mllltarlstičiil objekti niso bili poškodovani. Poročilo o napadu Je bilo oddano po radiu. NEMŠKO-ITALIJANSKA DOMINACIJA BALKANA Hitler ustanovi "neodvisno" Ukrajino turčija ne bo sla v vojno Bukarešta, Rumunija,.27. jun. — Nemčija in Italija sta ^tonili sporazum o svojih sferah vpliva v balkanskih državah. Tako so poročali rumunski politiki, ki so se pravkar vrnili v Bukarešto iz Berlina, kjer so konferlrall z nemškimi voditelji. Hporazum določa, da Hlovaki-ju, Ogrska. Poljska In Rumunija pridejo pod kontrolo In vpHv Nemčije, Jugoslavija, Grška In Bolgarija pa pod vpliv Italije. Vau teritorijalna prisvajanja balkanskih držav bodo takoj poravnana, Nemčija pa bo ustanovila "neodvisno" Ukrajino. . Ankara, Turčija, 87. jun. — Prtmier Refik Haydam je sino-.. i povedal parlamentu, da st je njegova vlada Izrekla proti vstopu v vojno. Turčija, ki Je bila nefavojevana zaveznica Velike Britanije In Francije, bo nadaljevala • pripravami za obram-bo, Turški premier J« govoril v momentu, ko se Je pokazala možnost Italijanskega napada na Sirijo, nad katero Ima Francija mandat, kskor tudi napada na Turčijo s strani Bolgarija. Njegov govor jt bilo prvo uradno uatnanilo o turški politiki, odkar J«' Italija vstopila v konflikt. v Naše tdallšče J« garancija našega lastnega miru kakor tudi naših sosedov," j» rekel prs* mier. On Je v svojsm govoru (Udi opravičeval postopanje svoje vlade, ki ni hotela pomagati Angliji In Franciji, ko Jima Js Mussollnl napovedal vojno. Dtf jul Je, da se Turčija ni hotsla is p les ti v konflikt s sovjetsko Husljo, ker jo je Moskva opozorilu, da bo njun vstop v vojno smatrala za sovraften čin. Zunanji diplomati so uver-jeni, da se Turčija nI vrgla^ konflikt, ko je postalo Jasno, da se Fruneija ne bo mogla upirati Hitlerjevi vojni mašinl. Hitlerjeve Ubrutrm države" Ktrmf \ Naval beguncev vznemirja Španijo Straže v obmejnih krajih povečane Madrid, 27. Jun.—Apanska vlada Je storila korake, da ustavi dotok Imguncev v ft pa nI Jo pr*. | ko Plrlnejskega gorovji. Htra->m ob meji so bile že ojačane in uveljavljene restrlkclje glede vstopa v ftpanijo. Problem Je kompliciran, kar revna Apaiiija ne more sprejeti odgovornosti za naelčevanje be-1 guncev. Ona tudi pričakuje, da ^e IsmIo nemške čete kmalu pojavile v bližini njene meje, kar i Ui vsa Francija kmalipcasedena. Med l>eguncl Je mnogo bivših članov francoske Ijtolske fronte in levičarjev iz drugih držav. Vlada ,g«nersla Franca ne mara levičarjev, ki m> i-idplrall š|ian-ske lojsliste v času civilne vojna. Poriugabka ne U* iiulajala no-) vih sh onim, ki ne morejo plačati stroškov trensportaclja, sa (flasi v Madrid doa|m\tt poročilo. Na Portugalskem se nahaja več tisoč bagunrev brez imetja. Pričakuje s«, da bodo španski element Je, ki so naklonjan! tas. ni kia>|a«rarijl Z Nvmčijo in It*-11|jo, ptnairevili nemška četa, ko sa bodo pojavile ob maji. Drugi, Poljaki ee bodo borili na štrani Angleiev London, 27, Jun^-Vellka Britanija in Poljsks sU sklenili dogovor, ds bosta skupno vodili vojno proti Nemčiji. Dogovor Je bil dosežen na konferenci msd premier jem ''hurehillom In Vla-llslavom Hikorsklm, predsednikom poljske vlad« v Izgnanstvu. Poljsks armada sa nahaja v Angliji, Minister za informaciji Js včeraj odločno santkal poročilo It Berlina, ds Je angleška vlada že napravila tajno gesto glede sklenitve miru z Nemčijo in Italijo. Jugoslovanski tovorni parnik potopljen J/»ndon, 27. jun—Jugoslovan-ski tovorhi parnik Labud Je bil potopljen v bližini Irskega obrežja Ali je sadsl Sli plno, sil Js bil torpedirsn, ni sfiano. Parnik Je nedavno odrinil Is n«ka lUke v Južni Afriki proti Uverpoolu. Vsi člani |*»sadke so s«rn»šill. med katerimi so tudi nakatari /lani vlade, izražajo bojssan, da uhio Krsneosl prenesli vojno v ►e vet no Afriko. Nevarnost sa ftf»enijo je možnost raztegnit ve MiDfleike Mokada na vas kontinent. Taka blokada bi bile težak .dur.-e ftpstijjt, ki Ja odvisna i.d uvoza isitrebAčin Is Jutna Amerike sa tiaaičtvsnje svojega prebivalstva. PROSVETA THK ENLIGHTKNMENT, GLASILO m I.AJtTNINA Nt.OVSMSSS NABODNS murv*** JKMIOTS on*. W m4 i »>!!