AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLIV. — VOL. XCLIV CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1941 Vlada je odkrila lajne radio postaje okrog (levelanda Obratovale so nepostavnoin podvržene so zelo strogim kaznim Glavni odbor je v imenu 37,000 članstva KSKJ sprejel s posebno resolucijo spomenico "Udru-ženih Slovencev," sprejeto na ljudskem shodu v Clevelandu 29. decembra. pske čete se zbirajo ob Donavi za prehod v Bolgarijo. - španski general Franco baje skuša doseči premirje. - Nemčija je ponudila Grški pogoje za konec vojne z Italio. I pB, -- jh d grad> 12- febr. — V zadnjih tednih je poslal Hitler 25 no-L n1Vizij' več kot 400,000 mož, v Romunijo. Povprečno 40 vla-itn^ 'an voz^° Preko Madžarske vojaštvo, municijo, tanke PoorT' Sodi se' da ima Hitler zdaj v Romuniji od 500>000 do I ' 0 mož broječo armado, ki jo je poslal tje od septembra do I s" Ve^je število nemških prevoznih letal je pristalo v Bolga-bolgarska vlada trdi, da je te avijone sama kupila in plačala v Nemčiji. Položaj na Balkanu je skrajno napet in vSe zre na bolgarsko-romunsko mejo, kjer je zbrana nemška armada ob levem bregu Donave. Iz Sofije prihajajo vesti, da vsak dan pričakujejo angleška letala, ki bodo letela preko Bolgarije v Romunijo, kjer bodo bombardirala oljna polja. Turško časopisje pozivlje na skupno fronto balkanskih držav proti invaziji nemške armade, ki namerava udariti preko Bolgarije v Grčijo. Nemški pijonirji so zaposleni z gradnjo pontonskih mostov preko Donave. Toda izgotoviti jih ne bodo mogli, dokler je reka zamrznjena. Bern, Švica, 12. febr. — Benito Mussolini in španski general Franco sta imela danes sestanek "nekje v Italiji" in jutri (v četrtek), se bo sestal Franco s francoskim maršalom Petainom. Diplomatski krogi polagajo veliko važnost na te sestanke, ki bodo morda povzročili drugo smer vojne. Razne' vesti krožijo o tem. Nekateri pravijo, da skuša Mussolini doseči premirje z Anglijo, drugi trdijo, da hoče osišče prikleniti na svojo stran tudi Španijo. V Berlinu trdijo, da nima Nemčija svojih prstov vmes pri teh sestankih, toda smatrajo za veliko šalo vesti, da išče Mussolini separaten mir z Anglijo. Toda dobro poučeni viri trdijo, da nosi general Franco palmovo vejico in da skuša s pomočjo papeža Pija spraviti bojujoče stranke. Toda vse to so sama ugibanja, ker prizadete države skrbno zakrivajo svoje prave namene. * London, 12. febr. — Angleški vladni krogi poročajo, da je nemški poslanik v Atenah ponudil Grčiji štiri točke, na podlagi katerih bi se poravnal grško-ita-lijanski spor. Grčija bi obdržala vse dozdaj pridobljeno ozemlje v Albaniji. Grčija bi morala razpustiti armado in ostati v vojni med Nemčijo in Anglijo nevtralna. Grčija bi morala zahtevati od Anglije, da potegne svoje čete iz Grčije, tako pomorsko kot zračno silo. Nemčija bi garantirala Grški, da je Italija ne bo več napadla. -o- Zadušnica V petek ob sedmih se bo bra-la v cerkvi sv. Vida zadušnica ' za pokojno Angie Tomšič v spo-' min $edme obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji sc vabljeni. > Poškodba pri delu - Matevž Konchan, 3826 W. 14. - St. se je ponesrečil pri delu ter J se nahaja doma pod zdravni- > ško oskrbo. Prijatelji so proše-ni, da ga obiščejo. WAN IA A VDANOSTNA IZJAVA VLADI ZED. DRŽAV etotk ■Sf '.i«ar lan U.fwnt&i, Vlada Zed. držav je tri mesece iskala tajne oddajne radio postaje krog Clevelanda ni končno jih je odkrila kar 22. To so radio postaje na kratke valove, ki pa morajo imeti vladno dovoljenje za poslovanje. Noben teh 22 operatorjev ni imel licence, vsled česar so podvrženi kazni $10,000 globe in dve leti zapora. John A. Russ, ki je lokalni okrajni nadzornik za radio postaje je pomagal pri iskanju in mnogo je pomagala pri tem tudi obrežna jezerska straža. Te imajo posebne aparate, ki prestrežejo oddajne glasove in tudi lahko potom teh pronajdejo, iz katere smeri prihaja glas in tudi, če ima postaja licenco ali ne, ker se pri oddajanju vsaka javi s svojo številko. Nekatere teh postaj so tako močne, da lahko pošiljajo vesti ckrog sveta. Mr. Russ pravi, da je vsak teh operatorjev vedel, da posluje protipostavno. če je bila katera teh postaj v zvezi s kako špijonažo, ni znano, ker je Mr. Russ poslal ves rekord v nadalj-no preiskavo v Washington. Samo to je izjavil Mr. Russ, da ker so operatorji vedeli, da delajo protipostavno, se skoro lahko sodi, kaj je bil njih pravi namen! Kje so bile te radio postaje, Mr. Russ noče povedati. Povedal je samo toliko, da jih je bilo več v bližini cleve.landskega zra-koplovnega pristanišča. -o- IZ NAŠIH NASELBIN Waukegan-North Chicago, 111. — Dick Pekla j, trinajstletni sin Pavla Peklaja, se je težko ponesrečil pri drsanju po neki strmini v parku. Frank Stritar, sin Kristine Stritar, je bil operiran na vnetem slepiču. Valley, Wash. — Pred dnevi je tu umrl Jakob Torkar, star 93 let in rojen v Mevkušu pri Bledu na Gorenjskem. V Ameriki je živel 67 let, najprej v Minne-soti in potem v Washingtonu. Tu zapušča sestro in več nečakov in nečakinj. Calumet, Mich. — Pred dnevi je tu umrla Mary Mervič, rojena v Dragovanji vasi pri Draga-tušu v Beli Krajini in tu je-bivala 35 let. V Ameriki zapušča moža, dva sinova, hčer in brata. — Vest iz okrajnega urada se glasi, da sta v tem kraju danes 702 praznih hiši, ki so na prodaj ali v najem, toda kupca in stanovalca ni. Rudniki počivajo in kdor je mogel, se je izselil. Prazne hiše so zabite z deskami. La Salle, 111. — V bolnišnici St. Mary's se nahaja Tillie Fran-kovič zaradi zastrupljenja na roki. -o- Lepi dobički G. M. C. New York. — General Motors Corp. poroča o čistem zaslužku za leto 1940, ki je $4.32 za vsako delnico, leto prej je bil samo $4.04. Zaslužek je bil prošlo leto $195,500,000, leto prej pa $183,-290,222. Od tega pa mora kom-panija plačati dohodninski davek in davek na dobiček v znesku ^125,100,000, torej bo čisti dobiček za lansko leto $80,300,-000. Glavni odbor Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote je na zborovanju 31. januarja v Jolietu, 111. soglasno sprejel spomenico "Udruženih Slovencev," sprejeto na javnem ljudskem shodu v SND v Clevelandu 29. decmebra 1940, v kateri spomenici zahtevajo ameriški Slovenci, da se vrne Slovencem slovenska zemlja in da se doseže združitev vseh Slovencev, ki žive še danes prisiljeno pod tujimi vladami z onimi v svobodni Jugoslaviji. Spomenica tudi izraža rojstni domovini sožalje nad izgubo svojega voditelja, velikega državnika dr. Antona Korošca. Glavni tajnik KSKJ, Mr. Josip Zalar, je predlagal naslednjo topogledno resolucijo: Z ozirom na to, da ogromno večino članstva Kranj sko-Slo-venske Katoliške Jednote še vedno vežejo družinske vezi z našo rojstno domovino Jugoslavijo, z ozirom na to, da smo kot ameriški državljani proti vsakemu nasilnemu jemanju tuje lastnine, in to na podlagi principov in idealov ameriške demokracije, z ozirom na to, ker želimo, da bi bila končno odrešena vsa slovenska zemlja, ki jo je ugrabil njih postavnim lastnikom Slovencem tujec, z ozirom na to, ker je nas ameriških Slovencev srčna želja, da bi bili naši krvni bratje in sestre onkraj morja enkrat združeni pod eno streho v območju velike slovanskd države Jugoslavije, z ozirom nato, da je tudi v naših srcih globoko odjeknila vest o smrti voditelja katoliških Slovencev, dr. Antona Korošca, ki se je vedno boril za pravice in upravičene zahteve svojega naroda, se glavni odbor Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Ameriki, zbran na svoji letni seji 31. januarja, 1941, v imenu 37,000 članstva pridružuje in podpira v celoti SPOMENICO ki so jo sprejeli "Udruženi Slovenci v Ameriki" na ljudskem shodu v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, Ohio, dne 