NAŠE KORENINE
Tri slovenska božičevanja
Slovenci pravzaprav poz-namo kar tri božiče, oziro-ma tri praznike s tem ime-nom. Praznik Kristusovega rojstva (25. december) je najbolj poznan božič. Dru-gi božičje Novo leto, praz-nik razglašenja Kristusove-ga rojstva - Sveti trije kra-lji pa so spet božič »mali božič«.
Toda božič in Novo leto nista bila vedno nia sedanji datum, dolga stoletja je na-mreč trajalo. da s.e je uve-Ijavil v cerkvi pra*znik Kri-stusovega rojstva. Še danes nijasno. ali so ga uvedli le-ta 336 ali leta 354. Vzhodna cerkevje prvotno slavila le 6. januar kot praznik raz-glašenja Gospodovega. rimska cerkev pa se je do-končno sporazumela za noč od 24. na 25. december. Ta dan pa seje kril s pogan-skim praznikom rojstva ne-premaganega sonca. ki so ga enako veselo praznovalj kristjani in pogani. Zato se je cerkev odločila. da bi ta dan dogodek Krislusovega rojstva prekril pogansko čaščenje boga sonca. Dan zimskega sončnega obrata. 25. december je bil tudi rojstni dan Mitre. čaščenja vere. ki je iz Irana prišla v rimski imperij in je imela sonce za najvišje božan-stvo. Poganske novoletne šege so počasi, v stoletjih prehajale na božič. ki ga je uradno razglasil na 25. de-cember leta 354 (ali pa že leta 336) papež Libehj, ko je v Rimu sezidaJ kapelo božjega rojstva. kJ je bolj znana kot bazilika Maria Maggiore. Ostali Evropi je bilo slavljenje božiča še neznano, saj je šele sidona v Mainzu leta 813 zapove-
dala prva božična prazno-vanja, kolnska sinoda paje po rimskem vzorcu posta-vila začetek leta na 25. de-cember. Šele z uvedbo gre-gorjanskega koledarja leta 1691, ki so ga v različnih državah različno uvedli, so tudi pri nas praznovali no-vo leto 1. januatja.
Dolgo je božič ostal le praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah. Te so bo-gato okrasili z zelenjem, v bogoslužja pa so vpletali božične prizore. Iz njih so se razvile znamenite božič-ne igre, kolede in pesmi. Protestantizem je večjo skrb posvetil božični pe-smi, prottieformacija in pozneje barok pa sta pripo-mogla, da so približali bo-žič družini. Dotlej samo cerkvena praznovanja so prenesli v kmečke in tudi meščanske domove.
Ljudstvo js cerkvene obrede in verske pripovedi oblikovalo po svoje in jih vključilo v domače okolje. Slovenci smo imeli svojo božično-novoJetno koledo, svojo dramatiko. V našem koncu so jo razširjali sku-paj z nošenjem Marije, ma-tere novorojenega Jezušč-ka. Tako imamo starejše poročilo iz okolice Doba, ki nam zgovorno priča, kako že devet dni pred božičem začno nositi Marijin kip od hiše do hiše. To je vaški kip, ki ga hranijo v cerkvi. Tiste dni pa ga prenašajo enkrat v eno, drugič v dru-go hišo. Vaščani, ki sodelu-jejo pri tem, nosijo vsi sveč-ke. Ob sedmih zvečer zač-nejo s prenašanjem. Ko gredo iz cerkve pojejo: Ve-selite se ljudje, sveti Jožef
v mesto gre__(po napevu:
Poslušajte vsi ljudje...).
Ko pridejo v vežo hiše, v katero so namenjeni. pa zapojejo: Le nikar ne ustra-šite se... Kjer Marija je prišla . . .
Potem molijo roženve-nec in litanije in to sami vaščani, brez duhovnika.
Ko zapojejo: Zdaj vsi skupaj pokleknimo... po-kleknejo  in  na   besedilo:
Zdaj vsi skupaj ustanimo in si svečice prižgimo... delajo vse tisto, o čemerpo-je pesem. S pesmijo: Marija rajža zdaj proti Betlehe-mu... zapuščajo enoin ne-sejo Marijo v drugo hlšo.