■> ky HI**mm MsUmmI SmW - * r Nti^ilu M UrttiMM irte*« Oc«MI CktcMT«) U Imfe mm m wto, mm m kto. hm •• mirt utol m ot—gr. to CU*r« rA« uMbb. S" M* W4b; •• ImimH— MM. Hvibarriptiua nMI f®r Um UnitM MUiUa (tiM|( C hit«« o) M4 CMMM M M wm rmr. Ckkm*» mmi Clmn P H ywr. MUlriM M M im Gmm wtaM* Me*r^u MIm hi MmroMaih (lubr m m vraMM *efc®p»< Iiutstm <«r«lm. po- »mU, ftiM, |Maaii tU.) m »rmrx» pMUMMIju I« * sluteju, M J* rOMII puAUilM. . . f —, A4»rrU>tM« rsUa m ««r»rn.»nt M MHMii* rtttoM u«MlkMM »rtUrl« »III Mi M rrturnM OtMr mbimerlpu. »ock m rtorte. »Ur*, lin—. rt«., will M rrtnr*M |o flMMiuoljf V^M ^ NmM h «m, br Im rt 1'HOHVKTA MI4* M UnMi A*«.. O MKMHRK Or THE fKOKBATBO Datum v rtNMi« M prf«*r (J um M, l»40), prt« *tl«ct |wm m mukitu »«mI, M m >• • tot» 4S»im«i po4«fcW u- Mlllu. I*MM*!U« M priMiMM, M m VM Hrt m IMUvL im Kam jadra Letvis? Zadnji teden je dnevni tlak poročal, da je John L. Utrl«, predsednik CIO in rudarske unije, priporočil voditeljem republikanske stranke v Philadelphiji, naj uvrstijo v svoj letošnji volilni program točko,- da se republikanska stranka izreče proti vojni in za mir. Ce republikanska stranka to sprejme, je rekel Lewis, bo možno delavcem v unijah CIO podpirati republikanskega predsedniškega kandidata. Obenem je i«wi* napadel predsednika Koosevelta, češ da je kriv nadaljevanja depresije in brezposelnosti, med Um ko je opral bivšega predsednika Herberta Hoovra vsake odgovornosti za depresijo. _ Pripomniti je treba, da Je VVilliam Green, predsenik ADF, osebno obiskal voditelje republikanske stranke v Philadelphiji in jim dal nekakšna priporočila, toda Green je bil vsaj toliko pošten, da je naglašal potrebo obrambe protk zunanji in notranji nevarnoatl totalitarizma, dočim j<- Lewis proti Rooseveltovemu programu obrambe. Ali Lewisovo priporočilo pomeni, da se stari vodja vrača nazaj v republikansko stranko, v kateri je bil kuhan in pečen pred novim dea-lom? Mar to pomeni, da je Lewis docela bankrotiral pri demokratih s svojo "nadstrankar* sko" politiko? - "Mirovna" politika, za katero se Lewis ogreva s svojimi stalinovskimi prijatelji vred, je politika kapitulacije pred hitlerizmom. Ta sramotna politika ima še pristaše med republikanskimi in demokratskimi burtonci ter med Stalinovimi in Hitlerjevimi hlapci v Ameriki—toda ogromna večina ameriških delavcev ne mara za to "episarsko" politiko. Blum je zdaj grešni kozel! Truplo francoske republike, kakršfta je ekal-stirala Že pred nekaj tedni, je bilo še tojrio, ko so ameriški nazadnjaki že rešili vprašanje, kdo je kriv poraza Francije. Socialist Leon Blum, predsednik francoske vlade ljudske fronte, je kriv! On Je odgovoren za poraz Francije, ker je leta 1936 uvedel radikalne socialne reforme, katere so skrajšale de-lovaik in deloma nacionalizirale industrijo orožja in bojnih letal t Blum, ki je trpel sedeče stavke v municijskih industrijah! Dočim so francoski delavci stavkali, so nemški delavci pod Hitlerjem dan in noč producirali tanke, topove, letala In bombe, ki so zdaj strle Francijo!— Kako lahko Je zdaj obdolžiti Bluma in fran-coske socialiste, da so lenarili in spali, ko se je Hitler pripravljal na vojno! Saj oni, ki niso poznali razmer v Franciji v vseh povojnih letih, bodo vse verjeli! V resnici je i« Blumova vlada izvršila vse oboroževalne priprave, ki jih je predlagal generalni štab francoske armade in mornarice. Dejanski Blum s svojimi socialisti ni bil edina oblast; s njim vred so vladali tudi socialni radlkalci, ki so imeli večino v vladi in parlamentu. Ce je kdo v Franciji spal vsa ta leta, ko se je Hitler dboruževal. Je bil francoski generalni štab, bili so francoski generali—o katerih še le danes pišejo kritiki, d* so bili večinoma starci, ki se sploh niso mogli užlveti v moderne ras-mere in potrebe in ki so že vedno sanjali o bojni taktiki iz svetovne vojne kot najvišji modrosti vojskovanja. Na primer o generalu Gamelinu, šefu .generalnega štaba francoske vojske, zdaj poročajo, da se Je najbolj ganaAal na trdnjavake črte, na močne utrdbe Maginotove linije in sploh ni verjel v mehanizacijo in motorlzacljo armade ; ni nič čudnega potem, da so Hitlerjeve motorizirane divliije šle skozi francoako armado kakor mit skozi maslo. Blumova vli^a je storila vse za obrambo Francije, kar je hotel generalni štab— in adaj se Je pokazalo, da ta^ šjtab ni hotel ničesar efektivnega ! Kazen tega Je prišlo na dan. da je med francoskimi častniki in višjimi poveljniki kar 'mrgolelo fašistov, ki ao ovirali svoje čete in pomagali Hitlerju do zmage I Peta kolona v Franciji je bila polovica nacijske zmage! K no nai*ko Je pa; storil Blum. katere mu tudi ml ne bomo nikdar odpustili. Ta njegova napaka je bila. ker ni dal prave pomoči španakl demokraciji ob času, ko Anglija ni hotela v ideti Hitlerjeve in Mussollnljeve intervencije v ftpa-nljl. Danes bi Imela Francija ftpanljo na svoji strani,'če bi Ji bila takrat pomagala poraziti ffliite... Glasovi iz naselbin S pota V spomin prijatelju in znancu Gregorju PerušJiu. Človeško življenje je kot goreča sveča. Na svetu le komu ae smeje sreča. So le tuge, boji, prevare in težave — sapica zapiha in ugasne mu življenje sveča . . . Sele en dan po pogrebu sem izvedel ono, kar je zapisano v bibliji: prah si bil in v prah se boš spremenil. Zvedel sem nagli smrti mojega .pVijatelja Gregorja Peruška, s katerim sva se seznanila v babilonskem mestu Chicagu. Srečala sva se, ko je s svojo umetnostjo krasil nastopno, galerijo v nekem večjem čikaškem hotelu. Takrat me je povabil s šaljivo opazko, naj ga pridem obiskat v njegovi graščini v Evanstonu (čikaškem predmestju s krasno lego pb jezeru Michigan). "Veš, živim tam, kjer je največ milijonarjev," mi je šaljivo rekel. In potem sem ga večkrat obiskal v njegovi "grajščini". kjer je živel zadovoljno s svojo družinico on. ki Je bil rojen SPASITEU. Zdaj je poveličevan, v življenju pa je bil napadan. Obiskoval sem ga v milijonskem mestu v nekem zapuščenem cvetftčnjaku. Šaljivo mi je pripovedoval, da se je tam nastanil na povabilo neke blage dame* ki le želela dobiti od njega neko sliko. In tako je prišel na idijo, da bi se tja »preselil. Ali v mestu, kjer živijo večinoma sami bogatini, ni mogel dobiti stanovanja, dobil pa je zapuščen cvetličnjak. Kolikor mi Je znano, živi v Evapstonu samo en Slovenec, moj nekdanji znanec rev. Koš-merl. Prva leta svojega bivanja t Ameriki sem ga srečava! v Duluthu, Minn., danes pa dr. (F. Košmerl živi v Evanstonu. Zadnje čase vidim v staiokraj-skih časopisih, da ga oznanjajo kot dobrodelnlka Slovenije/ Z njim sva se zadnji* srečala, ko sem leta 1908 spremljal prvega slovenskega čaanikarja in misijonarja Buha V Sloveniji. Perušek ml je tam v cvetlič-njaku razkazoval avoje umetnosti. Takrat je njegova mala hčerka kramljala okrog naju. Peljal sem Jo v mesto, kjer sva se gostila s sladoledom. Gregor je Šaljivo pripomnil, da mu bom otroka razvadll. Pokazal mi je kos papirja, na katerem je bila po otroško napravljena slika. Povedal mi je, ko ga mala hčerka opazuje pri delu, se'tudi sama loti slikanja in njeno delo je U slika. Pokazal ml je portret prvega naaeljenca na Elyju, Minn., be-lobradega moža Franka Kožarja, Ta slika je sedaj na Elyju. Ko je Perušek imel pred več leti na Elyju razstavo svojih.slik, sem opomnil ožje rojake, da bi kupili Lozarjevo sliko in daro-vali mestni dvorani. Nekdo mi jo rekel, da da $26. Menil sem, no, še nekaj dobim zraven, osta lo pa sam dodam in bo slika ostala na Elyju. Ali ko sem šel k rojaku N. N., ki mi je oblju-bil omenjeno vsoto, mi jo ponudil $2, kar sem mu pa pomaknil nasaj in nato opomnil Peruška. Rekel sem mu, ako bi le polovico nabral, drugo bi im sam dodal, ali ni mogoče. o pis Dodal sem, da živimo v času, ko velja pravilo: ti delaj, se trudi in trpi, pa kdo reče: Kaj ae ta štuli; saj sem jaz, jaz . . . Pokojni Perušek me je razumel. Rekel je: "Ti poznaš moj položaj, jaz pa tvojega." Pa sem mu dal polovico cene one dragocene slike Franka Lozar-Ja in sva jb s Peruškom skupno darovala mestu Elyju. (Naje Uredil pokojni Joaeph Pišler, pri katerem je bil Perušek večkrat gost.) Tega h val i sanj a bi ne omenjal, ali ker je pokojni! Perušek nedavno nekje pisal, da je omenjena slika v moji posesti, zato to tukaj zapišem njemu v časten spomin. Se naprej gredo spomini na pokojnega Peruška. Ko je prišel s potovanja po divnera za-padu doli ob Tihem oceanu pre-ko Skalnega gorovja, je napravil imenitne naravne slike. In nekoč mi je pravil, da je zaman povpraševal po neki barvi zelo redke vrste, katero hranijo Indijanci kot svojo skrivnost. Neki Indijanec mu jo je nekaj dal, toda ni hotel povedati, kje se dobi. Opazoval ga je, odkod jo je prinesel. 'Neopaženo je šel v sotesko visoko v gorovje in našel vir onega naravnega barvila. S tega potovanja po zapadu mi je potem daroval par malih slik s svojim . podpisom. Ena slika kaže okolico zlatega rudnika, ako se ne motim tam nekje v Nevadi, kjer imajo cleve-landski rojaki svoje delnice in kjer je bil svoje$asno tudi ob-čeznani rojak Frank Kerže. .. * Ko je bil Perušek na Elyju, je z navadnim nožem iz lipovega lesa na Crčkovi farmi, kjer je živel s svojo družino, izrezal umetno Kristusovo glavo, ki je sedaj shranjena tukaj (v Duluthu) v muzeju. Podaril je to delo pokojnemu Pišler ju, od tam sem jo pa dal muzeju. Tako sem s tem opisom utjo-lažil svoje srčne tuge. Novica o njegovi smrti me je tužno prizadela. Poznam njegovo ljubečo, skromno življenje, njegovo blago ženo in danes že odrašče-no hčerko. Skupaj imam spravljena vsa njegova pisma, kakor tudi sliko od njegove hčerke kot blag spomin na pokojnega. Hvala vam in vaši dobrodušnosti, rojaki elevelandski! Sprejeli ste v življenju moža umetnika in skromno zadovoljnega rojaka Peruška v svoje pokroviteljstvo hr mu po smrti napravili časten oder in pogreb. Blagega Peruška - soprogi in hčerki moje globoko srčno so-žalje! Matija Pogorele. Zdaj, v nedeljo, «0. junija, pa bo tukaj piknik federacije SSPZ. Smo ponosni, ker se vrši v naži mali naselbini. Pripravljalni