29. decembra, 1940. Resolucija soglasno odobrena s sklepom, da se pošlje prepis iste predsedniku Zed. držav, ameriškemu državnemu tajništvu, jugoslovanskemu in angleškemu poslaništvu v Washington in jugoslovanski vladi v Belgrad. Dalje je gl. odbor KSKJ sprejel sledečo izjavo vdanosti Zed. državam: "Ko izražamo zahteve za povrnitev ugrabljene slovenske zemlje, nji pravi lastnici, državi Jugoslaviji, pa izjavljamo vdanost svoji novi domovini, Zedinjenim državam ameriškim. Ponosne in srečne se štejemo, da smo njeni državljani, ki edina še visoko in krepko drži zastavo svobode in prave demokracije. Bog blagoslovi Ameriko!" [Sal on I k< Turrhtnltit J" /on le rt J«» rilCILV :•" AtJjr«/ u ' Le dobro si oglejte ta zemljevid, ker v teh krajih se bodo skoro gotovo ustvarile zdaj na pomlad nove fronte. Tam, kjer vidite št. 1 je Genova, katero so zadnji teden cbstreljevali Angleži iz bojnih ladij. Spodaj na levo, št. 2 je Bizert v francoski Tuniziji, kamor bi rad Hitler prišel z armado, da bi šel na pomoč Italijanom v Libijo. St. 3 je El Aghela, do kamor so že prodrli Angleži, ki prodirajo pr'oti Tripolisu. Št. 4 je pa Bolgarija, kjer namerava udariti nemška armada iz Romunije, da bo šla nad Grško in Turčijo. tUrmm fjoMt CYRSNA'IC$ Sreča za Italijane Vrhovni poveljnik angleške armade v Afriki, general Wavell, ima samo eno oko. In z enim očesom je vjel 22 italijanskih generalov in do 150,000 mož. Kaj bi le bilo z Italijani, da bi Wavell videl na oba očesa? Lep Milnarjev večer Sinočnja prireditev v počast slovenskemu športniku Al Mil-narju je bila popolen in sijajen uspeh. Nad 200 oseb se je udeležilo banketa in pozneje plesa pa nad 500. Pri banketu je bil stoloravnatelj Mr. Eddie Kova-čič, naš councilman, glavni govornik je bil sodnik Frank J. Lausche, ki je navzočim Ame-rikancem pripovedoval, kako so se že prvi naseljenci zanimali za baseball, ko so prišli sem. Navzoči so bili starši slav-ljenca, Mr. in Mrs. Charles Milnar ter njegova sestra, dalje councilmani Pucel, Lucak, Lewandowski in Gleason, Ray-Mack in Clint Brown od teama Indians, okrajni klerk Fuerst, Mr. Feighan, pomožna okrajna prosekutorja John J. Prince in Ward Scott, Tom Manning, radio oznanjevalec za šport, ter razni drugi odlični Amerikan-ci. Pripravljalni odbor: dr. Gar-bas, Mr. Anton Grdina in Frank Race so izročili slavljencu krasno kamero za premikajoče slike. Vsa čast gre glavnemu odboru te najstarejše slovenske bratske organizacije v Ameriki, k: je v imenu 37,000 članstva dvignil glas za dedne pravice slovenskega naroda v stari domovini. Naši bratje in sestre v zasužnjenem ozemlju bodo gotovo z večno hvaležnostjo sprejeli v naznanje to akcijo ameriških Slovencev. Prepričani smo, da bo ta glas ameriških Slovencev ob gotovem času našel odmev pri državnikih, ki bodo poravnali silno krivico, ki se je izvršila po zadnji vojni slovenskemu narodu v Primorju, na Koroškem in Madžarskem V to pomozi Bog i sreča junaška. NEKAJ JE TREBA SEDAJ UKRENITI RADI NOČNEGA RAZBIJANJA V TOVARNAH Hčerka je! Družini Joe in Lillian Mlakar, 839 E. 222. St. so vile rojenice prinesle zalo hčerko. Mati in dete se kar dobro počutita. To nam je povedala Jevnikova Tončka, ki izreka iskrene čestitke, katerim se pridružujemo tudi mi. Zabava škrjanekov Jutri večer priredi mladinski pevski zbor škrjančki Valentine zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vstopnina je prosta. Prijatelji so prijazno vabljeni. NOVI GROBOVI Louise (Slavka) Lokar) Ko se je vračala včeraj iz William H. Brett šole Louise (Slavka) Lokar in je hotela preko St. Clair ulice na 157. cesti, kjer je bil tisti čas šolski paznik, je pridrvel avto in dekleta zadel s tako silo, da jo je vrgel 85 čevljev daleč. Paznik je moral sam odskočiti, da ga ni avto zadel in toliko, da ni udaril avto tudi v 10 drugih otrok, ki so šli preko ceste. Odpeljali so jo takoj v Emergency Clinic bolnišnico, a je spotoma umrla. Stara je bila 11 let in je stanovala na 716 E. 159. St. Rojena je bila, v Clevelandu ter zapušča tukaj starše Crist in Mary Lokar* in sestro Mary, v stari domovini pa starega očeta, staro mater in več drugih sorodnikov. Bila je članica društva Vipavski raj, št. 31£ SNPJ in Collinwoodske Slovenke, št. 22 SDZ ter podružnice št. 10 SŽZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. George Staiduhar V starosti 67 let je umrl včeraj popoldne v East End bolnišnici George Staiduhar, stanujoč na 1481 E. 92. St. Bil je vdovec in zapušča hčere: Mrs. Rose Osentoski v Bad Axe, Mich.; Mrs. Katherine Sutton, Mrs. Mary Williamson, Mrs. Helen Wesolock in Mrs. Ana O'Mera. Truplo leži v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St., odkoder se bo vršil pogreb v soboto v cerkev sv. Pavla. Helen Galoviich Sinoči je preminila Mrs. Helen Galovich, stanujoča na 1626 E. 49. St. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. » DOMOVINA Hitler hiti s 400,000 vojaki proti Balkanu '0. 37 KSKJ. zahteva slovensko zemljo! Jinovejie vesli Nne poljane Lf'r,a> 12. febr. — Angleška I in ^ ^ prodira Proti 2lavne-| je , EritreJ'e °d dveh sme-:L Italijanom zopet eno {dan na' 30 milj južno od fžila". vojakov so An- lte/r!Jeli' ^ot tudi vojnega ; u|a. V Libiji ni nobene valj Omembe. L * , ne' febr. — Na severer ! fronti 80 skuša,i Ita" jih •Zet' nazaj postojanke, ki ki S(1ZgUbi!i v pondeljek, toda VrŠiV-lh Vrgli nazaJ- Zlasti [od t> toPniški boj sever-nbnv°eradca- Italijanski ho • 1 So bombardirali Pirej Po^ Grčiji, škode ni bi-t „ .. ' a fašisti so izgubili aviJatičarjev. * nbhjk-1'12'febr- ~~ AngleSki i0j 1 80 včeraj bombardira- Ijp, s*0, Dansko in Norve-|ibjddrugič v dveh dneh so Ihovb pristanišče I" in' P°leteli so tudi na Bre" TOjjj kraje v severni I p0 Tri angleške bombnike fcSkfo od poleta. Nekaj An r °mbnikov je Priletel° 'toda ni bil° nič p0" ieral febr. — Italijanski jjj •., lera Je umrl za rana-• dobil v spopadu z lj ; l*11 mehaniziranimi če- je ni 110 Bragazi, predno ludi 6St° P°dalo. V bolnišnici ! 1"ani5erieral Berganzolli, toda oPern' Najbrže se bo podvr-3b'o v aci'ii' predno ga odpo-Južni Egipt. fcSSF IH ~~ Harry Smythe je Hn. 2a 1883 že 137 krat ope- j Ravniki so mu na ope-«Vtwir?Zali razne kosti, ki so ISera Do leta 1926 3e bil ,Kora]136 krat in oni dan |16? let •P°novno P°d nož. Star |vseie-1,1 ne ve če je opravil 1 J z zdravniki. P sobot, Poroka fephin Se bo P°ročila Miss in j! Ester Centa, hčerka John Centa' 13417 fbn6r ,Ave- z Mr. Robertom M piZ l8l25 Lake Shore ijNa ff°ka se bo vršila v tone cerkvi, poročna V H pa v SND na St. Clair šla v\rroČno P°tovanje bo" |Vno, 0rido in na Kubo. Bi- fk DouZatC> j # lim še več veselja do učenja, da bodo še z večjim veseljem pohajali k pevskim vajam. Na svidenje, Joseph Trebeč, preds. Dr. Sočalt°26ŠDZ vabi Tudi v našem okrožju na zapadni stran imesta se zavedamo, da brez zabave in prijazne družabnosti ne užijemo tistega razvedrila, ki nam je tako neobhodno potrebno za zdravje ter nam tako krepi moči in podaljša življenje. Taka bratska družabnost pa nas tudi okrepi in vzpodbudi za bolj vztrajno društveno delovanje. Kakor običajno vsako leto, se je tudi letos članstvo društva Soča št. 26 SDZ odločilo, da priredi svojo letno veselico in sicer 15. februarja v Domu Za-padnih Slovencev na 6818 De-nison Ave. Pričetek ob pol osmih zvečer in vstopnina je malenkostna — samo 25 centov. Člani zavedajte se,- da vas veže članska dolžnost, da se prav gotovo vsi udeležite te veselice našega društva in ne samo to, dolžnost vsakega člana je, da povabi tudi svojega znanca in prijatelja. Vljudno je vabljeno tudi vse ostalo članstvo naših bratskih društev in sploh vse cenjeno občinstvo. Za ples bo igral Rudy Simcicev orkester, ki bo godel okrogle za stare in mlade. Za vsestransko postrežbo so se že