Podobnih poročil o noše-nju Marije še v letih po dru-gi svetovni vojni imamo še več iz okolice Stične, Šen-tvida in Doba. To je zvrst posebne pobožnosti, ki jo je uvajaJa cerkev v božični čas, pri nas je dobila po-vsem Ijudski značaj. V de-vetdnevnici z dramatskim prizorom seje ljudstvo spo-minjalo potovanja noseče Marije in sv. Jožefa v Bet-lehem.
Iz podobnega božičnega dogodka so nastale tudija-slice, ki sojih vnaših krajih postavljali v bohkov kot.
Božično drevesce tudi v naših krajih ni zelo stara navada. K nam je zašlo z nemškega protestantske-ga severa. Pred tem pa so hiše in celo dvorišča krasili z obilo zelenja. Na prva dre-vesca pa so, kot nam pove starejše sporočilo iz Hra-stovega dola pri Dobu, obe-šali le jabuščka, kakšne štrukeljce, tičke iz testa, potem pa so jih pobrali in pojedli.
Božič je tudi v tem delu Dolenjske ostal tihi prisrč-ni praznik cerkve in druži-ne, s kopico skrivnostnih obredij, šeg in verovanj. Skrivnostna je sveta noč. lepi so spomini iz mladosti, ko je šla vsa družina k pol-nočnici. Tam v prejšnjem stoletju še z baklami. ki so jih nacepili iz suhega smre-kovega ali borovega lesa. To so bili čudoviti prizori. ko so se lučke z vseh kon-cevzlivale k farni cerkvi. In ko so se oglasili zvonovi k polnočnici, so fantje z vseh koncev začeli strelja-ti z možnaiji. kot nam go-vorijo poročila iz Doba, Škocjana in Šmarja. In do-movsos polnočnic vsi hite-li, saj so menili, da bo tisti, ki bo prvi doma, vse leto zdrav in močan. V toplo za-kurjeni hiši je čakala belo
pogrnjena miza. Slovesno jo je pripravjla mati. Pogr-nila jo je z belo krušnico, prtičem, ki ga je skrbno iz-vezla in je bil že dolga leta pri hiši. Pod prtje položila božični kruh, znameniti po-prtnik. Na mizi so bile še koline, še topli štruklji. po-tice in še druge dobrote. Nato pa je mati skuhala pravo obredno jed: mlečno kašb. v škocjanskih hribih pa sladko češpljevo kašo, bogato zalitp s smetano. V Dobu in Šentvidu pa so lahko poprtnik, obredni božični kruh načeli šele na zadnji božič, tojena Sv. tri kralje. V Zagradcu pa so jedli ajdovo kašo. zakuha-no na svinjski juhi. Za bo-žič pa je mati spekla »ulejčnko«, to je posebne vrste potica namazane s smetano in potresena z rozinami, z veliko slad-korja in cimeta. V Zagrad-cu in v sosednjem Žužem-berku pa spekli za Sv. tri kralje poprtnik v obliki venca s tremi testnimi tič-kami.
Nato je prišlo še novo le-to, drugi božič s šegami in navadami podobnim božič-nim. Na Silvestrov večer so gospodarji kadili po hiši in okrog hlevov. Miza je bila spet pogrnjena kot za bo-žič. Na mizi je morala ob-vezno goreti luč, marsikje so pustili tudi polno skledo jedi za rajnike. V tej nočije bila vera o vračanju rajni-kov živa. Spominjali samo se jih, tako kot še danes. - V tej noči so veljali stari nazori o posebnih močeh, zatoje bila to noč preroko-vanj in vedeževanj z viiva-iyem svinca, voska ali smo testa, z metanjem čevljev čez glavo in še z drugimi igrami, ki bi naj prerokova-le usodo v novem letu.
Naj končam ta skromen opis številnih bogatih bo-žičnih šeg z voščilom novo-letnih kolednikov:
Tristo    blagrov,     tristo sreč... vam želi tudi
Dr. BORIS KUHAR