odbor pričakuje veliko posetnikov iz Girarda, Barbertona in drugih krajev. Na 4. julija pa grem na 12. zbor J8Z in »Prosvetne matice v Cleveland, kjer bom zastopala našo federacijo. Tudi to je nekaj pomembnega za vse. In 28. julija pa gremo na ohijski dan SNPJ, ki se vrši na izletniški farmi elevelandskih društev jed-note. Želela bi, da bi kdo dobro opisal kažipot. Ako vzamemo cesto 14-43, bi v Solonu dobili cesto 90, od tam naprej pa mi nt znano, kako naj bi vas iskali. Torej prosim pojasnila o tem. V Prosveti sem brala, ko je Frank Barbič pisal, da ga neki rojak iz daljnega kraja vprašuje, kako je sedaj na St. Clairju, kjer je živel pred 30 leti. Tudi jaz sem bila tam tiste čaae. V Cleveland sem prišla 12. junija leta 1911, od tam pa sem se preselila 6. maja 1912 v Salem, kjer sem ie zdaj. Debelo knjigo bi lahko napisala, kakšno življenje je bik) takrat na St. Clairju. Nekaj bom vseeno povedala, kar sem videla na lastne oči. Bilo je neko nedeljo kmalu po mojem prihodu iz starega kraja. Na voglu 02. ceste in St. Clair je stala Kavškova trgovina. Tam je stal nekf moški brez srajce. V rokah je imel "fišlajn" ali trnek in je "fišal" vernike, ki so hiteli v cerkev sv. Vida. To je bilo nekaj novega za nas, ko so nas lastni rojaki nazivali z "gri-narji." Pa na svidenje 4. julija, F. B. France« Mlhevc. Vsakega nekaj « Salem, O.—Sneg je padal in mraz je bilo, ko smo sklepali o piknikih. Toda hitro je prišel čas in jih že posečamo. Naš društveni piknik z 9. Junija je za nami in se je še dobro obnesel. Obiskalo nas je dosti okoliških rojatitfv. Is Bessemerja je bila družina, ki je slikala naš mladinski krožek, ko so imeli program. Jože Kramar pa je zastopal sha-ronrikega župana—saj veste, kdo tupanuje tam naši slovenski naselbini, nihče drugi ko A. Z. Poročilo zastopnika Tire Hill, Pa.—Kar se tiče dela v premogovniku na Tire Htllu oziroma na Kelsu, je že tretji mesec bolj slabo. Delajo po dva ali tri dni na teden, ali še takrat bolj slabo zaslužijo; delajo na tri šihte, toda večina jih ne napravi unijske dnevnice. Tega niso krivi delavci, marveč kom-panijski sistem. _ V tej naselbini je društvo 289 SNPJ, ki šteje 140 članov v od raslem oddelku. To društvo ima tudi .svojo dvorano z licenco in trgovino f mešanim blagom, ki je odprta'od zjutraj do večera. V tej dvorani zborujeta tudi dru štvi HBZ in SSPZ. In tako vsi dobro napredujemo—samo če bi kaj imeli. V moje zadnje poročilo se je vrinilo nekaj pomot. Bil sem pobit 12. avgusta 1931, ne 8. decembra, društvena številka ni 286, marveč 289 in namesto Jakoba bi moral biti Janez. Po zadnjem povratku sem obiskal Conemaugk, kjer sem se ustavil pri tajniku, da poizvem o Članstvu in naročnikih, katere ml je izročil, za kar mu hvala, kakor tudi njegovi ženi za okusno kosilo. Tam sem dobil pri delu br. Andreja Vidriha in njegovega strica Toneta, ki sta barvala in papirala hišo In iz starega napravila novo, prijazno stanovanje. Tone me je vprašal, kam sem namenjen. Povem mu, da bi še! rad v 8t. Michael pogledat na uro. Reče mi, naj počakam in bom šel lahko z njim. Tako l se je tudi zgodilo, zakar mu hvala za vožnjo. Tam olbiščem tajnika br. Kau-čiča. Ker me ni poznal, mu povem, da sem novi zastopnik in takoj mi dovoli, da obiščem naročnike. Prenočišče sem dobil pri br. Franku Kunsteku; njemu in ženi lepa hvala za postrežbo in prenočišče. Potem sem se Meetaa kita v Tmn, Francija, kamor ae Je ke it Nemci saaedli Pariz. napravil na Dunlo, misleč, da si-_ urno dobim dve naročnini. Peljal sem se z nekim Slovencem iz Krajrna—ime sem pozabil—ki je šel z dela. Toda moja sigurnost je šia po vodi, ker je začel padati dež, da nisem mogel domov tisti večer. Prenočišče in postrežbo sem dobil pri Johnu Koširju, za kar lepa hvala obema. Potem sem šel v Cambria City k br. Oreakoviehu, tajniku društva 3. Malo sva se pogovorila in mi povfc, kakor drugi, da lahko obiščem njegove naročnike. Nato dobim br. Jacka Kraševca, ki je šel z mano na Coopertdale. Ko pridem k tajniku društva 448 br. L. Stefanicu—prijazna duša —mi je takoj ponovil naročnino in rekel, naj le obiščem njegove naročnike, za kar mu hvala, kakor tudi družini Matta Vidmarja za prenočišče in postrežbo. Zjutraj sem šel malo okrog in dobim dva naročnika in se spet znajdem pri J. KraŠevcu, ki ima prijazno gostilno. Tam sem dobil okusno koeilo in večerjo, za kar mu lepa hvala, nakar sem šel na Bon Air, kjer je društvo 254. S tajnikom se malo pogovoriva in mi dovolil, da obiščem naročnike. Dobil sem tri naročnine. Zvečer sem dobil prijate lja Franka Petrovčiča, ki ga poprosim, da me zapelje do poulične, toda peljal me je domov, približno 10 milj. Nato sem izvedel, da je moja pot -ravno taka kakor tistega