odločile naše pridne kuharice, ki pravijo, da bodo vsem gostom postregle z izvrstnim prigrizkom in da bo vsak prav točno postrežen, kar bo gotovo ustvarilo dobro voljo med vsemi navzočimi. jNaša stara navada pa je, da tudi za suha grla pripravimo najboljšo kapljico. Torej na svidenje v soboto 15. februarja v Domu Zapadnih Slovencev na Deni- son Ave. Z bratskim pozdravom in na svidenje, Joseph Miklus, tajnik. Zgodba o čevljarju Naj vam tukaj povem zgodbo nekega čevljarja kako si je bil pridobil blagostanje in ga tudi po s^voji neumnosti zapravil. Bilo je pred davnimi časi in sicer tedaj, ko so še živali govorile. Tedaj je živel čevljar v majhni bajtici in izvrševal svojo obrt, s katero pa je komaj toliko zaslužil, da se je preživel. Po svojem očetu ni dobil drugega kot malo njivico, da si je pridelal vsaj nekoliko krompirja, da je tako lažje izhajal. Kadar mu je le čas dopuščal je šel na njivo in si nasadil najpotrebnejšega za življenje. Tako je nekoč zopet delal na svoji njivi, kar zagleda, da je pričelo goreti grmovje, iz katerega je slišal klic na pomoč. Takoj steče, da bi pomagal in kako se začudi, ko zagleda v ognju ostudno kačo, ki ga je prosila pomoči. Bilo mu je precej težko pri srcu, ko je pomislil, da bi rešil tako ostudno kačo. Ta pa mu je ponovno zaklicala in ga prosila pomoči, da jo reši iz ognja in postavi na varno. Ko pa je bila kača rešena, tedaj pa izprego-vori: Ničesar nimam s čimer bi ti poplačala tvoj trud in rešitev, imam pa prstan, ki ga vidiš na mojem repu. Vzemi ga in to naj ti bo plačilo. Vse življenje boš srečen, sanio ne izdaj te skrivnosti nikomur šicer boš moral takoj umreti. Čevljar res vzame prstan in žival pa je' izginila. Napotil se je domov premišljevaje ta čudni dogodek. Polagoma je pozabil na vse to. Vendar pa mu je od t'istega časa bila sreča vse bolj naklonjena. Imel je vedno več ichodkov, da si je kmalu postavil novo delavnico. Zahotelo pa ie mu je tudi mlade in pridne gospodinje! Izbral si je neko pri-prosto dekle in zakonsko življenje jima je lepo v zadovoljstvu potekalo. Prikupila sta precej zemlje in jo obdelovala. S časoma pa je postala žena nezadovoljna in zahotelo se ji je, da bi imela večje posestvo, kjer bi imela posle in bi ona sploh ne delala, ampak samo ukazovala. Res je čevljar kmalu kupil lepo in veliko posestvo, ki je bilo v dotičnem kraju naprodaj. Zopet so potekali dnevi v zadovoljstvu, a tudi sedaj ne za dolgo, ker žena se je zopet domislila, da je to delo zanjo prenaporno. Pričela je tarnati, da ji skrbi z tem obširnim posestvom povzročajo glavobol in da sploh ne more več vzdržati tega napornega dela. Zaželela si je miru in tihote. V tistem kraju pa je bila na-» prodaj lepa vila z vso opremo. Čevljar je hotel ustreči svoji ženi, šel je in kupil dotično vilo z vso opremo vred. V tem sta bila vključena tudi dva para konj, ki jih je lahko uporabljal za vožnjo ali ježo. Ob nedeljah sta se lepo v kočiji vozila k maši in ob večerih pa sta zajahala na izprehod na sveži zrak. Bilo je nekega večera, ko sta jezdila po parku na izprehod, tedaj pa žena izpregovori in vpraša moža po skrivnosti, ki jo že toliko let skriva pred njo. Ko se je mož le obotavljal in ni vedel alLnaj pove ali ne, tedaj povzame ona: "Če mi sedaj ne poveš skrivnosti, potem pa vedi, da sem prepričana, da me ne ljubiš." čevljar ji zopet zatrjuje, da če bo izdal skrivnost, da bo moral umreti. Končno pa se je le odločil, da raje umrje kot bi še nadalje zakrival to skrivnost pred svojo ženo. Torej razodel je vse od pričet-ka do konca. Prišla sta domov, tedaj pa se je približala smrt, ga pobožala s svojo mrzlo roko po licu, da je nesrečni čevljar izdihnil svojo dušo. Položili so ga na mrtvaški oder. V prostoru, kjer je ležal mrtvi čevljar, je bila pa tudi velika miza, pod katero je ležal domači pes žalosten nad izgubo gospodarja. V sobo pa pride tudi domači petelin in prične pobirati drobtinice pod mizo, kar se oglasi pes izpod mize: "Ali te ni sram, ko tvoj gospodar leži na mrtvaškem odru, ti pa si bašeš svoj želodec?" "Kaj," se oglasi petelin, "ali tudi ti žaljuješ za takim slabičem kot je bil on. Dvanajst jih imam na dvorišču, pa vse lahko obvladujem, on pa še ene ni mogel. Tak slabič naj le umre." Petelin je moško odkorakal na dvorišče med svoje družice in čevljar jeva žena pa je po smrti svojega moža postala navadna beračica. Matevž Leskovec. -o-- "Patriotični ples" društva Mercury Club št. 63 SDZ Kam ste namenjeni v soboto večer, 15. februarja? Zakaj se ne bi oglasili vsaj enkrat pri mladem angleško poslujočem društvu Mercury Club v Con-neautu, ki prireja na ta dan svojo plesno zabavo pod imenom "patriotični ples" v prostorni dvorani "American Legion Hall" na Broad St. v Con-neaut-u. Igrala bo izvrstna godba pod vodstvom Tony Malavasic-a. On in njegovi "modri suknjiči" bodo igrali najbolj poznane plesne komade, da boste radi ali neradi šli plesat. Pripravljalni odbor, ki ima v rokah priprave v kuhinji in za baro, zagotavlja vsem, da bo na razpolago dovolj vsakovrstnih telesnih dobrot. Ko ste se odločili, da boste potegnili svojo "liziko" iz garaže in se pridružili množicam, ki bodo hitele v Conneaut, naj vam sedaj še pojasnim, kako boste najlažje prišli na lice mesta, da ne boste z iskanjem zamudili cele veselice in prišli le še pometat. Vzemite Route 20 do Conneauta in vozite do tretje prometne luči, ki se nahaja blizu Cities Service postaje in poštnega urada, tam se obrnite na levo in našli boste veselični prostor prav lahko; nahaja se nad "Recreation Bldg." Pomnite, da se vrši ples ZGORAJ in ne spodaj. Torej pridite k nam vi Cleve-landčani, Lorainčani, vsi iz Barbertona, Warren, Ashtabu-le, Niles, Geneva, Madison; z eno besedo vabljeni ste vsi člani in članice Slovenske dobrodelne zveze in prijatelji. Pokažite vaš patriotizem in prepričani bodite, da boste zadovoljni v vseh ozirih. Zato vas še enkrat opozarjam, da nikar ne pozabite v soboto vaših mladih sobratov in sosester v Conneau-tu! Jennie Pryately, tajnica. -o- Versko življenje v Rusiji lingov. Od te vsote je bilo 25,000,000 kot posojilo, ostalo pa kot dar. Imperji, ki ima take kolonije, ne more biti poražen. In kolonije, ki .tako podpirajo svojo skupno državo, niso sužnje. so zlasti ženske pokazale zelo veliko vnemo in pogum pri opravljanju raznih cerkvenih opravil. Te ženske se gibljejo med ljudstvom v svojem okrožju in so med verniki zelo priljubljene. Verniki jih kličejo ali "zakri-stanke," "lektorice" ali pa tudi "matere." Na zunaj ne nosijo posebnih oblačil, vendar pa so navadno oblečene tako, da jih že na zunaj verniki spoznajo. Oblečene so priprosto in tudi enotno in njihova zunanjost najbolj spominja na obleke redovnic. Predvsem skrbe te ženske za redka svetišča, ki so še na razpolago vernikom. V svojem okrožju pazijo na vse, kar je potrebno vernikom in kadar je kaj nujnega, tedaj pokličejo duhovnika, ki mora včasih priti od zelo daleč, da opravi najnujnejše versko opravilo ali pa da od časa do časa opravi sv. opravilo ali pa službo božjo. Kadar je treba kaj opraviti za ikonosta-som ali pri glavnem oltarju, tedaj gotovo odkod pride duhovnik ženske cerkvene pomočnice pa vodijo po cerkvah tista cerkvena opravila, ki ne zahtevajo ravno navzočnosti duhovnika. člankar piše med drugim, da je v priklučeni Kareliji imel priliko prisostvovati takemu tajnemu cerkvenemu opravilu, ki ga je vodila neka taka "zakri-stanka." Iz ikonostasa ali pa z glavnega oltarja prineso glavni križ ali pa glavno ikono. V sredini cerkve stoje navadno dva križa in slika, okoli pa gore sveče, vse pa je v preprostem cvetju. V cerkve ali pa kapele prihajajo verniki z vseh strani in vseh starosti, v cerkvi pa okoli križev nato opravijo pobožnost, ki je res nekaj posebnega in velikega po svoji vnemi in pobož-nosti. "Zakristanka" poje ali čila naprej kake dele iz sv. maše ali pa iz večernic, nato pa sledi skupno petje in skupna glasna molitev. Vedno pa vodi tako pobožnost ženska. Po Rusiji je mnogo farnih občestev, ki žive tako naprej dasi ni več duhovnikov. Ker so možje preveč izpostavljeni, so ženske članice farnih odborov, ženske vodijo tisto prikrito javno delo, ki je potrebno, duhovnik in možje pa ostanejo v senci. Člankar "Brezbožnika" za-ključju z utemeljitvijo, da je to versko življenje med verniki zelo razširjeno in poudarja predvsem dejstvo, da so ti verniki tako "pobožni kakor to ni bilo nikdar poprej." čimbolj javno se brezbožniška zveza bori proti veri, tem globlje in iskrenejše je versko življenje med ljudstvom. Zato opozarja člankar zvezo, da naj stori vse, da se propaganda, razširi tudi proti temu načinu verskega življenja.. List objavlja v isti številki že celo vrsto denuncijacij proti takim verskim občestvom in že denunci-ra ženske, ki pomagajo maloštevilnim duhovnikom ali jih pa vsaj nekoliko nadomeščajo v osamljenih in skritih cerkvah. že 22 let preganja v Sovjeti-ji versko življenje režim tako, kakor se dosedaj še ni nikdar zgodilo v zgodovini. Vkljub temu pa tudi v najhujših okoliščinah verniki znova izpričujejo iz dneva v dan, da človek hrepeni po verskem življenju dokler živi in diha. jočo se nevarnost. Ljudi res brž preselili druga15 mer jih je gotovo mnog"1 ušlo smrti. Poročilo Pri koncu tudi, da je po pr' bruhu začel na gosto P8' pod neba ognjeniški pePj ga je po nekaterih kraJ1 tele za pol metra visok** -o---- Turška abeceda dobi i črke Turško prosvetno ' stvo je svojčas sklenil"! turškem prevodu island klopedijo. Vendar so zdaj poročajo turški čas' nastale težave, na kat6, prosvetno ministrstvo 11 nalo. Nova turška abe° namreč za to občutno t ljiva, ker ne more izraz1' nih arabskih in perzijs^ tako da bi prav zvenela dozdaj še ni gotov, poleč ga bo treba na nek nac" šati, ker ni v njen) J' pravega blagozvočja. * prosvetno ministrstvo^ drugih številnih vpraš8 no bavi tudi s tem in Je zaradi izpopolnitve in ve prevoda uvesti no*® pomočjo katerih bi ^ pravilno izgovarjati per^ arabske besede tako, »1 je treba. PODPIRAJTE SLOfi TRGOVCE llllllllllllllllllll ^ Ce % f 4 verjamete v1**^ aF pa jie — iiimimiiiiiiiiiii ✓—^^ Na Gorenjskem so železnico. Čakajte, m°r' povedati, da se te nisef' mislil, ampak mi jo Je prijatelj, tam od doma. To je tisti, kis oponoša, kadar mu ko hišno delo, "vidiš-, pa to vse sama napra\ Torej ta mi je poye je bilo nekega dne, k0' žolnirji do neke safl1"' blizu Bohinjske Bigt zmerijo progo, ki bo s i*avnost skozi hrib, ka> di pozneje, kot vert0' dasi je malo manjkal"1 'vse skupaj poongavi'0. Torej žolnirji so ^ od Jesenic in vse je s'; rok. tukaj pri Bohi"' trici jim je pa mer železniško progo smer tiste bajte. Pa s ljali svoje merilno rili in merili, zapisov3 stavi j ali količke, ^ glavami, se posvetova J li na bajto. Skozi okno tiste baJ. pa gledala ženica, l bajta nanjo padla p0'. ža, ki ji je bil neke z11* oni svet, ko se je v hrib iz Podbrda in je, iff snegu počival malo V . Ko je ženica vi® imajo škrici obrnjen3^ kala naravnost na silno prestrašila, kef la, da so tista kuka| vrste kanoni in da J' vsem lepem in breZ ™ vzroka bajto sestrelil''. "Prekvate gliste ^ jih pa pošast nosi 0 , hiše," je rekla in pred hišo, ko se je je gorenjske korajž^. "Kaj pa »tičete tuk^ jih vpraša. "Rajtafl1-radi kupili?" "Veste, mati," reč^ nirjev, "železnica bo '„ le in vsi računi kaze'.i šla ravno skozi vašo Ženica se na sm^ pa se kmalu zave i11" glas zasmeje, rekoč: "Skozi mojo hišo P tam." "Zakaj pa ne?" "Zato da ne, ker ' bajta samo ena' vf* bi že šla, notri, amP*1 šla pa ven?" Glasilo komunistične zveze brezbožnikov v Sovjetiji "Brez-boižnik" objavlja zanimive podatke o tem, kako se razvija versko življenje med ruskim ljudstvom. člankar piše med drugim: Protiverska propaganda v Sovjetiji je dosedaj imela ta uspeh, da je večina cerkva zaprta. Le malo verskih hramov je še ostalo odprtih in duhovniki so že skoraj popolnoma izginili. Vkljub vsemu temu pa se versko življenje med ruskim ljudstvom razvija napi-ej. Namesto duhovnikov, ki se ne smejo več javno kazati in gibati, opravljajo verska opravila lajični verniki in celo ženske, člankar pravi, da Ognjeniški pepel je zapadel pol metra visoko Japonska je tista dežela, kjer ognjeniki razkazujejo svojo moč najpogosteje in najučinkoviteje. Poročila o novih ognjeniških izbruhih si kaj hitro slede. Te dni je glavni japonski državni observatorij izdal poročilo, ki pravi, da je spet izbruhnil ognjenik Nahasama. Pravi tudi, da se je pred izbruhom slišalo močno zamolklo podzemsko grmenje, ki se je ponovilo triki'at. Opazovalnice v Maesahiju, Karuisavi in Oivakeju so vprav zaradi tega mogle pravočasno opozoriti prebivalstvo, ki je naseljeno okoli omenjenega ognjenika na bliža- I štiridesetimi leti lahko vsakdo za majhen denar nabavil puško in sploh ves pribor za streljanje. Puško je bilo mogoče kupiti za 15 frankov, bajonet pa za pol-drug frank. Zastarele vojaške puške iz nemško-francoske vojne 1. 1870. so /prodajali po 5 frankov. Celo majhen poljski top si lahko kupil, če si hotel. Veljal je 650 frankov. Dočim je ljudstvo v civiliziranih državah razmeroma mirno sprejelo odvzem in prepoved nošenja orožja, so imele oblasti pri primitivnih narodih hude težave. V raznih kolonijah se domačini nikakor niso hoteli ločiti od svojega orožja in so rajši prenašali denarne kazni in zapore, kakor da bi se prostovoljno pustili "razorožiti." Poveljnik nekega okrožja iz predvojne nemške kolonije v Vzhodni Afriki, poročnik Es-dorff, pripoveduje zanimivo zgodbo, ki se je tam pripetila ob koncu prejšnjega stoletja ob priliki odvzemanja orožja od domačega prebivalstva. Oblasti so zapovedale popis vsega orožja med prebivalstvom, črnci so se temu zelo upirali iz bojazni, da jim bodo orožje vzeli in ga zato niso hoteli pokazati. Poročnik Esdorff je to vendar dosegel na zelo zanimiv način. Ljudstvo je v teh krajih trpelo veliko škodo zaradi kuge pri govedu. On je izvedel cepljenje goveje živine in prebivalstvo rešil velike nesreče. Ljudje so bili odslej vsi navdušeni za cepljenje. To navdušenje je izrabil poročnik Esdorff. Dal je razglasiti, da bodo cepili orožje proti nesrečam vseh vrst in zlasti v ta namen, da bo dobro za- , delo. Naslednjega dne so se črnci v masah odzvali njegovemu vabilu. V dolgih vrstah so čakali pred oktožnim uradom z orožjem v rokah. Vsi so komaj čakali, na "qepivo" — kontrolno markico, s katerim so zazname-novali orožje. V 24 urah je bilo popisano vse orožje . . . SATAN IN ISKARI0T Te zaposlene dneve . . . postojte in SE OBRNITE K OSVEŽILOM Kadar počivate tekom dneva, naj bo to počitek, ki vas osveži z lede- ^BeBSBB^y JULf* nomrzlo Coca-Cola. J j CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 The NEW 1941 General Electric Refrigerators Are Here! Getj&i BuiJtjoM (ne&S*! More than a dozen beautiful new G-E models at lowest prices and easiest terms in history. THIS "BIG 7" General Electric now only IRA-95 -—4-101 ( || 1 "IT'S G-E FOR ME!" ' iN Jfl More people prefer a General Electric than any ~ J* other refrigerator—and now G-E Refrigerators are J priced within reach of every budget. Come in today ' —see the many new features and learn how easily you can own the G-E of your choice, MALI OGLASi 3 sobe v najem V najem se oddajo poštenim ljudem 3 sobe. Naslov 1057 E. 61. St. (39) 2 sobi v najem Oddasta se dve sobi, vsaka zase, fantu ali dekletu. Poizve se na 6620 Bonna Ave. (39) Išče stanovanje Išče se stanovanje 3 sob, med 57. in 76. cesto. Kdor ima kaj, naj sporoči na 973 Addison Rd., spodaj, zadej. ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd.-IVanhoe 1299 Stanovanje se odda Odda se stanovanje, obstoječe iz 5 sob; odda se mirni družini. Vprašajte na 1096 E. 71. St. (38) Trgovina naprodaj Proda se grocerijo in mesni-Lastnik mora prodati zaradi odhoda iz mesta vsled bolezni. Kdor ise zanima, naj pokliče ENdicott 4017. (38) Točna postrežba MHMMBBBSaaWWM^^ KADAR želite poslati denar v staro domovino; vsaka pošiljatev je garantirana; FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje ln dober prlgri zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2 ;30 zjutraj KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis RENU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Fopravllamo body in fenderje. Welding! J. FOZNIK — M. ZELOOEC _OLenvllle 3330_ East 6!st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu Pri Kollanderju dobite listine za dohodninski davek (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tudi izpolnijo ter notarsko potrde. 1840 PHILCO in Zenith radio —kupite sedaj in prihranite od 20% do 40%. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. SJ9 E. m. St. Thur.-x) • DOBER PREMOG! Po zmerni ceni L. R. MILLER FUEL CO 1007 E. 61, St. ENdicott 1032 Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-N-ICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 1 le težko ti verjamem —.fD Sem že, mnogokaj sem že' ir p. česar drugi nikdar nev< t'. Nikdar pa še nisem videl, in £Se bil kdo vdal, če ni bil pc p n in premagan —." ja j °vedal ti bom svoj načrt. I Pa še moram govoriti z zr °u°m. Pohitimo, da ga '"najdemo!" oč 5 ce smo dirjali v dolgi vr- kc %. -e 1, J itV mesečini se je pojavi- pi postava. Winnetou je A fe?kal je- ni jahali smo, privezali ko- se ;Hrobu gozda, Mimbrenji so se 'edo SenC° in VZeli u;ietnika In Tako tiho se je vse vr- je ako dobro so se poskrili je r,?n;ii' da bi jih bil naše) nc iUsen oglednik. zn Jsedr0U' Močni bivo1 in jaz sv ijjk posvetovanju, za ne- st: L akov oddaljeni od bojev- pr L ja Ida L• ]e že komaj ča" bl začeli. Starejši je bil m Ijani-se znal premagova- bo lsi! aj da smo sedli, se je že Vi lil je]|me So križali našo pot. [odo b0m°' nikdar več se m L. ,Vrnili v svoje brloge." te, I ,et<>u ni odgovoril in tu-molčal. j.1 Poglavar je bil krvolo- maščevalen. In niti na pC H1, m hodilo, da bi mu Yu. Se L.®11« smrt na kolu bi jim m fhot Za vsako ceno m' Ljpe zabraniti mučenje in * tolikih ljudi, pogoditi C S P^^varjem Yu- pc » Dr' ' 86 nam ^rez t ^avljen sem že imel .j tudi pogoje, ki bi na nje ^ £ f tovo pristai. *}> i Vr°cekrvnega Nalgu mo- 11 3e biln • ko i j J1° treba prej prego- . kn Pridobiti za te načrte, U1 krlV° neš bi se mi bil si" le. • na lastno pest napadel ob iiwmi VSe P°kvaril- enoj p je gotovo soglašal g )r ' p°znal sem ga, prav ; "em Je bilo tudi njemu Y' Dto, rebno Prelivanje kr- 80 7 ni i Vg ' moj načrt seveda tC nisva se še utegnila Sot Pa P°kazalo se je J" o 1 : kako čudovito se uje- , ^Jltle misli. da )iVolVa le molčala, se je Mo- skoraj jezno spet ogla- ji! N mo. . 8efti brata nista čula, zc »o 2rekel —?? Ali sta glu- te tlijgj .akaJ ne povesta svoje- di eja, Ja— ? Old Shatterhand m a. ^ a n°če napasti sovraž- p; h Pa naj počnemo z pi e) " Ali bi mi Winnetou di " edati, kaj bo z Yuma- ^ovpf) . ni Hi , b°m!" je dejal Win- V1 koČ n° in odločno. m Misli Uho Je odprto —." di ž boj^1,', da se bodo vdali v lak,/' Z5 Pravi Old Shatterhand. č hežj Sq6 Verjamem. Straho- p 0 ' to dobro vem. Ampak d BewahoPetni pa le niso, da 'Ni tJ brez boja vladi —." t; ih0w ' da bi bili že kar u 1 ^8u;če seu vda->°- Ali n! Slljen bojevnik vcasi 0 da se vda brez boja?" s;^11 bojevnik se bo bo- o 0 je ponosno de-m°kaši. ^ik ni Se bo. Toda pravi bo- r tudj Sam° pogumen, ampak % premišljen in \ Pet; Zvit. Prav lahko se 2vii,a. slep pogum nič ne -: ko ca pa reši življenje. ;V^e23eVnik potuhne in vda s Mil' ^ ^ vsaj za nekaj ča- t ^išlja7'lvljenje. Medtem pa z X ' kako bi ušel, preži na š Aillliko in nazadnje res 5 1 ni bilo bolje, da se je t H 8 tem rešil življenje? h ^ Winnetouu očitati, 1 V6MUx. a;> strahopeten —? ft Se je pripetilo, da se i °vražniku brez botja. s f Da se je branil, bi ga bili ubili ' in ne bil bi se maščeval. Pa se je • vdal, ušel, kaznoval sovražnika in se maščeval. Kaj je bolje, slepo junaštvo ali premišljena zvijača —?" "Premišljena zvijača," je priznal Nalgu mokaši. "In kdo bo Old Shatterhandu očital, da je bojazljivec —? Pa kolikokrat se je že zgodilo, da se je vdal brez boja! Ali ga niso pred nekaj dnevi prijeli Yume? Ali se je branil? Da se je branil, bi ga bili pač že ubili. Vdal se je, zvezali so ga, ga vlačili s seboj — in nazadnje jim je ušel! In danes ga poglej! Svoboden je, da, celo poglavarja Yumov je ujel! Ali bi mogel tako kaznovati sovražnika, če bi se bil ne-zmiselno branil in se boril za svobodo —? Ali je bil morebiti strahopeten, ker se je vdal? Ne, previden je bil zvit kakor lisjak! In tako bodo storili tudi Yume, ko bodo videli, da je vsak boj, vsak odpor brezuspešen. Vdali se bodo, pa prežali na priliko, kako bi ušli." Je že vse lepo —!" je mrmral poglavar. "Ampak Yume tega ne bodo uvideli —!" "Bodo!" "Ali jim bo znal Winnetou dopovedati, da je bolje za nje, če se vdajo?" "Bo, ako mu-Mimbrenji pomagajo." "Kako jim bo dopovedal?" "Mu Old Shatterhand še ni povedal svojih načrtov?" "Ne še." "Nisem še sicer govoril z njim, pa prepričan sem, da misli prav tako kakor jaz. Obkolili bomo Yume, vdali se bodo, ko bodo uvideli, da ne morejo uiti." "Kako pa jih Winnetou misli obkoliti?" "Ogledal sem si lego njihovega tabora medtem ko je jezdil Old Shatterhand- po Mimb.renje. Yume spijo, utrujeni so, polegli so ob robu gozda, nobenih straž niso izpostavili, zanašajo »se na oglednika, ki so ju poslali Mim-brenjem naproti. Le pri konjih bedita dva bojevnika in pazita, da se ne razkropijo. Nalgu mokaši naj mi pove, ali jih ne bo lahko obkoliti!" "Ako ležijo Yume ob robu gozda, jih z gozdne strani ne bo težko obkoliti. Tema je v gozdu, neopaženo se lahko priplazimo do njih. Zunaj na preriji pa je svetlo, mesec sije. Straže pri konjih bi opazile naše ljudi!" "Da, mesec sveti! Toda oči mojega brata Močnega bivola vkljub temu ne vidijo dobro! Yume nas zunaj na preriji ne bodo videli. Peš se bomo splazili v velikem polkrogu okoli njih in zaožili krog, kolikor bo mogoče. Če se bodo plazili tvoji ljudje • po trebuhu, jih straža ne bo vi-: dela." t »Uff —! če misli Winnetou tako narediti, mu ne morem ■ ugovarjati. i In kaj se bo zgodilo, ko bodo i obkoljeni?" "Zahtevali bomo, da morajo - oddati orožje." Močni bivol se je nasmejal. "In moj brat misli, da bodo - res oddali orožje —?" c Ravndušno mu je odgovoril i Winnetou: s (Dalje prihodnjič.) e ---~ VSE KARKOLI a se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje i zob in enako lahko dobite v va-a še polno zadovoljstvo pri dr. s Župniku, ne da bi zgubili pri e tem dosti časa. Vse delo je na-? rejeno, kadar vam čas dopušča, i, Uradni naslov: ? 