Ribničana, ki je iskal konja tam, kjer je vedel, da ga ni. Tako sem tudi jaz dvakrat hodil po neki naselbini, toda nisem vprašal, kje je tisti, ki mu je naročnina potekla. Ko sem priše! v tretjič, sem bil en dan prepozen, ker je naročnino že sama pcslAls Vzrok je žensko ime in oddaljenost od društvenega sedeža. Tam izvem za rojaka, ki ni naročnik, toda dobiva tri glasila v hišo. Mislil sem si: tukaj bom gotovo dobil novega naročnika, toda sem se zmotil. Ko priden^ k njemu, ga nagovarjam, naj se naroči, da ga ne bo dosti stalo, ker so trije v družini Člani jed note. Pa mi naš te je, koliko papirja ima in še "Sunday paper" povrhu, da so sami izdatki, pa ni« dohodkov. Mislim fi, saj ni tako in se malo pošalim. Vprašam, kje je Žena, mogoče ima ona kaj besede pri hiši. Ko pride, se lotim nje, da bi se naročili na Prosveto. Odgovori mi, da ne "lajka" Prosvete, ker piše o cerkvi. Pravim ji, da je dosti drugih zanimivih stvari in novic iz vseh krajev in da jih ne bo dosti stalo, ker dobivajo tri tednike. "Res jih dobivamo," mi reče, "toda kakor pridejo zviti, tako gredo v kevder." No, si mislim, to so pa naprednjaki, ki verujejo v tisto, kar ni bilo in tudi nikdar ne bo. j Ker sem že pri tem, naj omenim, kar sem čital v GN 18. t. m. Ce bi bil jaz menih in prodajal vstopnice za nebesa, sem siguren, da bi mi šla ta ženska na roko, ker njo veseli prodajanje vstopnic za nebesa, mene pa agi-tirati za Prosveto. Vsaka glava ima svojo pamet, kot bi jo Rib-ničan raztresal. Toda naj kaj prihranim še za prihodnjič. Frank Cvetan, 289. Klanje, neodvisnost in zbor JSZ Cleveland.—2e davno ni bilo na svetu toliko nestrpnosti in sovraMva ko v sedanjih časih. Klike kriminalnih krvokfcov so nahujskale rufrode, da se morijo med seboj z modernim orožjem, ki so ga naredile njih roke in globoki človeški razum. Srce se nam krči, ko gledamo na Evropo, kako se zvijajo narodi pod kremplji vojne pošasti. Fašistični magiji so ponoreli in pošiljajo svojo vojno mašino, da uničuje in mori ne samo vojaštvo, ampak tudi atarčke, žene in nedolžne otrofc*. Ti gangsterjl nimajo niti trohico spoštovanja do človeštva. Celih 20 let so vlivali sinovom delavcev-militaristični duh s tako silo, da jim je prirastel do srca.> Ia a temi mladimi ignoranti sdaj hočejo degradirati ves svet Svetu obljubujejo, da po njih smagi pridejo dobri časi in svetovni mir, ali njih obljube so pijače na zobovju. . Baš radi tega »ms ven. ljudi zgornje zobe predčasno uničene. Ne jej tik pred spanjem - tudi Ishko 4»reo vljivih jedi ne. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 28. junije 192») Domače vesti. V Canonsburgu Pa. )' m Lovrenc Mezek, član SNPJ^i Delavske vesti. V West Vlrginiji j« » kalo 6000 rudarjev. . /t inozemstva. Italijo spet pfttr«* ni štrajk. - Angleži duše ^ gleži pomagajo Grkom v vojni tnyr revolucionarje. ^ Sovjetska Rusije. Besne bitke med viki in Poljaki se nadaljujejo ob Boljševiki prodiraj oproti YmL ovice kraja iorja tli zločin? L maja 1M0. - Kakor J* italijanski Usti so v meje pri pri Pošto ni na-JZL starčka Geržino N.. b imel Številne rane. S strelke je zadet v grla- Ittdaj, po tete8-u P* 80 na" pran, ki so jih napra-'Mike i* lovske puške, je niso mogle razsvetliti evoin najti kakih sledov. |Jk da je po sredi skrivno- aboj. ,va o divjačini [CoriSkein I Comunaldi je izdal 20 —i obsegajooo razpravo o loju divjačini na .Goriškem in Kkar se tiče tega vpra-g popisom živali, vzgoji ,jet goriške gluhonemnice I 23. aprila je minilo sto "br je bila ustanovljena glu-lica v Gorici. Ustanovil je stolni kanonik Valentin venska učitelja Anton Pa-in Valentin Toman sta se g poučevanjem nesrečnih nemih in imela pri svojem loljubnem delu tako lepe he, da je nadškofijska ku-v Gorici sklenila ustanoviti en zavod za gluhoneme, litega plemenitega,,načr-, je prevzel kanonik Stanič. S iv gveto vnemo se je lotil te-. dela. Razglasil je javno po-oje prispevkov, prosil na i strani in z lastnim zgledom najlepšo pobudo. V krat-je nabral znatno temeljno nico in lahko začel z grad-potrebnega zavoda. Dne 22. rila 1840 je začel zavod delo- lt: V letih 1850 do 1860 se je ijno razvijal in dobro izha-saj je preživljal in poučeval tkože 80 gojencev. Po tej zla-dobi so pa prišla suha leta. mtovoljni darovi so usahnili, ijni denarni zavodi so morp-ustaviti svoje obvezne podp*-uvod je prišel v gospodar- ■ težave, njegov obstoj je bil rožen. Vodstvo se je v tej ati- obrnilo na deželo s prošnjo, zavod sprejme pod avoje rilje in v svojo upravo. Tako postala goriška gluhonemnica 1 1868 deželni zavod. Leta 2 je takratni ravnatelj stol-kanonik Pavletič izvedel pre-|vo poučevanja. Do takrat »o fojenci poučevali z besedo, z Umi in s pisanjem, od tega b naprej se