6131 St. Clair Ave. e vhod na 62. cesti, Knausovo po-i. slopje. (38) Prijet na begu skozi Francijo Križeva pot slovenskega izseljenskega duhovnika (Konec) A i Prav tako so opazili v bližini r mest velikanske stebre dima in s visoko pod nebo švigajoče pla-mene. Ogenj so si razlagali ali p kot posledico nemških bombar- j: diranj ali pa da so Francozi sa- n mi zažgali bencinske tanke, da c ne bi polni padli Nemcem v ro- j J ke. Večkrat so opazili tudi spo- d pade nemških in francoskih letal v zraku. Priznati so morali, v da francoska letala niso kos 2 nemškim. Večina spopadov se d je končala tako, da so francoska v letala bila drug za drugim zbita lj na tla. Na postajah, skozi ka- d tere je vozil vlak, je bilo videti p čudne prizore. Vojaki, pa tudi d civilisti so začeli že pleniti na- lj polnjene vagone, najboljši znak ti !a je vsega konec. Tudi v nji- ti hov vlak so vojaki nanosili cele n zaboje keksov, tobaka, pijače in p drugih dobrot, tako da so bili z li vsem preskrbljeni. Postaje so s' bile seveda vse zatrpane z via- d ki in lokomotivami, ki so vozili š na jug. Večkrat se je vlak sre- si di proge ustavil. Nič čudnega, z: saj je 100 m pred njim vozi! ii drug vlak, itd. Vlaki so vozili v skoraj v strnjeni kači in edina J1 urejenost v tem nferedu je bila si smer proti jugu. Pred Dijonom č se je vlak ustavil pred postajo, i] Nad mestom so rasli v nebo ve- n likanski stebri dima. Gorela je tovarna za katran in 12 ogrom- .ji nih tankov polnih katrana. Te- v mnordeči plameni so lizali ne- p bo, dim pa je ležal kot ogromen b oblak nad vsem mestom.. Dijon b sam je bil že izpraznjen, zakaj 6 Nemci so tedaj že vdrli čez Ren k in prebili Maginotovo linijo.' a Pred kolodvorom v mestu Ma- p eon so vsi potniki mogli opazo- d vati, kako je pet nemških str- g moglavcev napadlo drug za dru- p gim kolodvor in ga obmetalo z ti bombami. Pri tem napadu so £ morali ujetniki ostati v vagonih v medtem ko so se drugi potniki v poskrili v jarke ob progi. Do mesta Lyona so bili Nem- ti ci vlaku tako rekoč ves čas za p petami. Od tod pa so že v ne- n koliko bolj urejenih razmerah a vozili dalje p^oti jugu prav do 3 španske meje v Perpignan, kjer ti je bilo svoj čas taborišče za j; španske begunce. Tam interni- 1< rancev iz Metza niso hoteli spre- š jeti, zato so jih odpeljali nazaj ii do Toulousa, odkoder so jih pre- " peljali 60 kilometrov južno od k mesta v veliko taborišče Camp n du Vernet ob reki Garonni. Dol- j. ge poti, ki je trajala šest dni in p šest noči, je bilo konec 21. juni- v ja. Kako prijetna je bila ta vo- r žnja, si lahko mislimo. Nihče ]< ni v tem času pošteno legel, za- j to so tudi vsi imeli zatekle no- g ge. Straža je izročila aretiran- ž ce v taborišču, kjer so jih takoj vprašali, zakaj so jih pripel ja- s ii. Straža aktov ni imela, .am- £ pak samo seznam imen svojih j , varovancev. Akt je namreč os- ( tal v Metzu. Sprejeli so jih v , j taborišče. Najprej so jih pre- i iskali in vzeli v hrambo denar, \ nože, britve in drugo nevarno ] j orodje. Postregli so jim kar do- . j bro. Dobili so kruha in jetrnih ; paštet. Nato so bili poslani v ) Quartier C, eden izmed oddelkov taborišča. V oddelku C so 5 bili sami taki, ki niso vedeli, zakaj so tam. Zastopane so bile seveda vse narodnosti. Bila sta 3 med drugimi tam tudi dva Kitajca, en Japonec, en Armenec, 1 ki je znal celo bolgarsko, dalje precej Židov, Italijanov, Nemcev in ruskih emigrantov. Veči-- noma so bili to sami zastopniki inteligenčnih poklicev, v glavnem slikarji, časnikarji, trgov-e ci, advokati, tehniki, profesorji, _ arhitekti, pisatelji itd. V oddel-ku C so bili tudi štirje duhovnici ki. Poleg Slovenca še en Luk-semburžan in dva Italijana, t. Eden izmed Italijanov je bil 76 letni šef italijanske katoliške misije za vso Evropo msgr. Kon-). stantino Babih. V vsem tabo-,) rišču je bilo okrog 5,000 ljudi. V oddeldku A so bili bolj nevarni interniranci, med katerimi so bili tudi nekateri obsojenci. V oddelku B so bili v glavnem politični grešniki ,v oddelku C pa zastopniki tujih narodnosti, nezanesljivi in nezaželjeni tujci, čeprav niso zagrešili ničesar. Razgovori med posameznimi oddelki so bili strogo prepovedani. Vsi interniranci so stanovali v barakah, po katerih je bilo po 200 ljudi. Baraka je imela vzdolž po sredi dolg hodnik, na vsako stran pa so bili napravljeni nekakšni predali. Štiri m dolgi, dva in pol m globoki in pičel meter visoki. V takih predalih je ležalo na deskah po pet ljudi in če se je človek dvignil toliko, da je pokonci sedel na tleh, je že z glavo zadel v zgornje nadstropje. Na srečo je bil poveljnik taborišča veren katoličan in je zato duhovnike oprostil vseh prisilnih del in jim tudi dovolil, da so vsak dan ma-ševali. Drugi interniranci pa so tolkli kamenje, opravljali razna težka dela in skrbeli za red in snago v taborišču, ki je bilo v splošnem dokaj primitivno. Najhujša nadloga v! taborišču so bile seveda bolhe in uši. Občutljivi so jih vsak dan pobijali in preganjali, toda vse ni nič pomagalo. Ko je bilo sklenjeno premirje, se je kmalu pokazalo varčevanje s hrano, ki je v taborišču postala dokaj slaba. Zjutraj je bil delež četrt litra črne čorbe brez sladkorja, opoldne in zvečer pa kakega pol litra juhe, v kateri je plavalo nekaj riževih ali fižolovih zrn. Poleg tega je po pet oseb iz enega "predala" dobivalo na dan poldrug kilogram kruha, na vsaka dva dni pa je plaval v juhi 15 do 20 gr težak košček konjskega mesa. Kdor je imel denar, si je seveda v kantini lahko po razmeroma visokih cenah kupil priboljšek. V taborišču C je našel g. švelc tudi 150 Jugoslovanov, ki so vsi pribežali iz republikanske Španije, kjer so se borili pri rdeči armadi. Med temi je bilo celo 30 Slovencev. Večinoma so bili to sami mladi fantje, deloma dijaki, ki so študirali v Pragi, deloma pa delavci iz Slovenije. G. švelc se je zelo zanimal zanje in je zato dobil hitro naslov "ambasador svetoga Boga," kakor so ga šaljivo nazivali komunisti. Ob časih slabe hrane se je pri vseh, zlasti pri Slovencih, pokazalo hudo domotožje. Slovenski komunisti so kaj radi sanjarili o domačih žgancih in o klobasah s kislim zeljem, ki so jih pustili v domovini. Postali so precej bolj krotki in jih je življenjska šola dobro izučila. G. švelc je potem, ko je nastalo premirje, pisal jugoslovanskemu konzulatu v Marseille, ki je tudi hitro interveniral. Z 7 drugimi Jugoslovani, "španskimi begunci," samo Srbi in Hrvati, je bil 3. septembra izpuščen iz taborišča. Po 6-dnev-nem potovanju po Sredozemskem morju je končno prišel v Split v domovino. (SI.) -o- Črncem so "cepili" orožje ,Francoska vlada je pred kratkim odredila, da mora prebival- ■ stvo oddati vse orožje, ki ga ima , po domovih, kot lovske puške, ■ revolverje itd. V prejšnjih ča-• sih veljajoči stavek "nošenje ■ orožja je znamenje svobodnega i moža" pripada tako tudi v Fran- - ciji preteklosti. Danes je men- - da samo še v Švici državljanom , dovoljeno imeti orožje. V Ame^ - riki, kjer je to še tudi dovolje - no, si policijske oblasti zelo pri - zadevajo, da bi dosegle prepovet . nošenja orožja, ker upajo, da b 3 se s tem znatno omejilo števiU 3 zločinov. V katalogu neke francoski - prodajalne orožja iz začetka te . ga stoletja beremo, da si je pret Sigrid Undset: g I krog sebe: drugi niso bili nič opazili. Kupico je sunil z nogo pod klop — postal trenotek — nato je tiho odšel ven za sva- KRISTINA - LAVRANSOYA HCI H.—ŽENA ■ H 3 ....................umu......................................................................................................... čez dan so prihajali razni ljudje, ki so hoteli Erlenda pozdraviti—Ketil s Skoga, Mar-kus Torgeirsson, kesneje pod večer sam Olaf Kyrning, Sira In-golf in gospod Guttorm, duhovnik pri Halvardovi cerkvi. Ko sta bila duhovnika na potu, je bil začel naletavati suh, droban sneg, zašla sta in pri neki njivi zagazila med rep je — njena obleka je bila polna tega. Vsi so začeli pridno obirati repje z obeh duhovnikov in njunih spremljevalcev — Erlend in Kristina sta čedila gospoda Guttorma, vedno znova zardevala, se šalila z duhovnikom in kadar sta se smejala, sta bila čudno negotova in glas se jima je tresel. Zvečer je izpočetka Simon precej pil, pa vendar mu ni šlo v glavo — samo malo težkega se je počutil. Grozljivo ostro je slišal vsako besedo, ki je bila izgovorjena. Drugim so se razveza-li jeziki — nobeden izmed njih ni bil kraljev prijatelj. Simonu je zdaj, ko je minilo, začelo vse to čudno presedati. Kar so tu glasno in razvneto kričali, je bilo neumno čenčanje. Ketil Ogmundsson je bil nekoliko aboten in njegov svak Mar-kus tudi ni bil preveč pameten; Olaf Kyrning je bil pameten in razumen mož, toda kratkoviden — in duhovnika, se mu je zdelo, tudi nista bila kdo ve kako odprte glave. Sedeli so za mizo, poslušali Erlenda in mu pritrjevali, ta pa je vse bolj postajal tak, kakršen je bil zmerom, objesten in nepremišljen. Vzel je Kristino roko, si jo položil na koleno in se začel poigravati njenimi prsti — sedela sta tako, da sta se dotikala z rameni. Nenadno je njo oblila svetla rdečica, ni mogla odtrgati pogleda od Erlenda; — ko ji je skrivoma položil roko čez pas, so ji zatrepetala usta, tako da je le trudoma stiskala ustnice —. Kar so se odprla vrata in v sobo je stopil Munan Baardsson. V SPOMIN PRVE OBLETNICE NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE MARY KOKAL ki je za vedno zatlsnila svoje oil dne 14. februarja, 1940. Eao leto ,1e minilo, kar si v večnost se podala; lepše zdaj Ti sonce sije; nam v spominu si ostala. Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem že trohni, duh pa Vaš v neminljivi slavi raja zdaj živi. Žalujoči: * SOPROG in OTROCI Cleveland, O., 13, februarja, 1941. Nazadnje je prišel veliki bik sam," je zavpil Erlend smeje se, skočil na noge in mu stopil nasproti. "Bog nam pomagaj in sveta Mati božja — zdi se mi, da se prav nič ne meniš za to, kar je bilo, Erlend," je nejevoljno -re-kal Munan. "No, ali misliš, da bi kaj zaleglo, če bi še zdaj vzdihoval in tarnal?" "Takega človeka, kot si ti, svoj živ dan nisem videl — vse svoje blagostanje si uničil —" ' "Da, nikdar ni bila moja navada, da bi hodil v pekel z golo zadnjico, zato da bi svoje hlače rešil pred ognjem," je rekel Erlend in Kristina se je tiho in zmedeno zasmejala. Simon se je z glavo na rokah ulegel na mizo. Ko bi si le hoteli misliti, da je že tako pijan, da je zaspal — rad bi, da bi ga pustili v miru —. * Nič ni bilo drugače, kot je pričakoval — kot bi bil vsekakor moral pričakovati. Tudi ona ne. Tukaj sedi, edina ženska med vsemi temi moškimi, prav tako krotka, sramežljiva, mirna in samozavestna kot vedno. Takšna je bila tudi takrat — ko ga je izdala — brez sramu ali brez krivde — tega ne ve. Oh ne, saj vendar ni res, takrat ni bila tako samozavestna, ne tako brez sramu — za mirnim obrazom ni bila mirna —. A ta človek jo je bil urekel — za Erlenda je mirno hodila po razbeljenih kamnih — in preko njega, Simona, je bila šla, kot bi ne vedela, da je nekaj drugega kot mrzel kamen —. O, in on sedi tukaj in premišlja neumnosti — ona hoče, da njena obvelja, jn drugo ji ni prav nič mar. Privoščimo jima njuno veselje — njemu je vseeno. Ali je njemu kaj mar, če dobita še sedem sinov — poteijn jih bo štirinajst, ki si bodo morali deliti med seboj polovico dediščine po Lavransu Bjorgulfs-sonu. Nič ne kaže, da bi njega morali kaj skrbeti njegovi otroci, Ramborg ni tako urna porodnica kot njena sestra — njegovim potomcem bosta za njim ostala moč in bogastvo. A to mu je malo mar — nocoj. Rad bi še pil — vendar je čutil, da bi mu nocoj božji darovi nič ne zalegli —■ in potem bi moral pri pitju dvigniti glavo in bi ga nemara zavlekli v pogovor. "No, ti pa gotovo misliš, da bi bil sposoben za državnega upravnika," je; porogljivo rekel Munan. "Ne, saj si vendar lahko misliš, da smo hoteli tebe za to izbrati," se je zasmejal Erlend. '^Za Boga, pazi na svoj jezik, fant —" Drugi so se smejali. Erlend je pristopil in prijel Simona za ramo. "Ali spiš, svak —?" Simon je dvignil glavo. Oni je stal pred njim s kupico v roki. "Trčiva no, Simon. Tebi se moram največ zahvaliti, da sem si rešil življenje in ljubim ga, kakršno že je, moj fant! Kakor brat si mi bil — ko ne bi bil ti moj svak, bi bil gotovo moral položiti glavo. — Tedaj bi bil lahko dobil mojo vdovo —" Simon je planil pokonci. Trenotek sta obadva nepremično stala in si gledala v oči — Erlend se je iztreznil in pobledel, ustnice so se mu razprle — , Simon mu je s pestjo izbil kupico iz roke, tako da se je medica razlila po tleh. Nato se je obrnil in odšel iz sobe. Erlend je obstal. Obrisal si je roko in zapestje ob obleko, ne da bi se tega zavedel, in se ozrl kom. Simon Darre je stal pod stopniščem — Jon Daalk je ravno vodil Simonovega konja iz hleva. Simon se ni zgenil, ko je Erlend pristopil k njemu: "Simon! Simon — saj nisem vedel — nisem vedel, kaj govorim!" "Zdaj pa veš." Simonov glas je bil čisto prazen. Stal je nepremično, onega še pogledal ni. Erlend je gledal krog sebe, ne da bi, si vedel pomagati. Za ten-čico oblakov je bilo razločiti bledi soj meseca, drobna, trda snežna zrnca so se usipala. Erlend 3e je zdrznil: "Kam — kam pa hočeš —" je ■ vprašal neodločno in se ozrl po I hlapcu in konjih. "Iskat si drugega prenočišča," I je kratko odvrnil Simon. "Saj I si lahko misliš, da tukaj ne mo- j rem ostati —" "Simon!" se je iztrgalo Er- j lendu. "— Oh, ne vem, kaj bi dal, da nisem izgovoril teh besed —!" "Tega tudi jaz ne vem," je odgovoril oni kot poprej. V gornjem nadstropju so se odprla vrata. Na mostovž je stopila Kristina z lučjo v roki — sklonila se je čez ograjo in posvetila na dvorišče: "Tukaj Stojita?" je vprašala 3 svetlim glasom. "Kaj pa počenjata zdaj zunaj?" "Zdelo se mi je, da moram pogledati po svojih konjih — kot imajo navado reči vljudni ljudje," je smeje se odgovoril Simon. "že prav —a ti si vendar pripeljal svoje konje iz hleva!" je pripomnila z veselim začudenjem. "No — česa moški ne ugane, če se mu zinede v glavi," je rekel Simon kot poprej. "Zdaj pa pridita gori 1" je zaklicala zvonko in veselo. "Da. Takoj." Odšla je in Simon je zaklical Jonu, naj konje spet odpelje v'hlev. Nato se je obrnil k Erlendu — ta je stal pred njim nekam čudno hrom v obrazu in kretnjah. "Kmalu poj-dem spet noter. Poskusiva — se napraviti — kot da ni bilo ti- i stih besed, Erlend — radi najinih žen. A toliko morda tudi ti razumeš —ti si bil najzadnji na svetu, ki bi smel — to — izvedeti. In ne pozabi, da nisem tako pozabi j iv kot ti!" Spet so se zgoraj odprla vrata; vsi gostje so prišli ven, z njimi Kristina, njena dekla je nosila luč. "No," se je zarežal Munan Baardsson, "noč je že pozna — in tale dva, mislim, si že hudo želita postelje —" "Erlend, Erlend, Erlend." Komaj sta sama stala za sobnimi j vrati, se mu je Kristina vrgla na prsi. Privila se je krepko in tesno k njemu. "Erlend — zaskrbljen si videti —" je zašepetala prestrašeno, njene napol odprte ustnice so bile tik njegovih ust. "Erlend?" Oklenila mu je senca z obema rokama. Tako je stal nekaj časa in jo rahlo objemal. Nato pa jo je z napol zadušenim glasom v grlu pritisnil k sebi. Simon je odšel čez dvorišče v J hlev — hotel je Jonu nekaj naročiti, toda spotoma je pozabil, kaj. Nekaj časa je stal med vrati hleva in gledal v mesečno meglo in snežni metež — zdaj je začelo naletavati v debelih kosmih. Iz hleva sta prišla Jon in Ulf ter zaklenila vrata za seboj, nato so vsi trije odšli skupaj proti poslopju, kjer so imeli svoje ležišče. -o- Vsi židovski prebivalci v češko-moravskem protektoratu se morajo izseliti iz modernih stanovanj sredi mest in se naseliti v predmestju. žena, ki ne prenese dnevne svetlobe Pepita Convago, žena nekega potrugalskega bančnega uradnika, po nasvetu očesnega zdravnika za daljši čas ni smela izpostaviti svojih oči dnevni svetlobi. Podnevi je sedela v mraku in poslušala radio. Ko so po mnenju zdravnikovem bile njerte-oči že tako dobre, da bi zopet lahko šla na svetlo, se je je polastil nerazumljiv strah. Ni hotela i^ temne sobe, če pa je šla, je šla le z zavezanimi očmi. Stalno je trdila, da bi ji svetloba silno škodovala in jo bolela. Ker je postajalo nevarno, da bi Convago popolnoma izgubila vid, če bi še dalje živela v tem- nem prostoru ,sta mož in zdravnik napela vse sile, da bi jo prepričala, kaka nevarnost ji preti. Toda ves njun trud je bil zaman. Tako jč gospa Convago po lastni krivdi popolnoma oslepela. ---o- Pismo, ki govori... Nemškim vojakom, ki ležijo ranjeni v zahodni Nemčiji in ča- kajo na zdravje, so i vsaj nekoliko veselja: lahko vsak piše domo( s peresom, kakor je na' pak pošlje lahko dom0' sede. Vsak vojak, ko ročiti kaj domov, g°v{ šče, ki jih potem P°sl mov. Doma ploščo daj mofon in lepo posluša]' 1874 1940 NAZNANILO IN ZAHVALA Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili dne 17. decembra, 1940 k večnemu počitku v hladni grob na Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvar-ju za podeljene svete zakramente, za molitve ob krsti in za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče in za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ga obiskovali v bolezni, posebno pa sestrični Mrs. Mary Pire in Mr. in Mrs. Joseph Brodnik, Lake Ct., ki so nam bili v tolažbo in pomoč na "en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili. Iskrena hvala tudi vsem, ki šo ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili sVete maše in pogreba. Globoko hvaležni se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so v zaclnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci v blag spomin pokojnemu in sicer : Mr. Joseph Orenik, družina J. Ponikvar, družina J. Jamnik, družina Seme, Mr. in Mrs. A. Hošta, družina A. Koshel Sr., družina J. Kozel, družina E. Laskowski, družina J. Slogar Jr., Mr. in Mrs. Wm. Slogar, družina L. Recker, družina Zakrajšek, E. 41st St.; družina F. Koscak, Orton Ct.; Mr. in Mrs. J. Stembal, Lorain, O.: Mr. in Mrs. A. Logar, Lorain, O.; družina A. Perko, družina J. Kamber, družina F. Grebene, E. 55th St.; Mary in Jos. Macerol, Mr. in Mrs. Ted Leslie, družina Domin Lusin, Mrs. M. Lesiak in Mary, Mr. in Mrs. Pengov Sr., družina M. Vuk, društvo Presvetega Srca Jezusovega, samostojno; Knit Goods Workers Local, No. 2586, Cuyahoga Mutual Benefit Society of American Steel & Wire Co. Iskrena zahvala sledečim sosedom, ki so darovali za skupni krasen venec: Mr. in Mrs. John Stih, Mr. in Mrs. J. Stromsky, Mr. in Mrs. Igriac Kovalik, Mrs. F. Ucakar, Mrs. Anna Bole, Mr. in Mrs. Schalkner, Mr. Tony Prarorky, Mr. in Mrs. Alex Stromsky, družina Purcell, Olga Brodnik, Mr. in Mrs. F. Skrab. Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. Frank Pire, družina Frank Smo-' le, Mr. Joseph Orenick, družina Derglin, Aliquippa, pa.; Frances Derglin, Aliquippa, Pa.; Misses Ann, Mary in Amelia Orenick, Mrs. Josephine Slogar, Mr. in Mrs. William Slogar,'družina Snider, E. 41st St.; Louise in Frank R'echer, Mr. in Mrs. A. Golic Jr., Mrs. Elizabeth Schneider, Mrs. Mai'y Tomaric in družina, Mr. in Mrs. Jos. Zabukovec, Mr. Mike Skrjanc, Mr. John Janežič, Mrs. A. Gole, Mr. in Mrs. John Tarach, Mr. in Mrs. Anton Koshel Sr., Mr. in Mrs. Anthony Koshel Jr., Miss Margaret Salamon, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, družina John Cebul, Mr. in Mrs. Dackiewicz, Miss Nellie Dackiewicz, družina Jos. Brodnik, Lake Ct.; Mr. in Mrs. Jack 'Susel, Mrs. Anna Perko, družina Anton Zorko, družina Mrs. Legan, Mr. in Mrs. Jos. Smole, Glass Ave.; družina J. Milner, Mrs. M. Zupančič, E. 55th St.; Mr. in Mrs. John Kozel, E. 157th St. Mr. in Mrs. Louis Lesiak, Mrs. Rose Kern, Mrs. Louise Klopčič, Mr. in Mrs. John. Grebene, Mr. in Mrs. John Strukel, Mr. A. Bašca, Mr. M. Vuk, Lake -Mrs. Frances Gorshe, Mrs. Mary Vidmar, E. 207th » Mr. in Mrs. R. Strah, Mrs. K. Strnisha, družina Jos-Julia Kamber, družina A. Slogar Sr., Mrs. Mary St^ bel, E. 40th St.; družina Ponikvar, E. 61st St.; ^ Theresa Kmet, Mr. in Mrs. R. Maver, Harlem AVJ družina F. Orazem, Mr. in Mrs. J. Fabian, Mrs. A® Prince, Pueblo, Colo.; Mrs. Sophie Pausche, Mr. in $ J. Zupančič,. Abby Ave.; Mr. in Mrs. Jos. Palcic, M^ Mrs. John Stih Jr., Mr. in Mrs. Joseph Soloman, E. 63 St.; družina M. Strauss, E. 61st St.; Mr. in Mrs. M« in Angela Križman, Mrs. Frances Dejak, Družina Mrs. Pastwa, družina Kozel, E. 41st * Mary Bebout in Lawra Rescke, Mr. Frank Strung Carry Ave.; Mr. Frank Garvas in družina Deže)sj Mrs. Mary Hrastar, Mr. in Mrs. Joseph Strumbel, 61st St.; Mr. in Mrs. R. Koporc, Mr. Jos. Jerse, M|( Mrs. Kozel, E. 40th St.; družina Zakrajšek, E. 41st S družina Zupančič, E. 66th PI.; Mr. in Mrs. F. Pe«J Jr., Mrs. R. Kotnik, Mrs. M. Lesiak, Mr. in Mrs. J- ^ yuk, Mrs. M. Struna, Mr. J. Mervar, Mr. J. StreejJ Mr. in Mrs. Louis Kozel, Holmes Ave.; Mr. in ^ Frank Skufca, Mr. in Mrs. M. Bambic, Mrs. M. Bafl^ Mr. John Rautt, družina Celesnik, Glass Ave.; dru?1' Debelak, E. 64th St.; Mr. in Mrs. Tony Skettle. Mr. Joe Stembal, Mrs. Agnes Faletic, Mr. J° Udovich, Eggie Jeray, Prosser Ave.; Mr. in Mrs. Rackar, Miss Jennie Milner, Mr. Rudy Marolt, Tony in Iggy Ucakar, Mr. Paul Krasoc, Mr. in Mrs', Bojc, Mrs. Molly Strnad, Mrs. R. Cimperman, Mrs-'" Machan, Mr. in Mrs. Andy Slogar Jr., Mr. in Mrs. ^ ton Smole, Mrs. Zupančič, E. 53rd St.; Mr. Paul S^1' Mr. Frank Koscak, Mrs. Angela Mozek, Mr. R. Str»ll> Schaefer Ave.; Mr. in Mrs. John Stih Sr., Lake y. Mr. Jack Mohorcic, Mr. R. Kocjancic, Mr. in $ Frank Toporis, E. 39th St. Prisrčno se želimo zahvaliti sledečim, ki so ^ svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogi^' Mr. J. Orenick, Mr. Frank Smole Jr., Mr. John Jan1'1 Jr., Mr. Frank Recher, Mr. Anton Koshel Sr., Mr. kfllj Zdovc, Mi-. Anton Logar, Lorain, O.; Mr. Jos. Stf1". Glass Ave.; Mr. Jos. Kamber, Mr. John Tarach Jr., * Ed. Kozar, Mr. Steve Laseak, Mr. Paul Dahlman, Ed. Stromsky, Mr. Tony Anzur, Mr. John Lejcar- Nadalje se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so P šli izven mesta in izkazali pokojnemu zadnjo čast in udeležili pogreba, enako tudi vsem, ki so poslali pis'" no sožalje. Ravno tako se želimo zahvaliti članom Presvetel Srca Jezusovega samostojno, ki so se udeležili maše in pogreba, posebno pa članom, ki so nosili ter spremili in položili pokojnega k večnemu poči^ Obenem tudi lepa hvala uradnikom društva Presvete| Srca Jezusovega, ker so vse točno uredili za hitro iz? čilo posmrtnine. Prav lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zav°' Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo za lepo urejen pogreb. Slučajno ,če smo pomotoma kakšno ime pi"eZl prosimo oproščenja ter se jim želimo ravno tako Pr prisrčno zahvaliti. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ločiti si se moral od svojih dragih, ker Bog Te je odP% klical in dokončalo se je Tvoje trpljenje. Žalostni in globoko potrti nad Tvojo bridko izgubo pošiljamo m0$V ■k Bogu, da Ti sedaj podeli večni mir v zasluženem počitku in naj Ti bo dober in pravičen plačnik. Ostal ^ boš vedno v sladkem spominu ter večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: : MARY HOČEVAR, soproga. MARY in FRANCES, poročena LASEAK, hčeri; FRANK, JOSEPH, JOHN in EDWARD, sinovi. JOHN LASEAK, zet; ELLA HOČEVAR, sinaha. JOHN, RONALD in FRANK JR., vnuki. Zapušča tukaj tudi žalujočega bratranca FRANK SMOLE in JOSEPH URENIK in sestrične MARY PIRC URSULA PONIKVAR; v stari domovini pa dve sestri in enega brata in številno sorodnikov tukaj in v stari ^ movini. Cleveland, O., 13. februarja, 1941. V bridki žalosti in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno ^ dai je prišla nemila smrt in odvzela iz naše srede predragi zaklad, ko je za vedno zatisnil svoje trudne oči >lf nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče ■ i ■"■'ji Frank Hočevar Previden s svetimi zakramenti, je po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo in mirno v Bogu zasf dne 13. decembra, 1940, v starosti 65 let. Doma je bil iz Pijave gorice pri Igu.