poučuje pa samo z jen<» in pisano besedo in opuščene vse kretnje. Za časa svetovne vojne so glu- ■ mnico prenesli na Koroško. truda in žrtev je jna obnova, vendar neumorno wvo ni obupalo in zavod je *t zaživel. Ker je bil leta 3 »zdan zakon, da je šolski lk obvezen tudi za gluhone- otmke in ker je goriška »tonemniča edini zavod te vr-* v Julijski Krajini, so bili nov'jeni prostori kmalu Vlada je odločno po-J» vrne* in začelo se je širje-JJ fvoda. Ma 1836 so bila »»končana. Gluhonemnica ob-*dsj moderno zidano, ob-m *|«vno nuvbo z mnogimi fm» I'r"X°ri. Tiho, pleme-i" človekoljubno delo,'ki so F* ^o leti pričeli v skrom-.razmerah Valentin Stanič In P*'Prijatelji ter so ga skozi T*1*'J» Požrtvovalno nadalje-F bolnišnice Niči. Po štirih letih so ga prepeljali v Genovo, čez leto dni pa / Paganinijevo vilo v Gayonnu. Sele od tod so truplo prenesli in položili v zemljo na pokopališču Parmi. Bilo je to leta 1896, torej 56 let po Paganinijevi smrti. Paganini se je rodil 27. oktobra 1782 v Genovi. 2e kot o-trok je pokazul veliko nadarjenost za vijolino. Prav kmalu jo je tako dobro obvladal, da je njegov oče začel sinov dar izkoriščati. Kaj kmalu je mladi Nikolaj zaslovel ne le v Italiji, ampak po vsem svetu. Nastopal je na turnejah po največjih evropskih mestih in povsod žei velike uspehe. O njem so splošno govorili, da je njegova umetnost nadnaravna in da mora biti v »vezi z vragom Zato so njegove koncerte obiskovali ne samo zaradi tega, da poslušali glasove njegovih gosli, ampak še bolj zato, da " videli njega. Njegova zunanjost je bila zares nenavadna izraz je imel skoraj demonsk njegove oči so p* imele, kakor pripovedujejo, hipnotično moč Malo pred svojo smrtjo koncertiral v Londonu. Kritika ga je seveda hvalila v superla tivih, zraven je pa namignila da Paganinijeva umetnost že ni več človeška. Nekdo Je po koncertu izjavil: "fi svojim, igranjem nas Je spravil v ekstazo. 2entke so Jokale in omedlevale. Moški so bili popolnoma preplašeni in polastil se jih je krč. Paganini zna Uko igrati, da se poslušalec nekaj časa smeje, zatem pa joče. Čudovito obvlada lok. Njegova godba se smeje, potem joče, zatem spet vzdihuje, zmožna Js pa-^idi najhujšega izliva sovraštva. Nihče ne bi verjel, da Je na svetu človek, ki lahko tako igra. 8koraj bi moral dvomiti, ali je to živ človek Iz mesa in krvi. Nič Čudnega bi ne bik), če bi se pokazalo, da Je to le duh z drugega sveta." Henry Epatetn, newyoršfcl državni pravdnlk. Nesporazum "Rada bi kupila kakšno knji- __ n go. "Kaj lažjega, draga gospodična?" "Ni potrebno, zunaj imam avto." ftlmrnuha Narobna jfabporni Iržnot* M5TU k U*»4*U A v* f CMcaio, lllMi GLAVNI ODBOR ISVRAKVALNI OMBKi ....................MU a U«MiU A v«.. CklMO. llltMla r. vmw. *l tejniii....................... mit a u«m«u a»... cumm iui^u uvtmm UMltaM, HMi Uj................. MIT S. 1*»*.«Ih. Wk •Im N4Wi, Jr.. »r»l «IUlr»kl«l .....................Ru IIT, IIiiUm, Pk. C*«IU> Xar*l«k. 4m«l 4uiriklnl n«4»r«4>Mliilk ..........MIT W. U^k SI., CWv«Uii«. OkU J*ltM KUn»*k, H.lil dtaIHkUl ................|M ht^iH «1. Otl^k, III. TmmIc. «*lru 4Mrtkim HonMiiU ..........»M W.Ttfc BC. WalMiUk«rf. M*ik P«iM«kk. »reiw«B*. VImmi UlaUi ......... A« Viin »••»««iiii#III Latvijska garda mora odložiti orožje Sovjetske avtoritete raztegnile kontrolo KJga, LatvIJa. 27. jun.—^lani domobranske organizacije so bi-i včeraj pozvani po vladi, naj takoj izroče orožje sovjetskim vojaškim avtoritetam. Druge osebe, ki imajo revolverje, so )lle tudi pozvane, naj jih izroče policiji. Naznanjeno jo bilo, da bo ustanovljena nova narod* na organizacija milice, da nadomesti domobrance. V Litvi so bili uveljavljeni slični dekreti. Tudi tam morajo državljani izročiti orožje sovjetskim avtoritetam. Noben shod, zborovanje ali demonstracija se ne sme vršiti brez dovoljenja sovjetskih vojaških obla sti. Vlada je včeraj s posebno od redbo razpustila latvijski sistem zbornic, ki so sličile faši stičnim v Italiji. Andrew Ber-zins, ki Je bil aktualni diktator Latvije v zadnjih petih letih kot predsednik trgovske zborni ce in generalni direktor držav ne banke, je dobil brco. Pod njegovo vlado js bilo podržavljenih več industrij. Veliko število sovjetskih tan kov, ki so dospeli v Rigo v zad njih dneh, je odrinilo v drug kraj po uveljavljenju Izjemnih dekretov. Jetniki v glavni jet-nišnici v Rigi so včeraj okllcal stavko, katero pa so ruski voja ki kmalu potlačili. OU»........ DMMM J. l.»lrlrk POROTNI ODSBKi ................................... W rrwk SmU« ........................................IMtl M«**« rvuk vnlumi. j*« tvmu..... ne učinke na mednarodne trgovinske odnošaje." John A. Z ve ti na, profesor polti £ ne znanosti na univerzi Lo-yola, je rekel, "da je v Ameriki e malo število ljudi, ki se zave-dajo razrvanosti normalnegs živ. jenskega procesa v Evropi. Ameriška javnost ni informirana o ogromnih Človeiklh Isgu->ah v evropski vojni. Ako se jo klanje na debelo nadaljevalo še šest mesecev in razširilo na druge evropske države, bo trp-je nje mož, žensk In otrok doseglo višek in celo prekosilo domišljijo najbolj zlobnih možganov." Porast letalskega prometa Wa*hington, D. C., 27. jun.— Potniški letalski promet Je dosegel rekord v maju na vseh letalskih črtah. Tako se glasi poročilo, ki ga Je objavil Kdgar 8. Correll, predsednik organizadjs Air Transportation Association of America. Lakota bo zajela vso Evropo " ' *» Tako pravijo ameriiki ekonomi Chlcago, 27. Jun.—Kadar bo vojna v Evropi končana, se bodo pojavile bolezni in lakota med prebivalci na opustošenem ozem lju, pravijo vodilni ameriški ekonomi. Herbert Jioover, ki vodil pomožne akcije v Evropi po prvi svetovni vojni, ki so stale $6,600,000,000, je nedavno izjavil: "Ako bo vojna dolgo trajala bodo morale Združene države reševati problem lakote in bolezni ki se bodo razpasle po vsej Ev ropi." Trije vseučiliščnl profesorji so razgovoru s poročevalci časo pisne agenture Associated Pre»» izjavili, da so se že pojavila zim menja o velikem pomanjkanju živeža v Evropi. Dr. H. O. Guth man, profesor za financ* na un verzi Northwesiern, je dejal, ". CMmi«, IlUnala ..................ji t a nem a»... ckiM^ mita. m .......................IMf s. TniMkun Ah,, CUnk, III. ........................I4M a untart a**. s*nrya. IU. k« A«*.. Cl jh it. ahm, T»k a, L«Hf—. h. I*i MT. llntaM, r*. rraal MU. »r^Mtea M Malaal ........... nadzorni odsrki ..............., an a u«m4»i« a»*.. cm«m*. iiumi« ..........................M W«Mti Ar*. PM«. IHlMta .....t« m.............1MM Ar**> A,*. CI«««ImS. OSta Naciji snubijo ameriške države RacU bi navezali -trgovinske stike Buenos Al res, Argentina, 27. jun. — Hitlerjevi agsntje se sil no trudijo, da sldsnejo trgovin-ske pakte s južnoameriškimi državami, zlasti z Argentino in Brazilijo. Njih glavni cilj js omajanje ekonomeke in vojaške kooperacijo med latinskimi republikami in Združenimi državami. 4 V Argentini bi radi dobili živila in surov material. Obljubili Mo že, da bo Nemčija v zameno zgradila hidroelektrttne centrale in izvedla elektrifikacijo ar gentinskih Železnic. Keprezen tantje nemških orožnih in mu nicijskih firm obljubujejo, da lx>do zalagali Južnoameriške dr žave z orožjem In ga prodajali po dosti nižji ceni, kot jo zdaj plačujejo za orožje, ki gu dotol vajo iz Združenih držav,^ Pogodba med unijo in korporacijo podpisana Detrolt, Mich., 27. jun.— Prod kratkim sklenjena pogodba uu*i unijo združeriili avtnih delavcev, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij, in kor-poracijo General Motors, Je bila IMidplsana. K. J. Thomas, predsednik unije, Je dejal, da Je podpis sledil, ko so člani unije potrdili pogodbo, nakar Js stopila v veljavo.Pogodbe krije, okrog 140,000 delavcev, ki so uposlenl v M tovarnah korporacije v De-troltu in drugih ameriških mestih. Glasovi iz naselbin (NadalkvsiUt • I strsal.) let, odkar so amerižkl očetje proglasili to našo novo domovino sa samostojno in svobodno deAe-lo. Ta dan se po vsej Ameriki praznuje Proglas neodvisnosti. Tudi elevelandski napredni Slovenci se pripravljamo, da praznujemo letos ta dan v družbi delegatov XII. zbora J8Z in PM. ZWovanje se prične 4. julija Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. V petek ob 2. popoldne bo govoril na konvenciji predsedniški kandidat socialistične stranke Norman Thomas, ka*kor tudi ivečer na večernem programu. Vstopnina prosta. Po programu bo zabava. V soboto zvečer, 6. julija, pa se vrši banket na čast delegaciji. Rezervirajte si vstopnice pri članih klubov JBZ. V nedeljo, 7. Julija, t* priredita klub 27 JSZ in soc. Zarja letni piknik na farmi SNPJ. Ob tej priliki bo klub zlavll svojo 3(Metnico. Vsbljeni ste vsi napredno misleči Slovani iz Clevo-landa In okolice, da se zabavamo MkupaJ in damo moralno pomoč tistim, ki so na delu, da se ohrani svoboda, za katero so se borili in prelivali kri amsrlškl očetje. Pokažimo, da nas Je do-m t i, ki smo pripravljeni boriti se. ne s orožjem v roki marveč s glasovnico sa boljšo demokracijo in za zvišanje življenjskega standarda ameriškega delavstva. Ras je, da ml Slovenci nismo odločilni faktor v ameriškem življenju, toda z glasovnico v roki pa štejemo prav. toliko kakor Američani. Preobrat pride, kadar bomo zmožni porabiti moč naših glasovnic, ne sa sebične interes« kakšnega posameznika, marveč sa dobrobit lftO-mlUJon-skega ameriškega naroda. . Delegatom pa priporočam, naj skušsjo najti jiota sa naše publikacije, In sicer ne samo, da se ohranijo, marveč da Jih povečamo, kajti brez delsvsklh publikacij bi ml ostali mentalni reveži. Zboru JMZ in PM želim veliko uspeha In kličem: Pozdravljeni d«l«gatje in dobrodošli v naši sredi I Kebol. 147. Konferenca predstavni• hov ameriških driav Havana, Kuba, 27. Jun.—Dr-žiivni depertment sinoči naznanil, da se bo konferenca ame riških držav pričela v Um me stu 17. Julija. O tem so bile vse vlade teh držav uradno obveščene. . v Vzorec Nekoč Je dobil slavni Irec Bernard Shaw cenik železnic«, ki mu ga J« brezplačno postala na ogled peka velik« tovarna 8baw se J« zahvalil za eenik in pi«nu< končal lakot«: . "Najbolj me zanimajo tipi _____lokomotiv zato vas prosim, da U~kspitala bo llts UlmUMsi P*1^ <|rt*,!ifl ** Amerika opaiuje mehiško volilno kampanjo a jo je v bojevitem razpoloženju mahnil domov. Spotoma ni srečal žive.duše, da bi na njej ohladil svojo vročo kri, zato r® e našel doma v take svrhe 7« o primeren objekt in Ženo temelji-o nabunkal, Nato se je zavlekel v posteljo in zadovoljno prespal noč. Drugi dan zjutraj ga e hudo mučil maček, zato je Še enkrat vzel na pomoč svojo ženo n jo krepko namahal. Ker mu pa tudi to univerzalno sredstvo ni »vrnilo vse duševne čilosti, je e enkrat zavil v oštarijo; razen tega pa je itak vedel, da kapita-ista župana pred deseto uro ni v pisarni. Ob desetih je obroblje ni kozak kategorično potrkal nn \ t at a županove sobe, potem vstopil. Zupanova) je tedaj v občini Luža kapitalist in buržuj—4rhi potapnik. To jutro je bil zelo slabe volje, kajti na vse zgodaj je bila njegova žena zvedela, da pripravljajo zelenci afront proti županu. Ko je zdaj kolovodja, obrobljeni kocak, vstopil, ga je župan grdo pogledal preko očal n za renčal nad njim. "Kaj pa bi radi?"- "Poglejlef Je rekel bojeviti ialmatinec v obrobljenem koza-ku in pomolil davčni predpis županu pod not. "Kar poglejte, za 1 dinar praveč davka ate mi predpisali! To j« škandal, to je (orupcija. vi me hočete uničiti, ker ne spadam k vaši kliki!" Črni potapnik je počasi vstal, se vzravnal, potem pa Je dostojanstveno rekel: 'To nI rea» pri nas ni korupcije. mi smo vsi siti, zato je ne pot rebujenMk* V obrobiitnem koaaku pa je razsajal or.NFJl KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMKRNO CEN KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHINGC 216 WMt 18th Street, New York I TISKARNA S. Ni c SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, kn koledarje, letalca itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaftta češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih vodstvo tiskarne apelira na ČLANSTVO S.N.PJ, tiskovine naroča v svoji tiskarni • • ■ ■ • Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Ona smerna, unijsko delo pr«« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. t,AWNDALE AVENUE Tal. Baekwell 4M4 CH1CAGO. ILLINOIS J PALANOECK5 VUGOSLAV AMERICAN HADI0 BROADCASf Ca NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEli Po aklepn 11. redne konvendje ae lahko naroči na list rromU prliteje eden. dva. tri, iUrl ali pet članov Is rne drutlnr k fsl nI nI. List Proaveta stane sa vse enako, ta član* ali nc/lanr M M' eno letno naročnino. Ker pa «anl še plačajo pri a«esiaeniB tednik, aa Jim to prliteje k naročnini. Torej sedaj ni vsrohs. rr*. Je Ust predrag aa člane SNPJ. List Prosveta Je rs*« IsstaJJj zetovo Je v vaakl drniinl nekdo, ki bi rad čital list vsak das. lista Proaveta Jo: - N Za Zdrnft. tfriave In Kanado.MM Za Cieero in Ckiraso Je.. 1 tednik In............. 4JO 1 tednik In........... S tednika In............ S.M t tednika In.......... S tednike ia.......... 2.40 S tednike In ......... - 4 tednike In............ 1.20 4 tednike ln.......... I tednikov In........... nič I tednikov la.........■ Za Evrope Je............S9.00 Izpolnite spodnji koprni, prtlošlte potrebno veeto deasrjs sH Order v piama In al narečlte Proaveto, Mat, ki Je vaia iMtsiea Pojaanllos—Vselej kakor kltro kateri teh llanor prenrha biti 'J 8NPJ, ali Če ae preseli proč od druiine ln bo sahtovsl m* " ^dnik, bode moral tiitl član Is dotičae drnllm. ki k w r naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naananlti uprs»mi*trs » ia obenem doplačati dotično vsoto listu Pro«vata Ake t*rs •»* tedaj mora upravnifttvo tniiati datum ta to vsoto naroč**«. PROSVETA. SNPJ. H&l So. Uamdale Ave.. Chksr* ,W Prilofeno poMIJam naročnino sa liet Proaveto vsote I....... ...................................(i. dra*t»« 1) Sa -lov prtpMite k moji nnročalai o4 1'stavite tedalk la fa draUae: «.........................................n. S) ...Ct dm*™ * 4).........• ..... ........;.........O. drw*» * ■) .....ČL dra*«*» * . dvftnve